Božič
Podarimo svetu božič Imamo veliko srečo, da živimo v tem izrednem času. Zaznamujejo ga številne dobre pa tudi težke izbire. Srečujemo se z zlobo, hudobijo, revščino, nasiljem, vojnami … in zdi se, da drsimo v tretjo svetovno vojno »po kosih« (papež Frančišek). To je svet, kjer ubijajo celo otroke, žene, matere. Povrhu pa še neznosno trpinčenje, kot na primer v sodnih procesih. Podobno je tudi v naši domovini. Spominjali smo se stoletnice začetka prve svetovne vojne, ki je v svoji »norosti« pogoltnila deset tisoče na eni in drugi strani. Spominjali smo se sedemdesetletnice konca druge svetovne vojne, druge »norosti«, ki je ljudi usodno razdelila. In po njej okrutni genocid nad rojaki, katerega obsežnosti niti ne moremo dojeti. In vendar, Bog je izbral prav ta svet in prišel prebivat vanj. Spušča se v našo sedanjost, v takšno, kakršna je s svojimi dramami, in kaže veliko naklonjenost in usmiljenje do človeka. In to je sporočilo božiča. V tem prazniku ne gre samo za izmenjavo voščil. Pomembnejše je, da dovolimo Bogu, da spregovori človeškemu srcu o nežnosti in dobroti. Božič se začenja v družini, v njenem najbolj vzvišenem trenutku, ob rojstvu otroka. Nekateri pa bi ga radi spremenili v praznik bogatih, v praznik porabništva in kupljene ljubezni. Božič je vse kaj drugega. Pomeni družino in polnost veselja. Luč betlehemske noči je skozi dva tisoč let preplavila svet in mnogim razsvetlila življenje. Jasli, Dete, Marija in pravični Jožef s trdno vero, to je božična skrivnost. V tem uboštvu je vse. V to uboštvo se je spustil Bog. On je dar človeštvu. Takrat so bili pastirji edini, ki so sprejeli ta veliki dar. Postali so priče dogodka, prinašalci novosti v svet in s tem velikega veselja. Danes ga sprejemajo množice preprostih in neobremenjenih src. Ni prišel, da bi ga častili, temveč da bi bili podobni njemu. On noče gospodovati, temveč želi podeliti svetu mir, bratstvo in sožitje. Noče, da bi se ga bali, da bi bili pred njim v zadregi, temveč zelo želi, da bi mu pripravili prostor med nami. Postal je naš brat, da bi se zares čutili bratje. Za sklep: papež Frančišek je v začetku letošnjega decembra obiskal Mjanmar in Bangladeš v Aziji; tam se je tako poistovetil s 700.000 begunci, večinoma muslimani, ki veliko trpijo, da je izrekel sledeče besede: »V imenu vseh tistih, ki so vam naredili veliko hudega, vas prosim odpuščanja.«
Župnijska cerkev Marije Udarjene v Ljubnem, foto: Bojan Rauh Zato v svojem imenu in v imenu župljanov Ljubnega in Ovsiš voščim vsem prebivalcem naše dekanije, da zaradi tega Nebeščana, ki postane za božič otrok in vzame nase vso bedo človeka, vsi zaživimo kot bratje in sestre v miru in medsebojnem sprejemanju.
- Franc Kadunc, župnik na Ovsišah in v Ljubnem