Naše novice, oktober 2019

NAŠE NOVICE Regionalni informativni časopis

Letnik 10 / Številka 5 / Oktober 2019

Z VAMI ŽE 10 LET

www.specom.si

BLED / BOHINJ / GORJE / JESENICE / KRANJSKA GORA / RADOVLJICA / ŽIROVNICA

Vabljeni na srednjeveški tabor!

BLED, 27. 10. – 1. 11.

NAŠE NOVICE

PREDSTAVLJAMO

2

ČASOPIS, KI POVEZUJE

Program aktivnosti v času jesenskih počitnic -- vsak dan rekreacijsko drsanje v športni dvorani Podmežakla (počitnikarji ponedeljek, torek, sreda brezplačno) -- brezplačno kegljanje za mlade na kegljišču Podmežakla (torek, 29. 10. in sreda, 30. 10. ob 12.00 uri) -- nagradna igra na Trim stezi Žerjavec -- igranje košarke pod strokovnim vodstvom (ponedeljek, 28. 10. in sreda, 30. 10. ob 15.30 uri na OŠ Prežihov Voranc Jesenice) -- igranje namiznega tenisa pod strokovnim vodstvom v namiznoteniški dvorani Podmežakla (torek, 29. 10. in sreda, 30. 10. ob 18.00 uri)

Rekreacijsko drsanje v Dvorani Podmežakla.

Turnir v mal nogometu

V septembru in oktobru smo pričeli oz. pričenjamo z rekreacijskimi ligami Zavoda za šport Jesenice: -- ligaška tekmovanja potekajo v okviru Športnih iger Jesenic -- organiziramo rekreacijske lige v odbojki, košarki, namiznem tenisu in kegljanju

25.09.2015 ob 14.0 Jesenice

Na Zavodu za šport Jesenice smo pričeli s pripravami na novoletne prireditve, ki bodo tako kot vsako leto na Trgu Toneta Čufarja na Jesenicah.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Več o naših aktivnostih si lahko preberete na naši spletni strani: www.zsport-jesenice.si

Liga v namiznem tenisu, ki poteka vsak ponedeljek v namiznoteniški dvorani Podmežakla

Liga v odbojki za mešane ekipe poteka vsak torek v dvorani Gimnazije Jesenice.

NAŠE NOVICE. Informativni časopis Zgornje Gorenjske (Občine Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radov­ljica in Žirovnica); ISSN 1855-8895; izhaja mesečno, brezplačno ga prejemajo naključno izbrana gospodinjstva; letnik 10, številka 5, izid: 25. 10. 2019; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; odgovorni urednik: Bojan Rauh; stalni sodelavci: Matjaž Koman (Žirovnica), Monika Sušanj (Jesenice), Karmen Sluga (Kranjska Gora), Branka Smole (kultura), Matjaž Klemenc, Siniša Uroševič (šport); naslov ured­ništva: SPECOM d.o.o., p. p. 39, 4240 Radovljica; elektronski naslov: specom@specom.si; trženje oglasnega prostora: 04/53 18 636, 040/ 202 384; e-naslov: specom@specom.si; NAŠE NOVICE so vpisane v razvid medijev Mi­nistrstva za kulturo RS pod zaporedno št. 1504. Naslovnica: Srednjeveški tabor tudi letos na Blejskem gradu (foto: arhiv Zavod za kulturo Bled)

NAŠE NOVICE

ČASOPIS, KI POVEZUJE

V SREDIŠČU: MOJCA KORBAR

3

Za manj odpadkov prižgimo svečo manj Slovenci smo v svetovnem vrhu po uporabi sveč kot simbolov spomina na umrle. Pozabljamo, da ob tem nastane ogromno odpadkov (lani 2.222 ton), ki jih kot edini v Sloveniji predelajo v podjetju Plastkom iz Jesenic. O tem smo se pogovarjali z direktorico podjetja Mojco Korbar.

Slovenci smo s šestimi svečami na prebivalca med svetovnimi prvaki v uporabi teh simbolov na umrle. Na Dan mrtvih se grobovi šibijo pod svečami v plastičnih lončkih, po njihovem dogoretju pa ostanejo parafinski ostanki, plastična masa in kovinski pokrovčki, ki jih je treba predelati in na ta način rešiti naše okolje.

Kdaj ste začutili svojo poslovno priložnost na tem področju?

Poslovna priložnost se je za nas začela v letu 2009, še prej pa smo na televiziji po 1. novembru poslušali, kam s tem odpadkom. Po podatkih velenjske Visoke šole za varstvo okolja je bilo pred desetimi leti prodanih 24 milijonov sveč. Poskusili smo s sortiranjem in predelavo ter ugotovili, da se da ta odpadek predelati in materiale prodati.

Kako je v Sloveniji urejen sistem oddaje oz. odkupa odpadnih nagrobnih sveč?

Na pokopališčih so posebni zabojniki, kjer se sveče zbirajo, komunalna podjetja pa jih pripeljejo v predelavo.

Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor za leto 2018 je bila količina nagrobnih sveč, danih na trg 5.905 ton, zbranih za predelavo 2.222, recikliranih pa 2.161 ton. Kaj pomeni velika razlika v količini sveč na trgu in količino prevzetih za predelavo?

Za ta podatek, koliko sveč je bilo danih na trg, ne vem, kar se pa tiče zbranih sveč je navedena količina še iz preteklih let, ko se sveče niso pravilno pobirale. Lani je bilo recikliranih 2.161 ton.

Kako se trend ekološkega osveščanja Slovencev z leti spreminja? Ali ljudje v zadnjih letih prižigajo na grobovih manj sveč, prižigajo morda bolj elektronske sveče ali prodirajo na površje kakšne druge navade?

Z leti se količina prodanih sveč zmanjšuje, vidi se, da ljudje akcije o škodljivosti sveč za okolje jemljejo zares in slogan »Prižgi svečo manj« tudi spoštujejo. V letu 2009, ko smo pričeli s predelavo sveč v našem podjetju, je bil delež sprejetih elektronskih sveč v predelavo okoli 2 %, do danes pa je ta številka stalno v porastu, lani 8 %.

tudi predelovalcem. Kljub težavam pri recikliranju imajo elektronske sveče po analizi Visoke šole za varstvo okolja Velenje najmanjši vpliv na okolje. Primerjali so klasične parafinske v PVC ohišju, elektronske LED nagrobne sveče in nagrobne sveče v steklenem ohišju. Najmanjši vpliv na okolje ima uporaba elektronske LED nagrobne sveče.

Razlika je še bolj očitna, če primerjavo izvedemo na čas delovanja, saj elektronska sveča deluje bistveno dlje.

Mojca Korbar

Kako poteka reciklaža parafinskih sveč (parafinskih ostankov, plastične mase in kovinskih pokrovčkov)?

Parafin in plastika se ločita s stroji, parafin se obdela in izloči nečistoče, plastika se pa zmelje v prah, oboje se proda na tuje trge, pokrovčki pa se zberejo ločeno in oddajo naprej v predelavo.

V kakšne namene se uporabijo reciklirani materiali in ali obstaja interes za nakup le-teh?

Parafin se uporabi za prižigalce kaminov, plastika pa se predela v cevi, tujina ima velik interes po teh materialih.

Recikliranje elektronskih sveč je menda bolj komplicirano in dražje?

Elektronske sveče prestavljajo problem, vse je potrebno ločiti ročno in od teh je baterija nevarni odpadek, ki jo je potrebno oddati naprej v predelavo, plastika je iz PET plastike, ki jo je potrebno oddati v sežig.

Pa vendar imajo elektronske sveče naj­ manjši vpliv na okolje!

Parafinska sveča se predela 100 %, elektronska pa predstavlja breme za okolje, saj baterije niso ekološke. Le-te izvozijo. To pomeni za predelovalca bistveno večje stroške.

Recikliranje ene tone parafinskih sveč stane 200 evrov, predelava ene tone elektronskih sveč pa 2.500 evrov. Parafinske sveče recikliramo strojno, pri elektronski sveči je treba vse delati ročno. Če bo elektronskih sveč vedno več, bi se to moralo finančno poznati

Na trgu se pojavljajo t.i. biorazgradljive kompostilne sveče?

Potrdilo o biorazgradljivosti Nacionalnega kemijskega instituta v Ljubljani ne dokazuje kompostibilnosti omenjene sveče niti tega, da ta ne škodi kompostu. Navodilo kupcem, da naj odpadne nagrobne sveče odlagajo v zabojnik z biološkimi odpadki, je v nasprotju z uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, takšno dejanje je celo kaznivo. Trditev, da naj bi bil ta izdelek okolju bolj prijazen, pa ni prav z ničemer potrjena oz. dokazana.

Kaj bi bil vaš nasvet glede uporabe sveč za sedanje in prihodnje rodove!

Glede uporabe sveč je čisto vse odvisno od vsakega posameznika, če je pripravljen prižgati svečo manj za svojce. To bi bilo še najbolj ekološko. Vemo pa, da posamez­ nik navade prižiganja sveče ne bo v celoti opustil, saj s tem izraža svoje spoštovanje do umrlih.

Priča smo različnim alternativnim pobudam, kako se lahko poklonimo pokojnikom s poslokanimi kamenčki, lesenimi nadomestki sveč. Neko podjetje je objavilo Sožalnico, to je sef, v katerem bodo ljudje na pogrebu svojcem namesto sveč podarili denar. Pričakujejo, da bodo prihodnje leto Sožalnico imela vsa slovenska pokopališča, ki jih je okoli 700.

Tudi letos pa dobrodelno društvo Fundacija Svečka ob 1. novembru, ko v državi pri­ žgemo največ sveč, pripravlja akcijo Manj svečk za manj grobov, v kateri ljudje denar namesto za sveče namenijo za nakup zdrav­stvenih pripomočkov in naprav, ki rešujejo življenja.

Bojan Rauh

NAŠE NOVICE

BLED

4

Ureditev grajskega parka BLED - Zavod za kulturo Bled je v preteklem letu zaokrožil desetlet­ ni cikel investicij v obnovo grajske stavbe in tako smo v letošnjem letu začeli z uresničevanjem vizije prenov in razvoja v razširjenem grajskem kompleksu. Prvi načrt, ki smo ga letos uresničili, je bila ureditev grajskega parka, ki je bil neurejen, v precejšnji meri pa tudi prizadet zaradi podrtih dreves v času lanskega oktobrskega viharnega vremena. Istočasno z urejanjem parka so glede na občutljivost tega področja na njem potekale tudi obširne arheološke raziskave.

Investicija je obsegala celovito sanacijo vseh opornih skalnih zidov, podiranje in pozidavo v prvotnih gabaritih, izgradnjo okoli 250 m novih, delno osvetljenih sprehajalnih poti, vključno z razglediščem in treh stopnišč za urejene prehode preko parka. Skoraj celotna površina je prekrita z novo travno rušo, odstranili smo stara, umirajoča drevesa in v skladu s soglasji in projektom zasadili nova, park smo opremili tudi z novimi klopmi. Investicija je znašala nekaj preko 300.000 EUR. Na javnem razpisu je bilo za izvajalca izbrano podjetje Lesnina MG oprema d.d. Ljubljana, dela pa so potekala v skladu z načrtom ureditve, ki je delo podjetja Bruto Ljubljana oz. arhitekta Mateja Kučine.

Vsa dela so zaradi občutljivosti terena potekala pod stalnim arheološkim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, arheologi so poleg tega opravili tudi obsežne raziskave. Najdbe izhajajo iz različnih zgodovinskih obdobij, kar dokazuje, da je bilo to področje stalno naseljeno. Med njimi se nahajajo osti puščic, kamnite sekire, rimski novci, okraski in druge najdbe, ki se trenutno nahajajo v Gorenjskem muzeju v Kranju. Javnosti jih bomo predstavili v okviru arheološkega muzeja, ki ga nameravamo urediti na prostoru sedanje mehanične delavnice ob galeriji moderne umetnosti, ki nastaja na lokaciji nekdanje Pristave.

Park bo poleg tega, da s svojo urejenostjo dopolnjuje enkratnost Blejskega gradu, služil kot lokacija za zadrževanje obiskovalcev gradu pred in po ogledu, poleg tega pa tudi kot možnost za organizacijo primernih prireditev.

ČASOPIS, KI POVEZUJE

Bled ponovno med 100 najbolj zelenimi destinacijami sveta BLED - Na srečanju zelenih destinacij sveta, ki ga je letos na Hrvaškem organizirala nizozemska nevladna organizacija green des­ tinations.org, se je Bled ponovno uvrstil med sto najbolj zelenih destinacij sveta. Letošnja nagrada je bila podeljena za odgovoren odnos do turizma.

Bled je prepričal s številnimi projekti, majhnimi koraki, s katerimi stopa po svoji trajnostni poti. Letošnji poletni avtobusi za en evro so prepeljali več kot 26.000 potnikov in s tem s cest umaknili 13.000 vozil. Projekt Zero waste ali Na poti do družbe brez odpadkov je na letošnji konferenci požel še posebej veliko zanimanje, prav tako prvi zero waste hotel v Sloveniji, hotel Ribno, ter vrsta ukrepov za zaščito jezera, od akcija Vprašaj me, sem domačin, do pitnikov okoli jezera in veganske sončne kreme v Grajskem kopališču.

Zanimanje je požel tudi projekt Izbrano z Bleda oziroma Bled Local Selection, s katerim Turizem Bled spodbuja domačine, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane, z rokodelskimi obrtmi in podobno, da ostanejo doma in da svoje izdelke predstavljajo in prodajajo turistom. Turizem namreč seveda ni samo prodajanje namestitev pač pa mnogo več.

Trajnostna mobilnost na Bledu se bo prihodnje leto nadaljevala z nakupom električnega vlakca in električnega avtobusa, Turizem Bled pa bo letos decembra uvedel zimski avtobus, ki bo dnevno goste z Bleda vozil na Pokljuko, v Bohinj oz. na Vogel, na Krvavec in v Kranjsko Goro.

Romana Purkart

Četrti slikarski Ex tempore Bled 2019

Matjaž Završnik, direktor Zavoda za kulturo Bled

VA B I L O Spoštovani, Vabimo vas, da skupaj pozdravimo jesen v prenovljenem grajskem parku pod Blejskim gradom

v petek, 25. oktobra 2019, ob 16. uri.

Veselimo se prijetnega druženja z vami.

Zavod za kulturo Bled Direktor Matjaž Završnik

Foto: Miro Zalokar

BLED - Slikarsko društvo Atelje Bled je tudi letos organiziralo slikarski ex tempore. V slabem tednu dni so prejeli več kot 80 slik, ki so letos nastajale na teme: Prosta tema, Jezero in Črna luknja.

Kot je na razglasitvi nagrad povedala predsednica društva Zora Završnik, so v društvu vsako leto ponosni na vsa dela, ki nastanejo, tako velikega dogodka pa brez sponzorjev, ki vsa leta podpirajo dogodek, ne bi bilo. Žirija, v kateri so bili akademski slikar Matjaž Arnol, oblikovalec Huberto Široka, umetnostna zgodovinarja Ana Marija Kunstelj in ddr. Damir Globočnik, so podelili 9 nagrad in sicer Tini Kraljič (najboljši mladi ustvarjalec do 35 let), Andreja Završnik (kategorija »Digitalna luknja«), Natalija Gorza in Janez Šterk (kategorija Prosta tema), Franc Bešter in Branka Pirc (kategorija Črna luknja), Mira Uršič in Valerija Sever (kategorija Jezero). Velika nagrada (Grand prix) Bleda je pripadla Katje Bednařik Sudec za projekt »Dragulji jezera ali rojstvo pravljic«.

STUDIO ČERNE bo v naslednjem letu v GALERIJI 14, PREŠERNOVA 14, BLED postavil skupinsko razstavo njihovih del.

Romana Purkart

NAŠE NOVICE

ČASOPIS, KI POVEZUJE

BOHINJ

Jesenski bohinjski otroški festival B.O.FEJST BOHINJSKA BISTRICA - V času Krompirjevih počitnic bo v Bohinju poskrbljeno za pester program, novo preobleko pa bo doživel tudi jesenski bohinjski otroški festival B.O. FEjST, saj bo postal veliko bolj »aktiven«!

B.O.FEjST za male in velike otroke. B.O. FEjST, prvič organiziran leta 2008, je otroški festival, namenjen predvsem otrokom in mladim družinam, kateri želijo kakšen dan v počitnicah preživeti na zanimivih otroških predstavah, delavnicah, poslikavah obraza, interaktivnih igrah in v dobri glasbi. Letos smo združili moči s Turizmom Bohinj v želji, da bo še bolj pestro, bolj športno in predvsem interaktivno.

Prav zaradi tega, se nam bodo letos na B.O.FEjSTu v Bohinju pri­ družili klubi in društva, kjer se bodo lahko otroci preizkušali v različnih dejavnostih in mogoče odkrili kakšen svoj nov talent, starši pa bodo ob tem imeli priložnost poklepetati z vaditelji ter mentorji in se mogoče še sami navdušili za kakšno aktivnost.

Ob vseh vragolijah, takšnih ali drugačnih, bo za prazne želodčke poskrbljeno s šmornom in toplim čajem. Zabava je primerna za vse otroke in mlade po srcu, prav tako na prireditev ne bo vstopnine.

Organizirani prevozi. Letošnja novost bodo tudi organizirani prevozi na in iz prireditve, za katere priporočamo, da jih obiskovalci izkoristijo, v kolikor bodo nastanjeni po Bohinju. Verjamemo, da bo tudi to del zanimivega doživetja za prenekatere otroke kot tudi to, da bomo mimogrede vsi skupaj ob tej izbiri prevoza poskrbeli za lepši in čistejši Bohinj.

Jesenski bohinjski otroški festival B.O. FEjST bo potekal v Dvorani Danica v Bohinjski Bistrici 31. oktobra med 15.00 in 19.00 uro.

Vabljeni!

5

V TD Bohinj deluje komisija za okolje že vrsto let. Iščejo zanimive posebnosti Bohinja, ki jih imenujejo »Biserčki Bohinja«. Lani so pozornost namenili živim planinam, kjer še delajo sir. Pomembno se jim zdi ohranjati kulturo, kulinarično dediščino in oblikovati kulturno krajino Bohinja.

Kako ponosni so lahko v Bohinju, da ima ta tradicija bodočnost.

Na več planinah sirarijo mladi, študenti, ki si za trimesečne počitnice izberejo trdo delo in življenje na planini. Prav oni si zaslužijo vse spoštovanje in priznanje. Temu rečejo lahko ogromen prispevek k ohranjanju kulturne dediščine, kulturne krajine, bohinjskih običajev in navad. To je še ogromen prispevek k ohranjanju kmetijske dejavnosti in kulinaričnih posebnosti.

Priznanja so prejeli: • Agrarna skupnost Bohinjska Bistrica za Planino Zadnji Vogel • Agrarna skupnost Češnjica, Jereka, Podjelje, Koprivnik za Planino Krstenica • Agrarna skupnost Češnjica, Jereka, Podjelje za Planino Velo polje in Mišelj vrh • Agrarna skupnost Srednja vas za Planino Konjščica • Agrarna skupnost Stara Fužina - Studor za planino v Lazu • Agrarna skupnost Gorjuše - Nomenj za Planino Zajavornik • Privatna sirarna JEROM za Planino Uskovnica Mirjam Pavlič, Gorenjska turistična zveza

Levo sekretarka Gorenjske turistične zveze Mirjam Pavlič in predsed­ nica Lucija Kavčič poleg prejemnikov priznanj iz bohinjskih sirarn, foto: Damijan Janežič

Risova pot

Priznanja sirarnam BEGUNJE - Na vsakoletnem srečanju gorenjskih turističnih delavcev, ki je bilo letos že 49. so bili med prejemniki priznanj tudi bohinjske sirarne.

Gorenjska turistična zveza je skupaj s Turističnim društvom Begunje organizirala prijetno in dobro obiskano prireditev v Begunjah pod Avsenikovo marelo. TD Bohinj je predlagalo sirarne za biserček Bohinja, podeljena pa so bila v okviru akcije TZS »Moja dežela – lepa in gostoljubna« pod sloganom DOBER ZGLED, DROBNE POSEBNOSTI, KI BOGATIJO KRAJ.

V petek 29. 11. ob 19. uri vabljeni v Center TNP Bohinj Stara Fužina na predavanje in projekcijo filma Risova pot.

Dogodek pripravljamo sodelavci pri projektu LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije Biotehniške fakultete in Lovske zveze Slovenije v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom.

Več o filmu: »Risova pot« dokumentarni film o naselitvi risov leta 1973 v severne Dinaride. Ris je bil v preteklosti prisoten na celem območju Slovenije, nato pa je v začetku 20 stoletja zaradi pretiranega lova, izgube življenjskega prostora in pomanjkanja plena izumrl. Leta 1973 so lovci v Slovenijo pripeljali in naselili šest risov s Slovaške. Za tedanje razmere je bila naselitev velik podvig, ki je zahteval veliko mero osebne predanosti in prostovoljnega dela delovnih ljudi z jasno vizijo vrniti naravi nekaj, kar je nekoč iz le te izginilo. Naselitev se je izkazala za eno najuspešnejših v Evropi in risi so se kmalu iz Slovenije razširili v sosednje države (Bosna in Hercegovina, Italija in Avstrija). Dokumentarni film »Risova pot« je poklon peščici lovcev in gozdarjev, ki so s svojim entuziazmom omogočili, da največja evropska mačka še vedno živi v Foto: arhiv JZ TNP naših gozdovih.

NAŠE NOVICE

GORJE

6

Razstava gob v Gorjanskem domu ZGORNJE GORJE - Jesen je tista botra, ki poskrbi, da se veselimo pridelkov na naših njivah in sadovnjakih. Seveda pa svojo dobroto in velikodušnost prinaša tudi v naše čudovite gozdove. Tja se odpravimo vsi tisti, ki se radi naužijemo svežega zraka in spotoma pokukamo še pod veje, grme,... Seveda je naše veselje neizmerno, ko pod debelo smreko zagledamo debelega zdravega jurčka ali pa vso sijočo oranžno lisičko. A za vse tiste boljše poznavalce gozdnih dobrot, sta to le dve najbolj poznanih vrst.

Ravno zato, da širši populaciji predstavimo kaj vse premorejo naši gozdovi, se že vrsto let potrudimo in organiziramo veliko gobarsko razstavo. Letos nam je tako s pomočjo gobarjev uspelo razstaviti 470 različnih vrst. Marisikdo, ki je slišal to številko se je zamislil in nas povprašal, če je to vendar res.

Naše navdušenje za gobe ne pojenjuje, zato smo v četrtek, 26. septembra, gorjanski gobarji složno postavljali razstavo, se družili z mikologi iz vse Slovenije. Kar 22 jih je prišlo na srečanje.

V petek dopoldan so razstavo obiskali naši najmlajši ljubitelji gob.

Prišli so iz vrtca, skupaj z vzgojiteljicami in skupaj smo jih popeljali skozi čarobnost gozdnih skrivnosti. Za njimi so prišli še učenci iz osnovne šole. Njih pa gobe zanimajo že na drug način. Oni že prav dobro vedo, da iz gob lahko pripravimo kaj zelo gurmansko vrhunskega, vedo pa tudi, da prav vse gobe ne spadajo na krožnik. Zato so vodenje in razlage o gobah pozorno spremljali in bili hvaležni za vse nove informacije, ki so jih na razstavi dobili.

Zanimanje za gobarjenje vsekakor narašča. Vzpodbudno je, da se za gobe zanima tudi vedno več mladih. Torej potencial, gobarski, v Gorjah vsekakor imamo.

Ob tej priliki bi se zahvalili prav vsakemu, ki je kakorkoli pomagal pri razstavi gob in tako soustvarjal to čudovito tradicijo. Naj bo tudi prihodnje leto tako!

En srčen gobarski pozdrav izpod debele smreke v družbi jurčka!

Pavel Jakopič, Predsednik gobarskega društva

Člani PGD Podhom na gasilskih tekmovanjih V mesecu septembru in oktobru so potekala tekmovanja po gasilskih zvezah na celotnem območju Slovenije. Uspešna udeležba na teh tekmovanjih je pogoj, da se lahko najboljše ekipe iz vse Slovenije pomerijo na državnem tekmovanju, ki bo organizirano prihodnje leto.

Tudi v Gasilski zvezi Bled – Bohinj smo skupaj z gasilci iz občine Radovljica zadnjo soboto v septembru izvedli gasilsko tekmovanje.

Na tem tekmovanju smo sodelovali tudi gasilci PGD Podhom ter dosegli odlične rezultate. Vse štiri sodelujoče ekipe so se uvrstile v nadaljevanje tekmovanja, saj so zasedle: • Pionirji PGD Podhom 3. mesto; • Pionirke PGD Podhom 1. mesto; • Mladinci PGD Podhom 2. mesto in • Člani B PGD Podhom 2. mesto.

Ekipa pionirjev PGD Podhom z mentorji na tekmovanju v Radovljici

ČASOPIS, KI POVEZUJE

Regijsko tekmovanje Gasilske zveze Gorenjske je potekalo prvi dve soboti v mesecu oktobru. Mladinskega tekmovanja v soboto, 5. oktobra, so se udeležile vse tri ekipe mladih gasilcev iz Podhoma ter dosegle: • Pionirji PGD Podhom 11. mesto od 29 ekip; • Pionirke PGD Podhom 8. mesto od 15 ekip in • Mladinci PGD Podhom 14. mesto od 25 ekip. Člansko tekmovanje je bilo v soboto, 12. oktobra. Ekipa članov B PGD Podhom je izmed 24 ekip dosegla 10. mesto.

Vsem tekmovalcem za dosežena mesta iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za njihov porabljen čas ter za trud, vložen v priprave ter v izvedbo vaj na tekmovanjih.

Jakob Por, predsednik PGD Podhom

Srečanje gorjanskih osemdesetletnikov

ZGORNJE GORJE - Srečanja nekdanjih sošolk in sošolcev so v navadi mnogih generacij. Naša srečanja - srečanja letnika 1939, ki smo obiskovali osnovno šolo v Zgornjih Gorjah, pa so vedno nepozabna.

Letos smo se zbrali Pr' Anžku na Zatrniku in to s posebnim programom. Praznovali smo naših 80 let – naš 80. rojstni dan.

Stiski rok in topli objemi so povedali vse. Zopet smo bili skupaj!

Tako kot vsa srečanja do sedaj je tudi tokratno organizirala sošolka Minka Bernik, pri tem pa sta ji bili v pomoč Polona Cerkovnik in Cirila Poljanec. Hvaležni smo jim. To so srečanja, ki utrjujejo človeške vezi in plemenitijo spomine na otroštvo in mladost.

Leta 1939 se je v Gorjah in okolici rodilo 58 otrok. To so bili nemirni časi, polni strahu in pomanjkanja. Takoj po vojni smo prestopili šolski prag. Spomini na tista leta so še kako živi. Šola je le počasi dobivala pravo podobo in pogoji za učenje so bili zelo slabi. Doma smo veliko pomagali pri delu. S prodajo gozdnih sadežev, ki smo jih nabirali na Pokljuki, smo si prislužili celo kak dinar. Vedno pa smo našli čas za igro. Starši so nam zaupali, da smo v delu in igri nabirali svoje izkušnje. Minevala so leta in desetletja in danes ima vsak svojo zgodbo. Zavedamo se, da živimo enkrat in ne za večno.

Tudi zato so taka srečanja dragocena.

Po kosilu smo začeli s programom. Takrat se nam je pridružil župan Peter Torkar. Veseli smo bili njegovih prijaznih in vzpodbudnih besed. Vsakega od nas je obdaril z nageljnom in Minki pomagal upihniti svečke na torti. Zdravici je sledil še šampanjec. Polona se je zopet potrudila z zabavnim programom. Srečelov in njeni verzi so nas dodatno razvedrili. Bilo nam je lepo. Ko se je dan že prevesil v večer, smo se poslovili z obljubo, da se drugo leto zopet srečamo.

Letos se nas je zbralo petnajst. Dvaindvajset se jih je žal že za vedno poslovilo. Zato naj bo vsak dan po naši meri. Delajmo stvari, ki nas osrečujejo. Delajmo dobro sebi in drugim. Spremlja nas sreča, saj živimo v miru in v prelepi deželi.

Vera Gartner

NAŠE NOVICE

ČASOPIS, KI POVEZUJE

JESENICE

150 let industrijske proizvodnje jekla JESENICE - Na Jesenicah so konec septembra obeležili 150-letnico industrijske proizvodnje jekla. Z združitvijo fužin je pred 150 leti na Slovenskem zaživela industrijska proizvodnja jekla, danes ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Pomemben mejnik v jeklarski dediščini so proslavili na dogodku Uglašena tradicija jekla, ki sta se ga udeležila tudi Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, in mag. Zoran Poznič, minister za kulturo. »SIJ Acroni je danes zahvaljujoč nenehnemu stremljenju k razvoju ter številnim naložbam tehnološko napredna družba, ki se z vrhunskimi jekli umešča v sam vrh proizvajalcev nerjavne debele pločevine v Evropski uniji. V zadnjem desetletju so bili postavljeni sodoben kontiliv, novo valjarsko ogrodje, AOD konvertor in sodobna linija za toplotno obdelavo jekla, ki so omogočili, da naše proizvode uporab­ ljajo praktično v vseh segmentih predelovalne industrije: kemični, energetski, naftni in plinski, ladjedelništvu, avtomobilski in tudi v jedrski industriji. In vse to na vseh kontinentih tega sveta. Vse to nam omogočajo tudi inovacije, ki so tesno vtkane v našo korporativno kulturo in vsakodnevno delovanje slehernega zaposlenega,« je o napredku, inovacijah in razvoju povedal mag. Branko Žerdoner, glavni direktor SIJ Acronija, največje jeklarske družbe v Skupini SIJ.

Daljinska pohodniška pot Juliana trail JESENICE - V Logu pod Mangrtom so pred dnevi uradno odprli novo daljinsko pohodniško pot Juliana trail, ki vodi tudi skozi gorenjske občine: Bohinj, Bled, Gorje, Radovljico, Jesenice, Žirovnico in Kranjsko Goro. Pot je skupni produktov skupnosti Julijskih Alp. Dolga je 270 kilometrov, šteje 16 dnevnih etap po 18-25 kilometrov. V občini Jesenice poteka od Rogarjevega Rovta čez Plavški Rovt in Planino pod Golico po nekdanji Rudni poti do naselja Murova, naprej do kopališča Ukova, na območje Stare Save, proti Slovenskemu Javorniku, Lipcam in Blejski Dobravi ter se potem nadaljuje po občini Žirovnica.

Na čelu SBJ mag. Tomaž Glažar JESENICE - Svet Splošne bolnišnice Jesenice je na seji imenoval novega direktorja bolnišnice. Izbirali so med dvema kandidatoma, Tomažem Krišljem, nekdanjim direktorjem Gasilsko-reševalne službe Kranj, in mag. Tomažem Glažarjem, nekdanjim generalnim direktorjem direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje. Imenovali so slednjega, Glažar bo za direktorja imenovan za mandatno obdobje štirih let, prej pa ga mora potrditi še Vlada Republike Slovenije. So pa v Splošni bolnišnici imenovali tudi novega vršilca dolžnosti direktorja. To je postal primarij mag. Miran Rems.

Nov gorskokolesarski učni center na Pristavi PRISTAVA - Na Pristavi so odprli nov gorskokolesarski učni center.

Občina Jesenice se je uspešno vključila v projekt Alpe Adria regija doživetij, ki je del širšega programa Interreg Slovenija Avstrija in je 85-odstotno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Glavni namen projekta je razvoj turistične ponudbe na čezmejnem območju Karavanke. Skupaj v projektu sodeluje 18 slovenskih in avstrijskih partnerjev glavni izvajalec na slovenski strani je BSC - Poslovno podporni center Kranj. Občina Jesenice v projektu sodeluje z največjo investicijo v vrednosti 238 tisoč evrov. To je bila adaptacija in preureditev Kurirskega doma na Pristavi v Javorniškem Rovtu in v gorskokolesarski učni center, ki nudi tudi informacijsko točko in možnost nočitev.

7

Rožnatemu oktobru se z roza dresi pridružujejo tudi jeseniški hokejisti

JESENICE - Rožnatemu oktobru, mesecu ozaveščanja o nevarnosti raka dojk, se pridružujejo tudi jeseniški hokejisti, ki bodo ta mesec na domačih tekmah nosili roza drese.

Skozi celotni mesec oktober bo na Facebook strani HDD SIJ Acroni Jesenice potekala tudi licitacija game-worn rožnatih dresov, ki jih bodo igralci nosili na oktobrskih tekmah. Zmagovalci licitacije bodo rožnate drese prejeli direktno iz rok jeseniških hokejistov, po koncu prve domače novembrske tekme, ki bo v soboto, 2. 11. 2019, proti ekipi Asiago Hockey. Vsako domačo tekmo bodo 3 EUR od vsake prodane vstopnice namenili prav združenju Europa Donna Slovenija.

Začeli s prenovo igrišča Biba JESENICE - Na Plavžu so začeli s prenovo otroškega igrišča Biba, ki se nahaja med stanovanjskimi objekti Cesta maršala Tita 96, 98 in 100. Igrišče bo namenjeno otrokom vseh starostnih skupin, poleg pa se bo nahajal tudi prostor za odrasle. Oblikovno in programsko se bo povezovala z drugimi igrišči v krajevni skupnosti Plavž, torej z že obnovljenim igriščem Pika ter še načrtovanima dvema igriščema Tim in Rožle. Poleg samih igrišč bo izvedena tudi manjša urbana ureditev celotnega javnega prostora ob igriščih med bloki in stolpnicami. Izvajalec del bo družba Modro, d. o. o., dela bodo končana predvidoma do konca letošnjega leta.

Jeseniške novice zbrala in pripravila Monika Sušanj

NAŠE NOVICE

8

KRANJSKA GORA

Kranjska Gora med top 100 trajnostnimi destinacijami na svetu KRANJSKA GORA – Na konferenci Global Green Destinations Days, ki je potekala na Malem Lošinju in v Zagrebu, so razkrili letošnji seznam Top 100 trajnostnih destinacij sveta. Nanj se je uvrstila tudi Kranjska Gora. Tema tokratne konference, ki sicer velja za enega najpomembnejših globalnih dogodkov trajnostnega turizma, je bila usmerjanje turističnih tokov in problematika prekomernega turizma. »Kranjska Gora si kot destinacija zavzeto prizadeva za trajnostni in odgovorni turizem. Z vsemi novostmi, ki jih uvajamo, pomembno prispevamo k ohranjanju kakovostnega bivalnega okolja za lokalno prebivalstvo in za obiskovalce. Uvrstitev med TOP 100 na svetu nam daje potrditev, da se pomikamo v pravi smeri in bomo z nadaljnjim razvojem trajnostnega in odgovornega turizma nadaljevali tudi v bodoče,« so ob uvrstitvi med top 100 trajnostnih destinacij sveta sporočili s Turizma Kranjska Gora.

Sodelovanje treh dežel

ČASOPIS, KI POVEZUJE

orkestra Jesenice – Kranjska Gora. Niso pa manjkali niti dobra volja, kulinarična ponudba in ples ob zvokih ansambla Pogum.

Septembra so gasilci treh dežel znova imeli skupno vajo, tokrat na avstrijski strani. Prikazali so posredovanje ob železniški ter promet­ ni nesreči, delo z nevarnimi snovmi, gašenje gozdnega požara, gašenje z reševalnim vlakom ... Sodelovalo je približno 130 gasilcev s 40 vozili.

Moči so znova združili tudi glasbeniki treh dežel, saj so se sestali na srečanju orkestrov treh dežel. Na trgu na Gorici v Kranjski Gori so zaigrali Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora, italijanska Filarmonica di Bagnarola in Eisenbahn ermusik verein trachten kapelle iz Podkloštra.

Prav tako prijateljske vezi tkejo otroci iz kranjskogorskega vrtca, ki so že obiskali vrtec Ringa Raja iz Ledenic v Avstriji. Prijetno druženje je seveda tudi priložnost za spoznavanje in učenje tujega jezika.

Rožnati oktober KRANJSKA GORA - Tudi občina Kranjska Gora se je pridružila akciji Rožnati oktober, ki jo preko organizacije Združenje Europa Donna Slovenija koordinira Katarina Bertoncelj z Ljudske univerze Jesenice. Poleg pletenih rožnatih šalov, ki so eden najbolj prepoznavnih simbolov omenjene akcije, so kot znamenje osveščanja raka dojke simbolično posadili tudi rožnate kovinske rožice, ki že drugo leto krasijo zelenico na Trgu na Gorici v Kranjski Gori.

RATEČE - Letošnja jesen je znova dokazala, da znajo trije narodi treh dežel stopiti skupaj. Septembra je bilo na Tromeji nad Ratečami znova srečanje planincev treh dežel, letos že štirideseto. Ob pozdravu županov Kranjske Gore, Podkloštra in Trbiža se je letos na 1509 metrih nadmorske višine razlegala še pesem Pihalnega

Lavtižarjevi dnevi KRANJSKA GORA - Ta konec tedna v Kranjski Gori potekajo 22. Lavtižarjevi dnevi, ki jih pripravljajo člani in članice Kulturno prosvetnega društva Josip Lavtižar Kranjska Gora. Včeraj so gostili alpinista Luka Stražarja, ki je predstavil svoje alpinistične podvige. Danes, v petek, 25. oktobra, ob 19.30 bo na ogled plesna predstava Carmen v izvedbi Plesnega kluba Forma iz Ljubljane.

Jutri ob 19.30 v goste pride Gledališče pod kozolcem iz Šmartna ob Paki s tragikomedijo Kaj pa Leonardo? V nedeljo bodo ob 16.00 na svoj račun najprej prišli najmlajši, saj bodo lahko uživali ob gledališki predstavi Miškolin v izvedbi gledališke skupine Hiša kulture Zveze kulturnih društev Občine Koper. Ob 19.30 bo še koncert koprske klape Semikanta.

Kranjskogorske novice zbrala in pripravila Karmen Sluga

NAŠE NOVICE

ČASOPIS, KI POVEZUJE

RADOVLJICA

Zahtevna obnova ceste in opornega zidu RADOVLJICA - Na Gubčevi ulici v Radovljici je izbrani izvajalec že začel gradbena dela za obnovo ceste, opornega zidu in komunalne infrastrukture.

Dela obsegajo rušenje povsem dotrajanega in zato nevarnega obstoječega opornega zidu in izgradnjo nadomestnega, pred tem pa bo treba odstraniti drevesa in porušiti del obstoječega objekta nad zidom.

Sledila bo celovita obnova ceste z ureditvijo odvodnjavanja in razsvetljave ter sočasna obnova in ureditev vse komunalne infrastrukture v cesti, to je vodovoda, kanalizacije, električne instalacije in telekomunikacijskih vodov. Plinovod je bil na tem odseku urejen pred nekaj leti. Če bo vreme dopuščalo, bodo dela v pogodbeni vrednosti nekaj več kot 150 tisoč evrov zaključena še letos, napovedujejo na občinski upravi.

9

celotne Alpe in tako tudi na Gorenjsko, je povedal Ambrož Černe, ki pri Ragorju vodi projekt AlpFoodway, v okviru katerega pripravljajo delavnice.

Peki kruha je sledila delavnica priprave jedi z žganci, naslednji pa bodo na vrsti medenjaki oziroma medena peciva; delavnico bo 14. novembra vodila Marija Arh Ivanšek; 4. decembra sledi delavnica priprave žonte in sladokulca, ki jo bo v Kulturnem domu Kropa vodila Urška Avsenik, zadnja delavnica pa bo spet v Radovljici, kjer bo 16. decembra Mateja Reš udeležencem pokazala, kako se speče dobra potica.

Dan zlatih knjig Na dan zlatih knjig, 17. septembra, se vsako leto tudi uradno začne sezona branja za bralno značko. Ob tej priložnosti so v osnovnih šolah v Sloveniji in zamejstvu prvošolcem razdelili 25.500 slikanic Škrat Kuzma dobi nagrado Svetlane Makarovič, ki jo je ilustriral Tomaž Lavrič. Nekaj izvodov so namenili tudi šolskim knjižnicam, kjer bodo pričakale bralce prihodnjih generacij. Še posebno slovesno je bilo na šestih slovenskih šolah, kjer so slikanice otrokom delili slovenski avtorji. V OŠ F. S. Finžgarja v Lescah so se na ta dan razveselili obiska Barbare Hanuš, ki je prvošolce nagovorila s pravljico, knjige pa je pomagal deliti tudi podpredsednik Društva Bralna značka Slovenije Slavko Pregl.

Slavko Pregl se je kasneje nekaj časa zadržal še v pogovoru z leškimi petošolci, ki so ga povprašali o njegovem delu, predvsem o njegovih pisateljskih začetkih, ter ga na začetku prireditve razveselili s kratko uprizoritvijo odlomka iz njegove knjige Odprava zelenega zmaja.

Dan medu v kulinariki Če bo vreme primerno, bodo dela zaključena še letos.

Evropski teden mobilnosti RADOVLJICA - Občina Radovljica je v prizadevanjih za višjo kvaliteto bivanja tudi letos v okviru Evropskega tedna mobilnosti združila prizadevanja za trajnostno mobilnost, spodbujanje telesne aktivnosti in kakovostne prehrane.

S sloganom Gremo peš! je bil teden letos posvečen hoji kot najdostopnejšemu, najbolj zdravemu in najcenejšemu načinu premikanja. Tako je v tednu od 16. do 22. septembra poleg organiziranega pešačenja v šolo, ki so ga spodbujale vse osnovne šole v občini, občina pripravila tradicionalni kolesarski izlet in Ekopraznik za zaključek sezone na šolskem biodinamičnem vrtu, letos pa so prvič organizirali tudi sprehod do Čebelarskega centra Gorenjske in tako združili prizadevanja za trajnostno mobilnost, spodbujanje telesne aktivnosti in kakovostne prehrane, kar vse, kot poudarjajo organizatorji, prispeva k ohranjanju zdravja, okolja in narave.

Alpski dan črnega kruha RADOVLJICA - Prvo soboto v oktobru so v okviru pobude Alpski dan črnega kruha v Srednji gostinski in turistični šoli pod vodstvom Mateje Reš pekli črn kruh iz ržene moke.

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske za to jesen v Radovljici in Kropi pripravlja sklop medgeneracijskih kuharskih delavnic z naslovom Domače jedi Dežele. Delavnice so namenjene vsem, ki se želijo naučiti tradicionalne priprave gorenjskih jedi. Prva delavnica je bila že prvo soboto v oktobru, ko so v okviru Alpskega dneva črnega kruha v Srednji gostinski in turistični šoli pekli črni kruh iz ržene moke. S tem bo Gorenjska letos že drugo leto vključena v mednarodni festival črnega kruha (Lo Pan Ner), ki je nastal pred štirimi leti z namenom ohranjanja dediščine črnega kruha in vaških peči v dolini Aosta v Italiji. Pobuda se je v zadnjih letih razširila na

LESCE - V Čebelarskem centru Gorenjske so sredi septembra soboto organizirali prireditev Dan medu v kulinariki – Festival medu. Privlačno dogajanje, ki je temeljilo na kulinariki, je v čebelarski center in na Mateja Reš je nanizala nekaj uporabnih dvorišče pred njegovim nasvetov za pripravo medenih jedi. vhodom privabilo številne obiskovalce.

Program so začeli s predavanjem o medovitih rastlinah, ki so hrana za čebele in ljudi in ki sodijo v vsak vrt in vsako kuhinjo, kot je poudarila predavateljica, znana floristka dr. Sabina Šegula. Malo za tem je Mateja Reš pozornim poslušalcem nanizala nekaj uporabnih nasvetov za pripravo medenih jedi in v pokušino ponudila potico, ki jo je osladila z medom. Posebej z navdušenjem so se obiskovalci udeležili degustacije zelenjavne enolončnice z medom in pražencem, ki so ga pod vodstvom mentorjev pripravili dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica. Njihova mentorica profesorica Marija Arh Ivanšek je popoldan vodila delavnico priprave medenega menija. Pred čebelarskim muzejem je bila ves dan tržnica z bogato ponudbo čebeljih pridelkov in izdelkov ter dobrot z lokalnih kmetij, za otroke pa so pripravili ustvarjalne delavnice in družabne igre.

Obiskovalcem so bile na voljo medene pijače in degustacije različnih vrst medu, organizirali pa so tudi oglede čebelarskega centra.

Obiskovalci so bili navdušeni tudi nad letošnjimi novostmi, to sta bili delavnica izdelovanja jesenskih šopkov z dr. Sabino Šegula ter ogled sveta čebel skozi virtualna očala, ki ga je za obiskovalce v napihljivem čebelnjaku pripravila Čebelarska zveza Slovenije.

Radovljiške novice zbrala in pripravila Marjana Ahačič

NAŠE NOVICE

ŽIROVNICA

10

Nove usmerjevalne table na Poti kulturne dediščine Žirovnica

ČASOPIS, KI POVEZUJE

ŽIROVNICA - Gledališče Julke Dolžan, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva dr. France Prešeren Žirovnica-Breznica je v septembru na odrske deske postavilo novo gledališko prestavo Čebelji roj. V predstavi, ki jo je režiral Jaka Andrej Vojevec spremljamo zgodbo Antona Janše od njegovih prvih začetkov čebelarjenja doma na Breznici, šolanja na slikarski akademiji na Dunaju in poučevanja na čebelarski šoli, do njegove prezgodnje smrti, na kar je precej vplivala zavzetost in zagnanost, s katero se je posvečal razvoju čebelarstva.

Scenarij za predstavo je napisal Jože Resman. Nastal je na podlagi zapisanih dejstev ter nekaterih pričevanj in podatkov o Antonu Janši.

V predstavi nastopajo amaterski igralci iz Žirovnice in okolice.

Kulinarični priročnik Medeni vodnik

ŽIROVNICA - Ena najstarejših tematskih poti v Sloveniji, ki predstavlja edinstven pomen v slovenskem kulturnem prostoru ter vabi k aktivnemu odkrivanju tradicije je opremljena z novimi usmerjanimi tablami, ki jo povezujejo v krožno pot. Speljana je po lokalnih, vaških in poljskih cestah, del poti tudi po pašniku nad vasmi. Nove usmerjevalne table vas pripeljejo do glavnih točk vzdolž žirovniške literarne poti. Nameščamo so v obe smeri, da lahko z odkrivanjem Poti kulturne dediščine Žirovnica začnete na poljubnem mestu. Istočasno smo na usmerjevalne table umestili tudi oznake za novo daljinsko pohodniško pot Julijana, ki v vaseh pod Stolom poteka v večini prav po literarni poti.

Premiera gledališke predstave Čebelji roj

ŽIROVNICA - Z željo, da združimo bogato čebelarsko tradicijo s sodobno slovensko kulinariko smo na Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica pripravili kulinarični priročnik Medeni Vodnik. Priročnik nas spomni na življenje naših prednikov, ki so dihali z naravo, jo spoštovali in negovali, hkrati pa opomni na problematiko današnjega sodobnega načina življenja je v uvodu v knjigo zapisala Kaja Pogačar, ki je zbrala in uredila besedila in recepte v priročniku. V prvem delu priročnika nas Damjana Cvetko, popelje skozi pregled čebelarske dediščine na Slovenskem. Ker je eden izmed temeljev odlične kulinarike tudi poznavanje surovin je v knjigo vključen članek Andreje Kandolf Borovšek, ki govori o medu, njegovih lastnostih in uporabi. Kaj o medu v kulinariki menijo slovenski ustvarjalci kulinaričnih zgodb je opisano v osrednjem delu, kjer znani kuharski mojstri z nami delijo 25 kreativnih receptov za jedi z medom. Medeni Vodnik je bil prvič javno predstavljen na dogodku Ta meden dan v Žirovnici, uradna predstavitev knjige pa je potekala 2. oktobra v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici, kjer je vodnik tudi na prodaj.

Festivalu za tretje življenjsko obdobje ŽIROVNICA - V začetku oktobra je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal 19. Festival za tretje življenjsko obdobje. Tridnevni festival je edinstvena prireditev za starejše v Sloveniji in največja tovrstna prireditev v Evropi. Z mislijo »Vsi smo ena generacija«, festival ustvarja prostor za medgeneracijsko sodelovanje, sodelovanje med različnimi organizacijami, je prostor povezovanja, izmenjave idej in ustvarjanja. Na festivalu vsako leto potekajo tudi različne predstavitve na kar 160 razstavnih prostorih. Na enem od njih je svojo turistično ponudbo predstavljal tudi Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. V oblačilih iz Prešernovega časa smo vodniki obiskovalcem predstavljali bogato kulturno in literarno dediščino vasi pod vznožjem Stola ter različne možnosti, ki jih Žirovnica ponuja za šport in rekreacijo. Žirovniške novice zbrala in pripravila Petra Kržan OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

PREDSTAVLJAMO

11

NAŠE NOVICE

Kako za praznike brez odpadkov obdariti najbližje So lahko prazniki brez daril? Za nekatere je odgovor enostaven – seveda. Obdarovanje je vsekakor tradicija, ki je v nas globoko zakoreninjena, zato se s prenehanjem te pozornosti mnogi ne bi strinjali. Še posebej, če so pri hiši otroci.

Pri obdarovanju pa smo lahko zmerni, racio­nalni in kupujemo izdelke, ki so bolj trajni in okolju prijazni. Še najlepše je, če ustvarjamo kar sami in pri tem vključimo ostale družinske člane ali prijatelje. Naj bo to obenem tudi čas za druženje, ki je postalo na splošno zelo redka dobrina.

Navajamo nekaj idej za okolju prijaznejše obdarovanje:

Pripomočki za Zero Waste

Podarimo stekleničko za vodo ali lonček za kavo za večkratno uporabo, posodico za malico. Z vrečko za večkrat­ no uporabo nadomestimo vsaj darilni papir, ki bi sicer takoj romal v smeti.

Ročna dela

Lepo je, če darilo pride iz srca, še lepše pa je, če je izdelano samo za nas.

Poskrbimo, da bodo izdelki ustvarjeni v skladu z željami naših obdarovancev.

Prav tako je imenitno, če z nakupi ročnih del podpremo lokalne ustvarjalce.

izdelka. V takem primeru raje posezimo po opcijah iz druge roke.

Doživetja

Namesto materialnih daril podarjajmo doživetja (vstopnice za koncert, kino, sejem, festival, ogled tekme) ali zanimive izkušnje (tečaj jahanja, ure joge).

Če poznate obdarovančeve potrebe, se boste zlahka spomnili primerne usluge.

Prijateljici lahko na primer ponudite varstvo otrok, starejšim pa pomoč pri beljenju stanovanja ali delu na vrtu.

Čas

Naročnina, članarina, bon za storitev

Okoli nas je veliko osamljenih. Povabite takšno osebo na izlet, v kino ali v kavarno na kavico in pogovor. Čas, ki ga namenite osamljenemu, je dragoceno darilo, ki bo tudi hvaležno sprejeto.

Znanje in usluga

Najbolj Zero Waste darilo – brez darilnega papirja in potrošenih naravnih virov! Darilo, za katerega ne porabimo nič denarja, a je istočasno najbolj dragoceno, je ČAS! Ustavimo se za hip, odložimo svoje elektronske pripomočke, se izognimo tekanju po trgovinah in si raje vzemimo čas za osebne stike z ljudmi.

Nekomu, ki rad bere, lahko plačamo let­no članarino za knjižnico ali naročnino na splet­no izdajo revije, ki ga zanima. Enako velja za tiste, ki jih razveselijo kozmetične in druge storitve.

Imate spretnost, ki je naš obdarovanec nima? Če se na primer spoznate na računalnike lahko kot božično darilo ponudite brezplačno popravilo obdarovancu, čigar računalnik je odpovedal.

Upamo, da smo s kakšno dobro idejo obdarili tudi vas!

Naj bodo nekaj posebnega: maslo z dodanimi začimbami, piškoti, posebne vrste kruha … Priboljške poklonimo v olepšani vrečki iz blaga, steklenem kozarcu ali pa jih zavijemo v rjav papir.

Vir: www.ebm.si, www.manjsmetimanjskrbi.si. Foto: Oto Žan

Naročnik oglasa: Komunala Radovljica d. o. o., Ljubljanska cesta 24, 4240 Radovljica

Priboljški

Denar

Denar je pri obdarovanju ena najmanj domiselnih idej, pa vendar je v primerih večjih želja dobrodošla. Obdarovancu omenimo, čemu je denar namenjen, da razkrijemo, da vemo, česa si najbolj želi.

Iz druge roke

Morda si kdo želi točno določene knjige ali kakšnega drugega specifičnega Štacuna Brvač: obdarovanci cenijo tudi darila iz druge roke.

Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska cesta 27, 4240 Radovljica Tel.: 04/ 537 01 11, faks: 04/ 537 01 12, e-naslov: info@komunala-radovljica.si

www.komunala-radovljica.si

Mislimo zeleno!

NAŠE NOVICE

12

GORJE - OGLASI

Prireditve v Gorjah in drugod KOMEMORACIJA OB DNEVU MRTVIH v petek, 1. novembra ob 9. uri pri spomeniku I. svetovne vojne in na partizanskem pokopališču v Zgornjih Gorjah MERJENJE DEJAVNIKOV TVEGANJA v sredo, 6. novembra ob 08.30 v prostorih Društva upokojencev Spodnje Gorje in v četrtek, 14. novembra ob 08.30 v prostorih Občine Gorje PROGRAM »NEODVISEN.SI« - ozaveščanje o različnih pasteh odvisnosti v ponedeljek, 11. novembra ob 17. uri v Gorjanskem domu KULINARIČNE DELAVNICE Z MATEJO REŠ - Fermentirana hrana v petek, 15. novembra ob 17. uri v Osnovni šoli Gorje Osvetlili bomo pomen uživanja fermentirane hrane. Pripravili in pokusili bomo kombučo, vodni kefir, kislo zelje, repo in kimči. Kdor želi, naj s seboj prinese sveže naribano zelje ali repo ter kozarec za kumarice.

PROGRAM ZA OTROKE v organizaciji Knjižnice A. T. Linharta Radovljica v torek, 19. novembra ob 17. uri v Gorjanskem domu KONCERT GLASBENE SKUPINE MANOUCHE »STISN SE K MEN« v petek, 22. novembra ob 19. uri v Gorjanskem domu (Koncert organizira KUD Zasip. Informacije v zvezi s koncertom in nakupom vstopnic na tel. 031 654 213 ali na e-pošto: dsternad@gmail.com) Predavanja v organizaciji Društva Ajda Gorenjska (predavanja so brezplačna, zbirajo se prostovoljni prispevki): Predavanje »CELOSTNA SAMOOSKRBA« v četrtek, 7. novembra ob 18. uri v Čebelarsko razvojnem izobraževalnem centru Lesce

ČASOPIS, KI POVEZUJE

Kaj pomeni biti zares samooskrben? Koliko lahko sami poskrbimo za svojo hrano, zdravje, družabnost? Bi lahko bili samooskrbni 365 dni v letu? Bi lahko bili samooskrbni tudi v globoki starosti? Vse se da, vendar zahteva, da začnemo razmišljati in delovati drugače.

Sveže ideje, kaj se da storiti in kako to že počnejo drugje nam bo predstavila Sanja Lončar.

Predavanje »ŠKODLJIVCI NA ZELENJAVNEM VRTU« v ponedeljek, 11. novembra ob 18. uri v OŠ A. T. Linharta Radovljica, gospodinjska učilnica Vrtni škodljivci nas nemalokrat spravijo v slabo voljo, ko se na vrtu lotijo naših rastlin in izničijo naš dolgotrajen trud. Na predavanjih bomo spoznali najbolj pogoste škodljivce ter se naučili, kako na naraven način preprečiti ali vsaj zmanjšati njihov vpliv na zdravje rastlin. Predava Barbara Podlogar univ. dipl. ing. agronomije, predavateljica na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki na Javnem zavodu Cene Štupar teoretično in praktično vodi skupine Naravno vrtnarjenje.

Predavanje »BOLEZNI NA ZELENJAVNEM VRTU« v ponedeljek, 25. novembra ob 18. uri v OŠ A. T. Linharta Radovljica, gospodinjska učilnica Bolezni na rastlinah nas nemalokrat spravijo v slabo voljo, ko se na vrtu lotijo naših rastlin in izničijo naš dolgotrajen trud. Na predavanjih bomo spoznali najbolj pogoste škodljivce ter se naučili, kako na naraven način preprečiti ali vsaj zmanjšati njihov vpliv na zdravje rastlin. Predava Barbara Podlogar univ. dipl. ing. agronomije.

Zbrala in pripravila Martina Hribar Brus

PREDSTAVLJAMO

13

NAŠE NOVICE

Za kavo poskrbite vi.

Za tisk pa mi!

ELEKTRO TRGOVINA Janko PRE[EREN Trbi`, Via V. Veneto 79 tel.: 0039 0428 2137 fax: 0039 0428 40003 preschern@gmail.com

BELA TEHNIKA ❖ PE^I NA DRVA IN PELETE ❖ GOSPODINJSKI APARATI ❖ ELEKTRO MATERIAL Salomon d. o. o., Ljubljana, Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje | T: +386 1 588 02 00 | F: +386 1 528 24 74 | www.salomonprint.si

Odprto: 9-12.30; 14.30-19, ponedeljek zaprto

14

NAŠE NOVICE

OGLASI - 040/202 384

Tračne in verižne žage www.logosol.si

Prochrom-comp d.o.o., Šobčeva cesta 12b, 4248 Lesce, tel: 04 53 78 210, E-mail: info@logosol.si

BATNI IN VIJAČNI KOMPRESORJI prodaja in servis

PREDSTAVLJAMO

NAŠE NOVICE

15

Mišače 1, 4246 Kamna Gorica T: 041 756 173, 031 742 011 www.akris.si

Pogrebe opravljamo tudi v občinah Bled in Kranjska Gora.

PLAVŽ COWORKING – ZA MLADE PODJETNIKE Potrebujete poslovni prostor?

Potrebujete virtualno pisarno (registracija poslovnega naslova, poštni nabiralnik)?

Pridružite se!

Že od 25,00 EUR / mesec!

PREDNOSTI DELA V PLAVŽ COWORKINGU Dostop do brezplačnega podjetniškega svetovanja v okviru SPOT točke, do informacij o razpisih, delavnicah, usposabljanjih, …

Fleksibilen delovni čas, parkirišče, svetle pisarne, Wi – fi, sproščeno vzdušje v skupni pisarni, najem sejne sobe s projektorjem, Facebook promocija, izmenjava idej, sodelovanje z drugimi člani v skupnih projektih Več informacij: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske Sp. Plavž 24e 4270 Jesenice romana.smagin@ragor.si @plavzcoworking @razvojnaagencijazgornjegorenjske

V službi Zgornje Gorenjske Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR) je javni zavod, ki od leta 2000 deluje na področjih podjetništva, človeških virov, turizma, podeželja in kmetijstva ter okolja. Naše poslanstvo je z razvojnimi aktivnostmi povečati blagostanje prebivalcev iz območij občin, na področju katerih delujemo (Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Radovljica, Bled, Gorje in Bohinj). Smo mlad tim družboslovcev in naravoslovcev, ki strokovno načrtuje in izvaja projekte na občinskih, medobčinskih in tudi na mednarodni ravni. Brezplačno informiramo in svetujemo potencialnim podjetnikom ter podjet­ jem v vseh fazah razvoja ter izvajamo informativno-promocijske delavnice. Preko SPOT točke lahko pri nas registrirate podjetje in naredite ostale statusne spremembe. Informiramo tudi o zanimivih razpisih ter možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev in drugo.

Mladim podjetnikom v okviru Coworking centra (Plavž coworking) nudimo možnost vzpostavitve odličnega poslovnega in spodbudnega okolja za delo. Trudimo se vzpodbujati trajnostni razvoj turizma, oživitev kulturne in naravne dediščine ter razvoj podeželja. V smislu izobraževanja organiziramo tudi zanimive poučne delavnice in druge družabne dogodke, v osnovnih šolah izvajamo krožke, delavnice idr. Od ustanovitve smo na RAGOR-ju uspešno zaključili že številne raznolike projekte, se kot zanesljiv in odgovoren partner uveljavili v lokalnem in širšem regijskem prostoru, ter postavili visok nivo in smernice za delovanje na prej omenjenih področjih.

Več o preteklem delu, o potekajočih projektih ter o načrtovanih aktivnostih najdete tukaj: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Sp. Plavž 24e, 4270 Jesenice Tel.: 04 581 34 00 E-pošta: info@ragor.si; Splet: www.ragor.si, Facebook: @razvojnaagencijazgornjegorenjske

16

NAŠE NOVICE

27.10. – 1.11.

OGLASI - 040/202 384

BLEJSKI GRAD

SREDNJEVEŠKI TABOR

Kakšni so vitezi v oklepih, kako se naučiti srednjeveških plesov, streljanja z lokom in metanja srednjeveškega orožja v tarčo?

Vse to in še kaj vas bodo naučili člani KD igralske skupine viteza Gašperja Lambergarja.

Zavod za kulturo Bled, t: +386 4 5729 770, www.blejski-grad.si.

31.10.

Noč čarovnic NA BLEJSKEM GRADU

ZA NAJMLAJŠE OTROKE do okvirno 8. leta starosti 11:00 – 13:00 STRAŠNA NOČ ČAROVNIC 17:00 – 19:00

Cena vstopnice za prireditev je plačilo vstopnine na Blejski grad.