Moj vrt, december 2019

MOJ VRT December 2019

Letnik 19

Številka 4

+ S pomočjo rastlinjaka do

domače zelenjave tudi pozimi

+ Pletemo trikotno ruto

Ro pl čna et d em el o a:

+ Revija Moj vrt v Singapurju

2

PO SVETU

MOJ VRT

Uredništvo Mojega vrta v Vrtovih ob zalivu (Gardens By the Bay) v Singapurju

Izjemen spoj futuristične arhitekture in narave

N

ekaj novembrskih dni smo sodelavci revije Moj vrt preživeli v eni najbogatejših držav sveta – Singapurju, ki je hkrati otok, mesto in država. Navdušil nas je s svojo urejenostjo in posebnostjo, manjkal pa ni tudi pester botanični program.

Singapur je bil nekoč britanska kolonija in njihova pomembna trgovska postojanka v trgovini z začimbami, dve leti je spadal tudi pod okrilje sosednje Malezije in končno je leta 1965 postal samostojna republika. Na svoji skromni površini nekaj več kot 700 km2 si je dom našlo približno 5,5 milijonov prebivalcev, vsak dan pa tam rastejo tudi nove, daleč v nebo vpijoče stolpnice. Je mesto, kjer vlada disciplina. Kazni za onesnaževanje so visoke, preprodajalce mamil čaka smrtna kazen, prepovedane pa so tudi za nas bolj običajne stvari, kot na primer prodaja in uporaba žvečilnih gumijev. Je ena najvarnejših in najčistejših držav na svetu. Zdi se, da je vsak kvadratni meter zemlje tam skrbno izkoriščen. Vprašali se boste, ali je tam potemtakem sploh kaj zelenega? Država nima travnikov in gozdov, kot jih poznamo pri nas. Pesek, zemljo in celo vodo uvažajo. Gre za svet, s katerim se težko poistovetimo in tujce, vajene prostranih pašnikov, gričevja in vinogradov majhne državice na sončni strani Alp preseneča na vsakem koraku.

Z željo po zelenih površinah, kjer bi si meščani lahko oddahnili od betonske džungle in trdega dela, so v Singapurju s sodelovanjem številnih strokovnjakov leta 2006 zasnovali idejo Vrtov ob zalivu (angl. Gardens By The Bay). Vrtovi so odprli svoja vrata 6 let kasneje. Že leta 2015 so se zapisali v Guinessovo knjigo rekordov z največjim steklenim rastlinjakom. S svojo inovativnostjo in biotsko raznovrstnostjo pa so poželi še mnoge druge nagrade. Vrtovi se razprostirajo na površini 101 hektar na območju, ki so ga pridobili z izsuševanjem morja. Park se nahaja v samem centru mesta, obdan s poslovnim središčem in predstavlja izjemen spoj futuristične arhitekture in narave. Med travnatimi površinami, umetnimi jezerci in nasajenim grmičevjem se nahajajo restavracije in pešpoti, kjer popoldneve preživljajo vsi željni rekreacije in sprostitve. Gradnja parka je bila

Okrog »gore« se vije lično urejena sprehajalna pot.

Pod kupolo se nahaja »gora« z bujnim rastlinjem, med katerim na manjka tudi razstava orhidej. zasnovana tako, da je čim bolj prijazna okolju – uporabljajo na primer solarne celice za pridobivanje električne energije ter deževnico za zalivanje.

Park predstavlja domovanje prek milijonu rastlin, med katerim si najatraktivnejše lahko ogledamo v pokritih rastlinjakih.

V enem izmed njih – Flower Dome oziroma Rožna kupola - je ravno med našim obiskom potekalo svetovno prvenstvo v hitrostnem dirkanju z droni (daljinsko upravljanimi letečimi napravami), zato je bila za širšo publiko zaprta. V drugem rastlinjaku, imenovanem Cloud Forest (Oblačni gozd), nas je prijetno presenetila osvežujoča temperatura, ki jo stalno vzdržujejo med 23 in 25 stopinjami in pršenje s 35 metrov visokega slapu. Sredi kupole se namreč dviguje gora, obdana z deževnim gozdom, okrog nje pa se vije pot, po kateri se lahko povzpnemo do njenega, v meglicah skritega vrha. Gora je obrasla s tropskim rastlinjem, praprotnicami, palmami in orhidejami. Na poti proti vrhu se nahajajo številne razstave. Zanimiv je ogled miniaturnih orhidej, nasajenih v steklene bučke, prek katerih si jih ogledamo pod povečevalnim steklom. Do marca 2020 je obiskovalcem na voljo tudi razstava z imenom Orhideje Amazonije (fotografija na naslovnici). Sprehod po njej nam pričara daljno Amazonsko regijo, kjer sredi pravega bujnega zelenega deževnega gozda iz praproti, kačnikovk in bromelij občudujemo 50 različnih vrst orhidej. Amazonski deževni gozd ima namreč izjemno biotsko raznovrstnost, ki vključuje tudi več kot 700 vrst orhidej. Razstava nudi izjemno priložnost, da obiskovalci doživijo vsaj delček tega neverjetnega obsega. Da je ogled še bolj pristen, se med bujnim zelenjem skrivajo tudi replike živali iz te regije, kot so kapibare, lenivci in are. Sprehodimo se lahko tudi

MOJ VRT

PO SVETU

Cvetlice vseh barv in oblik lahko občudujemo v rastlinjaku, imenovanem Cvetlična fantazija. v notranjost gore, kjer so številni razstavni eksponati. Obiskovalci si lahko ogledajo kapnike jam najrazličnejših oblik. Da je doživetje še bolj pristno, pa se lahko med njimi sprehodimo tudi s pomočjo virtualne resničnosti. Končno prispemo na vrh gore, kjer nas pričaka čudovit razgled na Marinski zaliv. Občudujemo lahko vegetacijo, značilno za višje nadmorske višine, med drugim tudi mesojede rastline, kot na primer vrčnice in muholovke.

Po skrbno urejenih poteh parka svoj ogled nadaljujemo v najnovejši pridobitvi parka – rastlinjaku, imenovanem cvetlična fantazija (ang. Floral Fantasy). To je kraj, kjer se umetnost, cvetlice in tehnologija spretno prepletajo po vijugasti pešpoti, kjer si sledijo različne, druga v drugo gladko prehajajoče po­ krajine. Ob vstopu v kupolo nas ob vabljivem cvetličnem vonju pričakajo pisane cvetlične skulpture, ki se ob prijetnem zvoku glasbe dvigajo in spuščajo s stropa. Pravi raj za ljubitelje pisanega cvetja vseh barv in sort! Vijugast potoček, obdan z neštetimi vrtnicami, fuksijami, petunijami, begonijami in še mnogimi drugimi cvetlicami, nas popelje do deževne oaze. Tam s stropa

Pot se nadaljuje v vlažni temačni gozdiček, kjer nas osvežijo številni »slapovi« in kjer ne manjka niti terarij s strupenimi tropskimi žabicami.

3

pršijo manjši slapovi. Okolica je obdana s kamenjem in manjšimi skalami, z zidov in tal se razprostirajo plezalke. V velikem terariju lahko obiskovalec občuduje strupene žabe, vrste zlate grozne listovke modrih, rumenih in rdečih odtenkov. Ob hoji po tej poti si vsakdo zlahka predstavlja, da se dejansko sprehaja prek cvetličnih polj in travnikov vse do osvežujočega gozda v dežju, kjer se pot zaključi z najbolj temačnim skalnatim zavetjem Tam si celoten park ogledamo še z višine. Na svoj prelet skozi park nas povabi sam kačji pastir. Seveda, samo če si nataknemo 3D očala in si v fantazijskem prostoru ogledamo 4D predstavitev celotnega parka. Za trenutek pa se vendarle zazdi, kot da bi zares leteli.

V parku se nahaja tudi 'nasad' takoimenovanih superdreves. Gre za mogočne betonske konstrukcije do petdeset metrov visokih umetnih dreves z jeklenim ogrodjem. Za doplačilo se lahko obiskovalci tudi sprehodijo po 22 metrov visokem mostu, ki povezuje najvišji izmed dreves. Drevesa predstavljajo primerno površino za rast številnih rastlin in tako v obliki vertikalnih vrtov nudijo dom prek 158.000 rastlinam več kot 700 vrst vse od bromelij, orhidej, praprotnic do različnih tropskih plezalk. Vsako drevo ima svoj načrt, katere rastline rastejo na njem. Razvrščene so po barvnih odtenkih, ki se jim pridruži tudi barvna paleta umetne osvetljave. Ob mraku namreč drevesa oživijo s tisočerimi lučkami in človek dobi občutek, da smo se z vstopom mednje znašli na časovnem stroju, ki nas je popeljal nekam daleč v prihodnost. Vsak večer nepozabno doživetje pričara poseben šov, imenovan vrtna rapsodija, ko se svetlobnim efektom pridruži še glasbena spremljava.

Obisk Singapurja je bil zagotovo izjemna izkušnja in bi jo priporočila vsakomur, ki ima priložnost skoka v to neverjetno betonsko džunglo. V državi in tudi v vrtovih samih gre za neverjeten preplet preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki nikogar ne pusti ravnodušnega.

- in foto Eva Rauh

Mogočna superdrevesa zasijejo v vsem svojem čaru zvečer, ko se svetlobni učinki zlijejo z glasbeno rapsodijo.

4

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

S pomočjo rastlinjaka do celoletne oskrbe z domačo zelenjavo

Motovilec, solata, špinača, rukola, …

»T

udi zime niso več tisto, kar so nekoč bile« bi slišali govoriti kakšne starejše ljudi, ki nergajo nad hitrimi spremembami življenja. Ampak v tem primeru imajo prav. Meteorologi napovedujejo tudi za letošnjo zimo z 80 % verjetnostjo, da bodo povprečne zimske temperature za 2 stopinji višje od povprečja. Če pogledamo zimske mesece v lanskem letu, do novega leta nismo dobili snega, potem pa je bil februar tako topel, da smo na vrtu že marsikaj posadili. Primorske zime se torej selijo v osrednjo Slovenijo.

Podnebne spremembe in višje zimske temperature imajo veliko posledic – predvsem je veliko manj možnosti za zimske športe na snegu, ki ga ni. Tudi v kmetijstvu čutimo posledice pretoplih zim. Visoke temperature slabo vplivajo na kakovost zemlje, ki pozimi ne premrzne. Hkrati dobro prezimijo bolezni in škodljivci na kulturnih rastlinah in v tleh. V letošnjem letu so se zelo razmnožili glodalci in še bi lahko naštevali. Po drugi strani pa visoke temperature pozimi omogočajo nenehno rast. Če imamo zraven vrta še rastlinjak, se lahko oskrbujemo z domačo zelenjave skozi celo leto.

In kaj sadimo v neogrevan rastlinjak? Če bi rastlinjak ogrevali, bi ga morali tudi dodatno osvetljevati, ker imamo premalo svetlobe (dolžina in intenzivnost) za optimalno rast. Nekatere kulture kljub temu dobro uspevajo in med njimi je najpomembnejši motovilec. Motovilec lahko sejemo v rastlinjak že v avgustu in sicer pod sadike paradižnika. Tako motovilec v senci in pri nižjih temperaturah zlahka kali, predvsem če si priskrbimo lastno seme, ki ga pri motovilcu ni težko pridelati. Zimska solata prav tako uspeva, vendar je bolj občutljiva na pomanjkanje svetlobe in previsoko zračno vlago, zato slabše raste in je bolj občut­ ljiva na sivo plesen. Pomemben je čas setve. Če jo sejemo v rastlinjak že zgodaj v septembru in je do novega leta že velika, ter v rastlinjaku le prezimuje, bodo pridelki veliki. V primeru, da solato sejemo šele konec oktobra in v novembru, pa bomo takšno solato pobirali šele spomladi, kajti pozimi so v rastlinjaku nizke temperature in rastline ne rastejo. Podobno kot solato in motovilec, v rastlinjak jeseni sejemo tudi špinačo in manjšo

Zračenje rastlinjaka je pozimi nujno, če je v njem posajena solata.

Posevke v rastlinjaku dodatno zaščitimo z loki in čeznje položeno kopreno. površino rukvice ali rukole. Kdor je imel v rastlinjaku predolgo paradižnik in omenjenih vrtnin ni sejal, lahko vse prej omenjene zelenjadnice kupi kot sadike. Poleg omenjenih je na voljo tudi zimski portulak ali užitni tolščak.

V rastlinjaku shranjujemo radič in endivijo. Vse rastline v rastlinjaku v primeru nižjih temperatur dodatno prekrijemo s koprenami, lahko pa nad rastlinami položimo loke, da se koprena ne dotika rastlin. Nekateri sejejo v rastlinjak tudi čebulo in korenje ali sadijo kapusnice. Vse te rastline v zimskem času izredno slabo rastejo, včasih je bolj smiselno, da jih posejemo v začetku pomladi. Po drugi strani pa so rastline do februarja že lepo ukoreninjene in hitro napredujejo v pomladanskih mesecih.

Na fakulteti v Ljubljani so izvajali poskus z jesenskim sajenjem boba v rastlinjak. S tem so obogatili rastlinjak z dušikom, kajti bob spada med metuljnice, ki vežejo zračni dušik. Bob je v rastlinjaku hitreje napredoval kot zunaj in je bil primeren za uživanje konec maja. Povejmo, da je bob mediteranska zelenjadnica in ga v Dalmacijo sadijo jeseni.

Mogoče obstajajo še druge rastline, ki jih lahko sadimo v rast­ linjak, vsekakor pa odsvetujemo v rastlinjak premeščanje korit in loncev z okrasnimi rastlinami, kot so fuksije, angleške pelargonije in druge. To so najboljše prenašalke oziroma gostiteljice bele muhe ali rastlinjakovega ščitkarja. Ti prezimijo na rožah in v naslednjem letu bo v rastlinjaku polno belih muh in ostalih škodljivcev.

Naštejmo še nekaj ukrepov, ki jih izvajamo z namenom da preprečimo razvoj bolezni in škodljivcev v rastlinjaku in pospešimo hitrejšo rast.

Zračenje – rastlinjak zračimo tudi pozimi. Zjutraj vsaj za pol ure odpremo stransko folijo, da se zamenja topel in vlažen zrak, ki povzroča sivo plesen na solati in drugih vrtninah, s hladnim in suhim zrakom. Slednji se čez dan hitro segreje, vendar je bolj suh in ne povzroča gnitja.

Dodatno prekrivanje s kopreno – v rastlinjaku postavimo loke (plastične ali lesene) in preko njih napnimo kopreno, ki jo

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 11. 12. 2019, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), Dobrška ulica 4, 4248 Lesce; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Iz razstave Orhideje Amazonije, Singapur, november 2019 (Foto: Eva Rauh, dr. med.)

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

uporabljamo za prekrivanje zgodnjega krompirja. V toplih dneh kopreno odkrijemo in s tem preprečimo zadrževanje vlage na listih.

Uničevanje strukture tal s hojo preprečimo z deskami – pozabljamo na ukrep, ki so ga naše mame izvajale dosledno.

Vsaka hoja po gredicah uničuje strukturo tal, kar pomeni da iztis­nemo iz grudic ves zrak in zemlja postane zbita in neprimerna za rast (to lahko opazimo s setvijo motovilca, ki na zbiti zemlji slabo raste). Če hodimo po deskah, se teža porazdeli po večji površini in zbitost je manjša.

Gnojenje s hlevskim gnojem – pri vnosu gnoja pazimo, da je la ta preperel in ne vsebuje bolezni in škodljivcev ter semena neželjenih pleveli. Če nimamo hlevskega gnoja, si pomagamo s peletiranimi organskimi gnojili ali domačim kompostom. Vsekakor pa plodovke kot so paradižnik, kumare ter paprika v rastlinjaku potrebujejo veliko organske snovi.

Kolobar – je najpomembnejši ukrep za ohranjanje zdravja rastlin. Kolobar zanemarjamo, ker želimo imeti vsako poletje v rastlinjaku paradižnik, ki najbolje prenaša visoko temperaturo.

Paradižnik je rastlina, ki podobno kot koruza ni občutljiv na slab kolobar in sam sebe dobro prenaša. Če pa se v rastlinjaku pojavi nenadno venenje paprike ali paradižnika, imamo opravka s talnimi glivami, ki se pojavijo zaradi preveč intenzivne vzgoje in uničenega ravnovesja mikroorganizmov v podzemlju. Bolezen lahko v rastlinjak tudi prinesemo z semenom ali sadikami. V primeru okužbe je potrebno zemljo zamenjati, ali razkuževati.

Razkuževanje tal Zaradi intenzivne pridelave so vrtnarska tla še bolj občutljiva in se naravno ravnovesje hitreje poruši, kar povzroči razvoj patogenih gliv v tleh. Ravnotežje porušimo s tem ko z gnojenjem kopičimo le nekatere elemente v tleh, spremenimo kislost in ba-

5

zičnost v tleh in s pesticidi uničujemo nekatere mikroorganizme v tleh. V primeru obolelih rastlin je potrebno izvesti sanitarne ukrepe, kot je odstranjevanje obolelih rastlin in njihovo uničenje. Kasneje je potrebno razkužiti zemljo in rastlinjak skupaj s folijo in ogrodjem. Rastlinjak in folijo lahko razkužimo s čistili, zemljo pa je potrebno razkužiti v globino, kajti talne glive živijo v območju korenin, torej do 30 cm globoko in več. Za razkuževanje tal so največkrat uporabljali kotle s paro, ki so termično v globino razkužili tla. Uporablja se tudi kemična metoda, v tem primeru kemično sredstvo zaorjemo, zalijemo ter pokrijemo s folijo. V poletnem času je možna solarizacija. V vročem poletju pokrijemo tla v rastlinjaku s prozorno folijo, ki najbolj prepušča temperaturo in tako dosežemo temperature do 80 stopinj, kar zadošča, da uničimo bakterije in določene glive. Med razkuževalne postopke štejemo tudi biofumigacijo. V rastlinjak posejemo križnice kot so oljna ogrščica, repica, gorjušica in jih kasneje zmulčimo ter zaorjemo v tla. Pri razpadanju se sproščajo glukozinulati, strupena snovi za talne glive in škodljivce. V manjših rastlinjakih je smiselno že konec avgusta posejati križnice in jih pozimi zaorati v tla. Poskusi na Primorskem so pokazali, da je paradižnik po jesenskem sajenju in kasnejšem zaoravanju križnic, v naslednjem letu veliko bolje uspeval.

Po določenem razkuževanju tal, pa naj si bo kemično ali termično, se v tleh uničijo tudi koristni mikroorganizmi, zato je smiselno najprej pognojiti s kakovostnim kompostom in posejati rž ali oves. S tem obogatimo tla z koristnimi mikroorganizmi, ki pomagajo pri črpanju hranil iz tal. Ker velikokrat nimamo dovolj časa, po gredicah potrosimo ali zadelamo že pripravljene biotične agense od mikoriznih bakterij, gliv in ostalih efektivnih mikroorganizmov, ki jih ponujajo različne trgovske hiše.

- Ana Ogorelec, KGZS - Zavod Ljubljana

PRVA ZASEBNA FLORISTIČNA ŠOLA – FLOWERACADEMY.SI PRAZNIČNO DARILO – BON ZA TEČAJ USTVARJANJA IZVAJALKA: DR. SABINA ŠEGULA, MASTER FLORIST DESIGN KJE: HOTEL KREK, Hraška cesta 15, 4248 Lesce Cena: 47 EUR vključno z DDV (v ceni vključen material in kava, čaj) Prijave na: akademija.cvetja691@gmail.com ali na številki: 031 753 877 Čas izvajanj: od 16.00 do 20.00.

12.12. 2019 - NOVOLETNA DEKORACIJA LONČNIC 16.12. 2019 - NOVOLETNA NAMIZNA DEKORACIJA 27.12. 2019 - SILVESTRSKI CVETLIČNI POLJUB NOVO NOVO NOVO NOVO Zaradi povpraševanja po krajših delavnicah je možno priti na iste termine, le prijavite se na delavnico, ki poteka od 16.00 do 18.00.

Na delavnici izdelate eno dekoracijo. Cena delavnice je 25 EUR (v ceni vključen material in kava, čaj) 12.12. 2019 – IZDELAMO 1 DEKORACIJO LONČNICE 16.12. 2019 – IZDELAMO 1 NOVOLETNO DEKORACIJO 27.12. 2019 – IZDELAMO 1 SILVESTRSKI ARANŽMA Po prijavi boste na elektronski naslov ali po telefonu dobili navodila, katero orodje morate prinesti s seboj, katera darila za zavijanje, ….

Možni dogovori za zaprte skupine, prilagoditev tem tečajev, izvajanje tečajev na terenu.

NAJBOLJE SE OBRESTUJE NALOŽBA V ZNANJE

TRENDI

6

MOJ VRT

Čas praznikov je pred nami

Oblikujmo dekoracije lončnic

V

prazničnem decembru si naše prostore olepšamo s cvetočimi sobnimi rastlinami. Najbolj pogosta kraljica meseca decembra je božična zvezda. Rastlina nas razveseljuje z lepo obarvanimi ovršnimi listi, ki so razporejeni v obliki zvezde. Če smo nekoliko bolj vešči, lahko navadno podobo sobne rastline spremenimo v pravo praznično dekoracijo. Pripravimo si lahko dva okrasna lonca različnih velikosti. En lonec ustreza velikosti lonca, v katerem raste rastlina, drugi je nekoliko večji. Kot vidimo na sliki, postavimo božično zvezdo običajno v okrasni lonec, ki ga nato vstavimo v drug večji lonec, kamor smo prej dodali nekaj belega kamenja. Okoli po obodu se z rdečo barvo božične zvezde lepo ujema barva palic rdečega drena.

Zelo hvaležna sobna rastlina je flamingovec, v božičnem času najbolj pride do izraza z rdečimi okrasnimi rdečimi listi. V skledo najprej damo nekaj okrasnih be-

lih kamnov. Nato nanje položimo lonce v katerih rastejo flamingovci. Tako smo poskrbeli za drenažo, da rastline ne stojijo v vodi. Nato uporabimo veje rdečega drena in razvejane vejice gabra. Veje zapičimo po obodu med kamenje, na vrhu pa jih stisnemo, da dobimo obliko praznične smrečice. Ko imamo narejeno konstrukcijo, po želji dodamo samo še nekaj okraskov.

Orhideje Phalaenopsis so zelo pogoste dame, ki krasijo naše domove. Njihovo lepoto je mogoče dopolniti z domiselno dekoracijo okrasne posode. Zima je čas, ko nam volneni okraski pričarajo občutek topline. Tako dekoracijo lahko naredite iz kosov volnenih trakov, ki jih narežemo na manjše koščke in jih s pištolo za vroče lepljenje prilepite enega poleg drugega.

Če v okrasno posodo vstavimo več lončkov orhidej in jim odstranimo palčke, na katere so pritrjena cvetna stebla, bomo dobili čudovito naravno kompozicijo rastlin. Dodamo še nekaj okrasnih bunkic in prestižna dekoracija iz orhidej je narejena.

Praznike zaznamuje še ena lepotica – vitezova zvezda ali amarilis. Čebule so že v prodaji in v primeru, da jih več skupaj posadite, boste čez nekaj časa imeli neverjetno lep nasad velikih zvezdastih mogočnih cvetov na visokih pecljih. Včasih je potrebno pecljem dodati leseno oporo, saj imajo nekateri hibridi amarilisov cvetove, ki jih peclji brez pomoči ne morejo nositi in se pod njihovo težo zlomijo. Ko damo tak nasad v svečan kelih, nastane mogočna svečana dekoracija. Substrat lahko pokrijemo z mahom, dodamo nekaj lišajev in storžev.

Lepe praznike in srečno 2020!

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

Vabljeni na

Odprto: 9-19, sobota 9-17 www.vrtnicenter.si FB: Vrtni center Gašperlin Moste pri Komendi tel. 01 834 35 87

razstavo adventnih aranžmajev!

cvetličarna

MOJ VRT

7

PREDSTAVLJAMO

MINERAL – naravno sredstvo za krepitev vseh vrst rastlin

Sobne rastline nam bodo hvaležne

R

astline nas razveseljujejo skozi celo leto, v zimskem času predvsem sobne lončnice. Nekatere so cvetoče kot na primer sobne vijolice, hibiskusi, flamingovci, sobne azaleje, klivije, orhideje, kalanhoje in številne druge. Nekatere pa so le zelene in nam ljube, zaradi njihovih listov kot na primer fikusi, monstere, sobne praproti, zamije, juke in ostale. Glede na to je tudi vzgoja in oskrba malce drugačna.

Pozimi cvetoče sobne rastline redno dognojujemo z gnojili za cvet po navodilu. Količino teh gnojil pa lahko zmanjšamo za četrtino, če zalijemo vsakih štirinajst dni substrat v lončku s 4 % raztopino (40 ml/1 l vode) MINERALA MODRI. Zelene lončnice dognojujejo bolj poredko in to z gnojili za zelene rastline, MINERAL MODRI uporabimo enkrat mesečno. Še bolj pomembno je, da čisto vse rast­ line, tako cvetoče kot zelene zalijemo s 4 % raztopino MINERALA ZELENI. Še posebej, če rastlin od nakupa še nismo presadili. Po presajanju pa prav tako, saj MINERAL ZELENI poskrbi za pravilen razvoj in delovanje koreninskega sistem, od tega pa je odvisno, kako bodo izgledale in cvetele rastline nad zemljo. Povsem dovolj je, da zalijemo vse vrste rastlin z raztopino MINERALA ZELENI samo enkrat in sicer po nakupu ali po presajanju ali pa tudi tiste, ki jih imamo že dlje in MINERALA ZELENI še nismo uporabili.

Večina okrasnih rastlin, ki jih vzgajamo kot lončnice, izhaja iz tropskih in subtropskih krajev, zato nujno potrebujejo visoko zračno vlago. V naših bivališčih, ki se večinoma ogrevajo s centralno kurjavo, je zrak zelo suh in moramo predvsem zelene rastline redno rositi s postano vodo. Tiste bolj občutljive na spremembe in suh zrak kot so na primer fikusi in božične zvezde lahko odvržejo liste. V takih primerih poškropimo rastline z 8 % raztopino (slab deciliter na 1 l vode) MINERALA RUMENI FORTE, ponovimo večkrat vsak drugi dan in že kmalu se bodo listi ponovno obrasli. MINERAL RUMENI FORTE je na razpolago tudi kot že pripravljena raztopina za takojšnjo uporabo v priročni pr-

šilki, samo pretresti jo je potrebno pred škropljenjem.

Bistveno bolje ravnamo, če take situacije preprečimo in/ali pojav vsaj omejimo, zato priporočamo, da vsaj vsakih štirinajst dni redno poškropimo vse rastline v domu s 4 % raztopino MINERALA RUMENI. Tako bomo tudi preprečili ali vsaj omejili pojav morebitnih bolezni.

Zaradi nizke zračne vlažnosti v notranjih prostorih bolezni na sobnih lončnicah običajno niso pogoste in problematične.

Zato pa predstavljajo večjo težavo škod­ ljivci, na primer listne uši na hibiskusih, krvava ali vatasta uš na božičnih in drugih kaktusih, ščitkarji ali bele mušice na božičnih zvezdah, kaparji na orhidejah. Bistveno je, da rastline redno in natančno pregledujemo vsaj enkrat tedensko, zlasti vršičke in spodnje strani listov. Na ta način odkrijemo škodljivce ko jih še ni preveč in je lahko zelo učinkovito škropljenje z 8 % raztopino MINERALA RDEČI FORTE. Vedno poskusimo najprej čim več škodljivcev odstraniti ročno, zlasti kaparje in krvavo uš, potem takoj poškropimo rastline in pazimo, da kapljice ostanejo na rastlini, sicer izgubljamo sredstvo.

Žive uši na popku hibiskusa

Ko imamo opravka z listnimi ušmi, je običajno dovolj, da rastlino poškropimo enkrat, pri ostalih škodljivcih so običajno potrebna vsaj dva do tri škropljenja vsak drugi dan oziroma dokler je potrebno.

Uporaba MINERALA RDEČI FORTE je dokazano učinkovita. Vendar so škodljivci, tudi ko jih omejimo, še vedno prisot­ ni, zato ob ponovnem pojavu ponovimo postopek. Tudi MINERAL RDEČI FORTE je na razpolago kot že pripravljena raztopina za uporabo v pršilki. Velja pa, da je bolje preprečevati, zato priporočamo, da vsaj vsakih štirinajst dni redno poškropimo vse rastline v domu s 4 % raztopino MINERALA RDEČI. Škropimo izmenično en teden z raztopino MINERALA RUMENI, naslednji z MINERALOM RDEČI, z vsakim vsaj dvakrat.

Vsa sredstva MINERAL so naravna, primerna za notranje prostore, neškodljiva in namenjena za uporabo na rastlinah, zato ne priporočamo uporabe raznih biocidov, ki niso namenjeni temu.

Spremljajte nas na facebooku, kjer red­ no objavljamo aktualne nasvete bolj pod­ robno.

»Posušene« uši dva dni po škropljenju z MINERALOM RDEČI FORTE, na cvetnem popku ni poškodb zaradi škropljenja

MINERAL lahko kupite v poslovalnicah Kalia, večini kmetijskih zadrug, bolje založenih specializiranih trgovinah ter vrtnarijah in v vrtnih šotorih Mercator. Na voljo so v manjših pakiranjih za domačo uporabo kot tudi v večjih za pridelovalce.

Več informacij lahko dobite na naši spletni strani www.mineralzarastline.si, spremljate pa nas lahko tudi na Facebooku.

8

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Pozimi pa rožice ne cveto … zato pa je veliko zelenih tudi pozimi

S

tara ljudska pesem govori o tem, da rastline pozimi počivajo. Seveda to drži tudi za trajnice. A še zdaleč ne drži, da so vse grede trajnic pozimi puste in prazne. Poleg tega, da pri mnogih pozimi cenimo njihove stabilne in čvrste odmrle in posušene nadzemne dele (večina trav, hermelike, rudbekije in druge), imajo posebno vrednost tiste, ki ohranijo žive liste tudi pozimi. Zanje rečemo, da so zimzelene, čeprav so morda tudi drugih barv in ne samo zelene.

Zimzelenih trajnic v resnici sploh ni malo. Kdor jih pozna, lahko z njihovo pomočjo pri vrtnem oblikovanju doseže, da tudi pozimi ne bo pogled na vrtne gredice monoton in ne bomo imeli občutka, da je vse mrtvo. Zimzelene trajnice najdemo v vseh skupinah, tako med bujno cvetočimi, kot med tistimi, ki jih najbolj cenimo zaradi njihovega listja, tako med nizkimi, kot med visokimi, med pokrovnimi, kot med šopasto rastočimi, zelo robustnimi ali šibko rastočimi drobižki, tistimi ki prenašajo žgoče sonce in tistimi, ki se dobro počutijo le v senci, velikimi požrešneži, kot tudi med skromneži.

Ko izbiramo trajnice za vsak prostor posebej, nas zanimajo mnoge njihove lastnosti in zimzelenosti pri tem seveda ni dobro zanemariti. Čeprav morda to ne bo najpomembnejša lastnost, ki bo odločila o primernosti ali neprimernosti posamezne za določen prostor ali za določen motiv. Vse je namreč odvisno od celotne kompozicije vrta in od tega, kakšno mesto v njem zav­ zemajo trajnice. Le pravo razmerje med barvami cvetja in listja, obliko rasti (habitusom), višino in strukturo ter zimzelenostjo ali listopadnostjo različnih trajnic lahko ustvari harmonijo. Vse to se skozi različne letne čase močno spreminja, zato pravimo, da so med vsemi vrtnimi rastlinami prav trajnice tiste, ki na vrtu najbolj jasno opozarjajo na dejstvo, da se tu vedno nekaj dogaja.

Blazinaste trajnice V slovenski trajničarski krajini so se najprej in najbolj na široko uveljavile prav blazinaste trajnice, tako imenovani 'povštrčki'.

Med njimi je veliko tudi zimzelenih. Seveda te niso uporabne samo za skalnjake, kot marsikdo misli, ampak jih zelo smiselno

Dobra stara bergenija (Bergenia cordifolia) je zelena leto in dan, v polsenci ali na soncu. Le v gosti senci se malo pretegne. Zacveti zelo zgodaj spomladi, kmalu ko odleze sneg. Tudi nekaj njenih novejših sort je zadržalo vso trpežnost, a zacvetijo nekoliko bolj pozno.

Kar nekaj je sort materinih dušic (Thymus), ki zrastejo le nekaj milimetrov visoko in se poleti prekrijejo z rožnatim, lilastim ali škrlatnim cvetjem. vključujemo marsikje, od mešanih gred do vrtnih obrob, pa do zelenih streh. V mešanih gredah lahko z njimi ustvarimo enotno podlago iz katere se dvigajo bolj na redko razporejene posamezne visoke trajnice ali njihove majhne skupine. Kompozicije visokih in srednje visokih trajnic v klasičnih gredah trajnic so lahko v ospredju zaključene z blazinastimi trajnicami. Lahko pa blazinaste trajnice prekrivajo tudi večje površine, kjer želimo, da vse rastje ostaja nizko. Seveda z blazinastimi trajnicami tudi poskrbimo za zelene strehe.

Med zimzelenimi blazinastimi trajnicami zavzemajo pomembno mesto klasične iglaste plamenke (Phlox subulata in P. douglasii) in avbrecije (Aubrieta). Pri tem je treba posebej poudariti, da obstaja zelo veliko število sort teh zgodaj spomladi cvetočih lepotic. Med njimi so tudi prav posebne, zlasti med šibkeje rastočimi. Med homulicami (Sedum) je tudi kar nekaj čisto nizkih zimzelenih. Nekatere v mrazu spremenijo barvo iz zelene v bakreno rjavordečo, druge tudi pozimi ohranijo zeleno barvo. Materine dušice so vse po vrsti čisto nizke in zelene tudi pozimi. Nizke zimzelene blazinice oblikujejo tudi nekatere sorte grenikov, recimo Iberis sempervirens 'Weisser Zwerg' ali pečnikov, recimo Armeria caespitosa ali Armeria maritima 'Rubrifolia'.

Le nekoliko višje in seveda zimzelene so tudi druge, bolj poznane sorte grenikov in pečnikov. Skoraj vso zimo so zelene tudi nekatere nizke krvomočnice, kot n.pr. Geranium cantabrigiense 'Karmina'. Vse travi podobne kačje brade ali japonske šmarnice (Ophiopogon) so tudi zimzelene. Med njimi je čisto nizka, le nekaj centimetrov visoka Ophiopogon japonicus 'Minor'. Le nekoliko višje so navadna zelena Ophiopogon japonicus in njene sorte. Belo in sivo črtasto listje ima recimo Ophiopogon japonicus 'Silver Comet'. Čisto nekaj posebnega je skoraj črnolistna Ophiopogon planiscapus 'Nigrescens', ki je odlična za ustvarjanje trajnih barvnih kontrastov.

Pokrovne trajnice V modernem dojemanju vrta žal marsikdaj dajemo prednost mrtvim materialom, namesto rastlinam. Tako se zdi višek 'vrtnarske umetnosti' peščeni otoček sredi trate in na njem nekaj na redko postavljenih rastlinic. Ali pa japonski javor ali rododendon na 'polju lubja'.

MOJ VRT

TRAJNICE

9

Ižander (Pachisandra terminalis) tako na gosto pokrije prostor pod seboj, da plevelom ne da dihati. Ker dobro uspeva tudi v senci, pod krošnjami dreves, kamor poletne plohe ne sežejo in je zato rastišče sušno, je primerna pokrovnica celo za tiste, ki imajo za svoj vrt zelo malo časa.

Res pa je, da tudi tisti, ki želijo vrtnariti čim bolj naravi prijaz­ no in uživajo ob živih rastlinah, poskušajo vrtnarska opravila poenostaviti, kar je edino pravilno. Ti vedo, da trava v senci pod drevesi ne more dobro uspevati in jo zato nadomeščajo s pokrovnimi trajnicami, če se le da, zimzelenimi. Veliko jih je in raznovrstne so, od najnižjih, po katerih lahko celo hodimo, do nekoliko višjih, ki jih lahko le gledamo. Nekatere med njimi nas bodo občasno tudi pobožale z barvitim cvetjem, druge pa bodo le zelene.

Kot zimzelene pokrovnice lahko uporabimo kar nekatere, ki jih sicer uvrščamo tudi med blazinaste trajnice, če jih zasadimo 'kot čisto kulturo' v velikih skupinah. Takšne so že omenjene krvomočnice (Geranium cantabrigiense 'Karmina') ali pritlikava japonska šmarnica (Ophiopogon japonicus 'Minor'), kot tudi druge nekoliko višje kačje brade. Klasika med vedno zelenimi pokrovnicami je tudi ižander (Pachisandra terminalis) in njena pritlikava različica (Pachisandra terminalis 'Green Carpet'). Tako za sončne, kot tudi senčne površine so odlični vsi zimzeleni, tako čisto nizke in pohodne Vinca minor in njene sorte, kot tudi nekoliko višja Vinca major. Med odlične pokrovnice za senčne ali polsenčne lege štejemo tudi nekatere zimzelene šaše, kot. npr.

Carex morrowii 'Ice Dance'. Seveda s temi možnosti še zdaleč niso izčrpane.

Grmičasto rastoče trajnice Kar nekaj je tudi zimzelenih trajnic, ki se razraščajo grmičasto ali šopasto. Nekatere med njimi tudi cvetijo, druge se ponašajo le z lepim in zanimivim listjem.

Tu so nekaj posebnega razni telohi. Tisti s po vsej višini olistanimi cvetnimi stebli (Helleborus corsicus, H. foetidus, H. sternii) se ponašajo z velikimi cvetnimi grozdi, ki imajo lahko tudi po sto in več cvetkov. Njihova barva sicer ni vpadljiva, pač pa belkasto ali kremno zelena, a kot pojava so te rastline v vrtu dominantne, tako skozi toplejše letne čase, kot tudi pozimi. Pri orientalskih telohih občudujemo atraktivno listje od pomladi do konca zime, ko iz tal pribodejo cvetna stebla in bomo staro in že nekoliko utrujeno listje do tal porezali, da bomo bolj uživali v pogledu na razvijajoče se cvetje v najrazličnejših barvah in barvnih kombinacijah.

Greniki (Iberis) so vsi zimzeleni in vsi dobro uspevajo tako v senci, polsenci, kot tudi na soncu in vsi tudi bogato cvetijo. Se pa njihove sorte po rasti med seboj precej razlikujejo in zato nekatere uvrščamo med blazinaste, druge med pokrovne in tretje med grmičasto rastoče. Najvišji in grmičasto rastoč je recimo Iberis sempervirens 'Grandiflora', ki doseže tudi višino 40 cm in med vsemi greniki tudi najbolj bogato cveti.

Praproti je veliko različnih in za večino lahko rečemo, da se razraščajo grmičasto ali šopasto. Med njimi je tudi kar nekaj zimzelenih. Večina ima rada senco ali vsaj polsenco, ko pa se v zemljo dobro vrastejo, niso več kaj prida občutljive na sušo. Žgoče primorsko sonce jim seveda ni pisano na kožo, če pa jih v primorju posadimo v senco, veljajo za trpežne trajnice. In živijo zelo dolgo. Posebno lepi so jelenov jezik (Phyllitis scolopendrium) in njegove sorte 'Undulata, 'Angustifolia' in druge.

Tudi nekatere podlesnice (Polystichum setiferum) in njene sorte 'Herrenhausen', 'Plumoso-densum' in 'Proliferum' veljajo za zelo trpežne.

Zimzelena in prezimno trdna po vsej Sloveniji je seveda tudi sivka (Lavandula angustifolia) in njene številne sorte, če seveda niso bile med vzgojo sadik preveč pomehkužene. Na mraz so občutljive le nekatere druge sivke, recimo Lavandula dentata in Lavandula stoecheas, ki se tudi pojavljajo na našem trgu in jih lahko gojimo le kot enoletnice.

Zimzelenih trajnic je še kar nekaj, zato nikakor ne drži, da so vse trajnice pozimi gole in nezanimive.

- Jožica Golob-Klančič univ. dipl. ing. hortikulture in krajinske arhitekture fotografije Mojca Rehar Klančič univ. dipl. ing. agronomije www.trajnice.com

Eden izmed vedno zelenih, bolje rečeno vedno sivih, mlečkov (Euphorbia mirsinites) sodi med tiste trajnice, ki jih je zelo težko presajati. Razvije namreč zelo globoke in razvejane korenine, kar mu omogoča dobro oskrbo z vodo in ni nikoli žejen. Ta njegova dobra lastnost in lepota odtehtata tudi potrebo po previdnosti, kadar ga obrezujemo. Kot vsi mlečki, že ime pove, iz svojih ran izloča bel mleček, ki za kožo ni prijeten. Zato nam pridejo prav rokavice.

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

ROČNA DELA

Pletemo

Trikotna ruta

M

ogoče bi si za letošnjo zimo namesto šala spletli trikotno ruto? Lahko si jo ovijete okrog vratu kot šal, ali pa ogrnete čez rame. Prav pride zunaj, čez plašč ali jakno, lahko pa jo nosimo tudi notri ogrnjeno čez bluzo ali majico. Običajno za večjo ruto potrebujemo približno 200 g preje in na policah naših trgovin boste našli široko ponudbo klobk v takih navitjih po 200 g. Veliko je pisanih prej v prelivajočih se odtenkih, ki se lepo razporedijo po celi ruti. Če imate raje enobarvno, pa jo lahko popestrite z zanimivim vzorcem.

2. vrsta: robna petlja , 3 desne, 6 levih, 3 desne, robna petlja 3. vrsta: robna petlja , 1 ovoj, 1 desna, 1 petlja dodamo iz prečne niti, 4 desne, 1 ovoj, 2 desni (sredina!), 1 ovoj, 4 desne, 1 petlja dodamo iz prečne niti, 1 desna, 1 ovoj, robna petlja .

4. vrsta: robna petlja, 3 desne, 12 levih, 3 desne, robna petlja petlja Dodajanje nadaljujemo v vseh lihih vrstah, na začetku 2 petlji, na sredini 2 in na koncu 2, na isti način kot je opisano za 3. vrsto, samo desnih petelj je v vsaki vrsti ustrezno več. V sodih vrstah so same leve petlje, razen na začetku in na koncu 3 desne za oziroma pred robno petljo.

V višini približno 60 cm = 92 vrst, ruto zazankamo (rahlo!), za zaključek potrebujemo 6-7 m preje. 8 petelj iz nasnutka zašijemo skupaj.

Nasvet:

slika 1 Ruta na sliki je preprosta za izdelavo, pletemo jo dokler traja klobka, oziroma dokler nam ni dovolj velika (slika 1 in slika 2).

Navodilo: Preja: Delicate Dip Dye 200 g Pletilke: 6,0 Velikost rute: 160x60 cm Ruto začnemo plesti s prejo iz sredine klobke. Debelina in struktura preje se znotraj klobke spreminja, začnemo s tanjšo, gladko, proti koncu je vedno debelejša in bolj kosmatena.

Nasnujemo 8 petelj in pletemo nazaj same desne.

1. vrsta: robna petlja, 1 ovoj, 1 desna, 1 petljo dodamo iz prečne niti (popletemo jo od zadaj!), 1 desna, 1 ovoj, 2 desni (ti dve sta na sredini), 1 ovoj, 1 desna, 1 petljo dodamo iz prečne niti, 1 desna 1 ovoj, robna petlja.

Če ruto od daleč (nekaj cm) rahlo polikamo s parnim likalnikom, bo mehkejša in dlačice iz kosmatenega dela bodo manj odpadale. Ruto lahko perete v pralnem stroju na programu za volno do 30°C. Ruto lahko pletemo tudi od enega do drugega vogala (slika 3). Začnemo z 8 petljami, v vsaki 4. vrsti na koncu dodamo po 1 petljo. Pletemo približno 90 cm, potem začnemo s snemanjem na isti strani kot smo prej dodajali, v vsaki 4. vrsti snamemo po 1 petljo, dokler nam jih ne ostane 8 kot na začetku. Tejle ruti smo na eni strani dodali kitko. Če želimo porabiti celo klobko, bo najbolje, da jo vmes stehtamo. Ko nam ostane še polovica začetne teže, začnemo s snemanjem. Če imate malo več potrpljenja in nekaj kilometrine pri pletenju, se lahko lotite take rute iz tankega moherja z dodatkom svile. Za tole ruto smo porabili samo 75 g preje (slika 4).

- in spletla Darja Franko

slika 3

ROČNA DELA

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

slika 2

slika 4

ROČNA DELA

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

Spomin na »dobre stare čase« Današnja tehnologija se razvija s tempom, kateremu je včasih težko slediti. Seveda to ne velja za »generacijo Z«, kateri so bili pametni telefoni položeni v zibelko. Z vnemo slikajo in snemajo vsak »pomemben in manj pomemben« trenutek ter veselo objav­ljajo na socialnih omrežjih.

Sama spadam v prelomnico med generacijo X in Y in čeprav se počutim še zelo mladostno, se dobro zavedam kako zelo so se naša življenja spremenila. Kljub temu, da sem velik pristaš napredka, raz­ voja in inovacij, sem srečna, da sem se rodila v dobi, ko pametni telefon še ni bil naš »umetni podaljšek roke«. Informacijska tehnologija je v naš tako osebni kot poslovni vsakdan prinesla enormno število pozitivnih učinkov. Današnji najst­ niki si tudi predstavljati ne znajo kako je potekalo poslovanje brez interneta, pametnih telefonov, e-sporočil, GPS-jev...,

pravzaprav brez računalnikov. V našem podjetju smo od samega začetka poslovanja (ustanovitev sega v l.1985), zaradi geografske lege (nahajamo se 3 km od italijanske meje), bili vezani na sodelovanje s sosednjo državo. Zaradi takratnega režima in celotne politične situacije so to bili »svinčeni časi« podjetništva. Ambici­ ozni ljudje, ki so bili željni novega znanja, izkušenj ter enostavno ustvariti si boljše pogoje za življenje, so se morali spopasti z ovirami, ki so danes nepredstavljive.

Zataknilo se je že pri nabavi strokovnih revij, ki takrat pri nas niso bile na voljo.

Strokovne revije za pridobitev tehničnega znanja o proizvodnji termoplastov, o strojni opremi ipd. smo naročali v sosednjo Italijo. Seveda v kolikor nisi poznal jezika in se na novo učil tujih tehničnih izrazov, ti gradivo ni kaj prida koristilo.

Začetek pos­lovanja, sploh priti do potencialnih dobaviteljev, ni bil »mačji kašelj«.

BTC Ljubljana, etaža hale EMPORIUM tel. 01 585 17 35 TARGET Trebnje, Gubčeva 38/a Obiščite nas v BTC-ju od 9.00–20.00 od PON–SOBOTE v mesecu DECEMBRU Vas pričakujemo tudi ob nedeljah od 9.00–15.00 www.me-plast.com target@me-plast.com info@me-plast.com

Komunikacija je bila izključno telefonska in nato nabava opravljena osebno v tujini – brez »google maps« pripomočkov.

Omembe vredno je dejstvo, da smo bili pri sosedih zapisani kot ljudje »onkraj železne zavese«, iz komunističnega režima, kar seveda zadev nikakor ni olajšalo.

Po začetnih prvih stikih je bilo potrebno resne namene dokazati ter jih vedno začiniti z vnaprejšnjim plačilom. Tako je še danes, nedvomno si takrat bil še bolj pod »drobnogledom« ljudi. Splošna klima v Evropi, zaključek obdobja »hladne vojne«, propad komunističnih režimov z razpadom Sovjetske zveze na čelu itd. ter mi ravno na tej »mejni črti« med Zahodom in Vzhodom, lačni novih izzivov, ki so bili do takrat strogo prepovedani.

Poleg vseh birokratskih in že prej omenjenih jezikovnih barier je poslovanje potekalo v popolnoma drugačnih razmerah kot danes. Nabava v sosednjo Italijo se je izvajala mesečno, ob vrnitvi je bila vedno prisotna »nagrada«, in sicer dolgotrajen postopek carinjenja blaga in nemalokrat veliko slabe volje, kajti stranke so bile že neučakane. Kasneje ob pojavu »magičnih FAKS naprav« se je odprla nova dimenzija! Naenkrat je bila potekala tudi pisno z opcijo takojšnjega »pošiljanja in prejemanja« dokumentov! Za takratne čase to ni bil »mačji kašelj«.

Navedla sem le nekaj dejstev na katere sem naletela razmišljujoč o začetkih poslovanja našega družinskega podjetja.

Izvrstno bi bilo, da bi se ob branju tega kratkega prispevka, kakšnemu mlajšemu bralcu zbudila radovednost in želja po raziskovanju zgodovine.

Danes nam tehnika omogoča izredno hitro odzivnost, včasih nemogoče, urgent­ ne dobavne roke, da se mi na trenutke zdi, da se je vse skupaj prevalilo čez mejo »dobrega okusa«. Zaradi vsega tega, kar sem še doživela in nekako »ulovila tiste, za podjetništvo, težke čase« izredno cenim trdo voljo, ambicioznost in motivacijo ljudi, ki se ob vseh naštetih težavah (takih in drugačnih!) niso ustavili, ampak se nenehno borili naprej, za boljši jutri. Čeprav danes včasih pomislimo, da je težko ostati na trgu, ki je preveč nasičen z izdelki iz celega sveta… je delo z računalniki s hitrim dostopom v svetovni splet nekaj neprecenljivega! Informacije in strokovna znanja so nam na »dosegu roke« v nekaj pičlih sekundah. Le potruditi se je treba in ob tako enormnih bazah podatkov znati ločiti »zrno od plevela«.

- Katerina Mezgec

ROČNA DELA

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

VOLNA & PLETENINE "BLANKA" TAVČARJEVA 16, KRANJ Velika izbira volne, bombažnih prej in sukancev za pletenje, kvačkanje ter vezenje, gobelini, pletilke, kvačke, pripomočki za šivanje ...

Vabljeni v našo trgovino, kjer že 29 let ustvarjamo z vami!

Tel: 04 20 22 290 Delovni čas: pon - pet 9. - 19. ure sob 9. - 12. ure V SADOVNJAKU: Orehi v nasadu in na vrtu

Krog vegetacije oreha

V

erjetno na vsakem vrtu, kjer je dovolj prostora za večje drevo, raste oreh. Orehe tako kot ostalo lupinasto sadje gojimo zaradi jedrc v plodovih. Jedrca vsebujejo veliko dobrih maščob in so energijsko zelo bogata. Lahko jih uživamo kot namizno sadje ali v obliki različnih peciv.

Strokovnjaki za prehrano priporočajo, da dnevno pojemo peščico kakovostnih oreškov in prgišče jagodičja.

Tudi zato je priporočljivo, da imamo posajeno orehovo drevo in si pridelamo kakovostna, primerno pripravljena in shranjena jedrca. Tudi dobri orehi iz večjih, tržno naravnanih nasadov bodo uspešno prodani. Kakovost omogoča primerno sušenje, skrbno strte lupine, da je čim manj zdrobljenih jedrc, čim manj lomnih površin, kjer lahko pride do oksidacije maščob in s tem žarkega vonja. Orehova jedrca moramo ustrezno shraniti na hladnem, brez prisotnosti kisika, najbolje v vakuumsko zaprtih paketih.

Skozi vso vegetacijo s tehnološkimi ukrepi sledimo razvoju rast­line in ji ustvarjamo optimalne pogoje za rast in razvoj. Bolj ko razmere prilagodimo potrebam rastlin, večji in kakovostnejši pridelek lahko pričakujemo.

Predpogoj za uspešno pridelavo sadja je izbira primerne lege, sadne vrste in sorte. Sadovnjake sadimo na odprte, rahlo nagnjene terene, kjer hladen zrak lahko odteče v nižje lege.

Med orehi izbiramo sorte, ki začnejo odganjati zadnje dni aprila, začetek maja, da se izognemo pozebi.

Trajne nasade vedno sadimo v primerno pripravljena tla: dovolj globoka glede na sadno vrsto, primerno založena s hranili in organskimi snovmi. Osnova priprave tal so rezultati kemične analize (pH, vsebnost fosforja, kalija, organske snovi in po potrebi mikroelementov), fizikalna analiza na teksturo in podatek o globini rodovitne prsti. Tudi kadar sadimo samo eno drevo na vrtu. Ciljna založenost tal, kjer bomo posadili orehe je 8-10 mg/100 g fosforja, 25-30 mg/100 g kalija, 10-15 mg/100 g magnezija in 2-3 % humusa. Primeren pH je 6,5 do 7,5. Na podlagi podatkov o teksturi lahko načrtujemo primeren in učinkovit namakalni sistem ali obrok enkratnega zalivanja drevesa na vrtu.

V obstoječem nasadu ali na vrtu jeseni po odpadanju listja vzamemo vzorec zemlje za kemično analizo tal na vsebnost fosforja, kalija in organske snovi. Na podlagi tega naredimo gnojilni načrt (strokovnjaki ali sami) in na podlagi tega gnojimo do naslednje analize tal čez 5 let. S fosforjem, kalijem in kalcijem pognojimo jeseni, da se hranila počasi izpirajo in pridejo čim bližje koreninam.

Pri C (ciljni) stopnji založenosti gnojimo glede na rast dreves ter pridelek prejšnje in pričakovane sezone. V mladem nasadu

V SADOVNJAKU

14

MOJ VRT

(od sajenja do 5. leta starosti) gnojimo individualne rastline, kolobar v premeru 1 – 3 m. Potrebna količina hranil na drevo: 150 – 200 g P2O5, 300-500 g K2O in 100-200 g MgO. Starejše nasade gnojimo po celi površini. Potrebe po hranilih, kadar so tla v C stopnji založenosti: 6. – 10. leto

Odrasla doba

30-50 kg P2O5

Odrasla doba 60-80 kg P2O5

60-80 kg K2O

100-140 kg K2O

20-40 kg MgO

40-60 kg MgO

Navedene so količine čistih hranil, to upoštevajte pri preračunu potrebnih gnojil, ki jih imate na razpolago.

Osnova rastlinske prehrane je skozi tla. V primeru, da rastline zaradi različnih vzrokov (zasičenost tal z vodo, suša, drugi stresi) teh hranil ne morejo črpati, v vegetaciji uporabimo listna gnojila.

Pred zimo preverimo stanje ograje ali individualne zaščite dreves pred srnjadjo. Srnjad dela škodo s tem, da lomi vejice, ker se drgne ob njih. Kjer se vejica odlomi, najpogosteje ne zraste nova, zato morajo biti stranski poganjki zaščiteni Sredi aprila dognojujemo z dušikom, da je na razpolago, ko oreh cveti, se oplodi in začne z rastjo. To je obdobje največje porabe hranil. Pod drevesi plitvo obdelamo drevesne kolobarje.

Obdelana tla se prezračijo in hitreje ogrejejo. S tem pospešimo potek mineralizacije in dostopnost hranil v tleh. Obdelan kolobar pod drevesom prekrijemo z zastirko, da preprečimo kaljenje plevelov in izhlapevanje talne vlage.

Rez dreves prilagodimo glede na sorte. Lateralne sorte orehov (Lara, Fernette, Fernoir) vzgajamo v obliki vretena – provodnik v spirali obraščen z nosilnimi vejami).

Terminalne sorte (Franquete, elit, G139…) vzgajamo v obliki kotla.

Rez izvajamo v suhem, toplem vremenu, ko je tudi za naslednjih nekaj dni (3-4 dni) napovedano suho vreme brez padavin.

Pri tem skrbimo, da se krošnja ne zgosti preveč.

V maju, na začetku brstenja drevesa poškropimo proti bakterijskim in glivičnim boleznim (orehov ožig in Orehova rjava pegavost) z bakrovim pripravkom (izberemo sredstvo, ki ima dovoljenje za uporabo na orehu).

Travo med drevesi do konca junija mulčimo pogosteje. Mlada, sočna trava hitro mineralizira in to pomeni gnojenje z dušikom.

Po potrebi drevesa zalivamo. Po spomladanskem sajenju v sušni pomladi na 15 dni zalijemo vsako sadiko z 10 l vode. Tudi v nadaljnjih letih mlade rastline do konca junija ne smejo trpeti suše. Tako omogočimo čim prejšnji razvoj krošnje.

Po cvetenju ženskih cvetov (2-3 tedne po začetku odganjanja) drevesa ponovno škropimo z bakrovim pripravkom.

Redno zalivamo. Drevesa tudi v rodnosti ne smejo trpeti suše.

V tem obdobju se celice v plodovih množijo. V primeru suše, se formira manjše število celic in to pomeni drobnejša jedrca v lupini.

Plitva obdelamo drevesne kolobarje in vzdržujemo zastirko.

Od drugega leta dalje lahko pod drevesi uporabimo herbicide (preveriti moramo registracijo!)

V juniju nadaljujemo z rednim, pogostejšim mulčenjem trave in zalivanjem dreves po potrebi.

V rodnih nasadih za varstvo pred orehovim/jabolčnim zavijačem namestimo dispenzorje metode zbeganja metuljčkov.

Julija namestimo rumene lepljive plošče (v rodnih nasadih) za lovljenje-detekcijo in zmanjšanje populacije orehove muhe.

V tržnih nasadih nam je število ulovljenih metuljčkov opozorilo, kdaj je drevesa potrebno poškropiti. Posameznih dreves v

Jeseni je čas za odvzem vzorca tal za kemično analizo tal. vrtovih navadno ne škropimo. Z večjim številom rumenih plošč zmanjšamo populacijo odraslih muh. Prekrivamo tla pod drevesi (da muha, ki je prezimila v tleh, ne more izleteti).

Drevesa v primeru suše zalivamo/namakamo. Mulčimo (staro travo, da ustvarjamo trajni humus) in vzdržujemo zastirko.

Konec julija/začetek avgusta – po ulovu orehove muhe škropimo rodne nasade proti orehovi muhi V avgustu škropimo proti orehovemu ožigu in orehovi rjavi pegavosti, sploh, kadar imamo pogoste padavine in je listje na orehih dalj časa mokro.

V primeru suše zalivamo/namakamo, mulčimo in vzdržujemo zastirke.

Konec avgusta in v prvi polovica septembra kontroliramo rumene plošče in škropimo proti orehovi muhi Druga polovica septembra mulčimo in čistimo površine pod drevesi v rodnih nasadih – to je priprava na pobiranje pridelka.

Lahko tudi namestimo mreže, da bomo plodove lažje pobrali.

Plodovi so zreli, ko popokajo zelene lupine in plodovi v luščini padejo na tla.

Konec septembra in v začetku oktobra spravljamo, čistimo in sušimo pridelek, odstranjujemo in sežigamo počrnele orehe (skupaj z zeleno lupino, ker so v njej ličinke orehove muhe) Površino pod drevesi plitvo frezamo - s tem uničujemo ličinke orehove muhe in zmanjšujemo potenciala okužbe in napada za naslednje leto. iz nasada odstranjujemo in sežigamo listje, ki je okuženo z rjavo in črno listno pegavostjo.

V tem času tudi gnojimo z dušikom v organskih gnojilih. Pomembno je, da to naredimo približno 3 tedne pred odpadanjem listja. 14 dni rastlinska hranila iz organskih gnojil potrebujejo, da preidejo v rastlinam dostopno obliko, en teden po tem mora biti listje še na drevesih. Samo rastline z aktivno fotosintezo lahko počrpajo hranila iz tal. ta hranila bodo skladiščena v koreninah za naslednjo vegetacijo. Tako smo zaključili krog ene vegetacije.

Na koncu naj opozorim še na to. Opazujemo veliko propadajočih dreves orehov. Ugotavlja se, da je to posledica pogostih padavin v času vegetacije in toplih zim. Zato je tudi predvidenih več škropljenj z bakrovimi pripravki. Za vsa natančnejša navodila za varstvo rastlin se pozanimajte na spletni strani Prognos­ tičnih navodil, ki jih pripravljajo sodelavci Prognostične službe za varstvo rastlin.

Viri: Tehnološka navodila za ekološko pridelavo sadja, MKGP, elektronski vir Lupinarji: oreh, leska, kostanj, mandelj, Anita Solar, Kmečki glas 2019

- Alenka Caf, svetovalka za sadjarstvo KGZS – Zavod Ljubljana

Metoda Planet zdravja je izredno učinkovita, čudežev pa ne dela

Gleda na vzroke in ne zdravi simptomov Postavljati trditve, ki dobro zvenijo, ampak jih ni mogoče dokazovati, ne bi bilo verodostojno in niti prepričljivo. Čudežnih zdravnikov ni. Vaše zdravje je resna zadeva. V metodi Planeta zdravja ni nič skrivnostnega. Metoda zahteva trud. Obratno od farmacevtske industrije, naša metoda ne zdravi simptomov, ampak gleda na vzroke. Zato, če se niste pripravljeni potruditi (v glavnem so to spremembe v prehrani) in slediti metodi, ne boste dosegli prepričljivih rezultatov. Proces ozdravitve se vrši od znotraj – tako da omogočamo telesu, da se zdravi samo – in ne od zunaj. Telesu morate omogočiti, da si lahko opomore.

Ko enkrat potisnemo telo čez mejo zmogljivosti, ni poti nazaj. V tem primeru z našo terapijo lahko okrevate, vendar ne 100 %. Naša metoda je proces in kot taka zahteva celovitost. Treba je spoštovati vsak korak, da lahko dosežemo rezultate.

Planet zdravja je pomoč, ne pa zdravilec Naša metoda sloni predvsem na vedenju, da se naše telo lahko samostojno zdravi, če ni prekoračilo meje. Planet zdravja pomaga ljudem spodbujati njihovo telo, da bi se samo zdravilo. Naša metoda deluje na področju organov in žlez. Sloni popolnoma na principu hranjenja organov in žlez s snovmi, ki primanjkujejo, da bi dosegli fizično ravnovesje. Ko je telo v fizičnem ravnovesju, ima moč, da postane odporno proti boleznim.

Planet zdravja ne nasprotuje moderni medicini Nasprotno od številnih holističnih metod uporabljamo vse znanje današnje medicine, da bi razvili učinkovitejše rešitve problemom. Planet zdravja nasprotuje uradni farmaciji, ker je za telo nenaravna, saj ustvarja škodljive nenamerne posledice, in ker se v glavnem ne dotika vzrokov, temveč le simptomov.

Razlog, zaradi katerega priznavamo moderno medicino in znanost, je ta, ker nam pomagata spoznati več o funkcijah telesa. Medicinska tehnologija je ogromno napredovala in nam razkrila nove poglede na delovanje telesa. O procesu ozdravljenja pa je še veliko neznanega. V resnici se malo ve o pravih vzrokih bolezni.

Termoregulacija telesa je ključ do zdravja Naše telo lahko primerjamo z motorjem. Telo stalno izgoreva in izgublja kalorije. Naše telo je sestavljeno iz organskih snovi, ki reagirajo med sabo. Nekatere reakcije sproščajo toploto, druge pa potrebujejo toploto. Temperatura vašega telesa je približno 37°C. Eden od prvih znakov bolezni je vročina. Povišanje ali znižanje temperature je pokazatelj, kaj se v telesu dogaja. Danes so znanstveniki izpopolnili merjenje sprememb in razlik v telesni temperaturi. Te spremembe in razlike so vir dragocenih informacij o stanju organov in delovanju telesa. Zdravo telo se mora stalno greti ali ohlajati, da bi ohranilo ravnovesje. S pomočjo natančnih meritev na 5. telesnih točkah je mogoče razbrati 117 parametrov na naeinvaziven način. Dobro je vedeti, da je sprememba v temperaturi lahko posledica kemične reakcije (endotermne) ali pa vzrok za kemično reakcijo (eksotermno) v telesu.

Naravne snovi so učinkovitejše od kemičnih snovi Telo razume in sprejema naravne (organske) snovi. Sintetične snovi so za telo tuje in moteče ter lahko povzročajo neugodne posledice.

Ko kupite farmacevtsko zdravilo, boste v njem vsakokrat dobili listek z nezaželjenimi učinki. Če je tam, je zaradi nekega razloga. Ti nezaželeni učinki se lahko pojavijo v različnih oblikah, glede na telesno stanje.

Telo spozna naravne snovi, ker te izvirajo iz biotičnega (živega) vira. Ker je telo biotičen organizem, razume samo biotične snovi.

Termoregulacija ni homeopatija Razlika med termoregulacijo in homeopatijo je zelo enostavna.

Homeopatija sloni na uživanju majcenih količin (neugodnih) toksin, da bi se telo z njimi bojevalo. Homeopatija teži k temu, da bi se telo borilo in tako postalo bolj odporno.

Termoregulacija sloni na principu ponovne vzpostavitve termičnega ravnovesja v telesu z dovajanjem hranil, katerih najbolj primanjkuje v telesu. To pomanjkanje povzroča insuficienco organov in žlez, kar pripelje do bolezni. Z dovanjanjem naravnih, telesu prijaznih snovi, se izpostavi ponovno ravnovesje v telesu, kar oblikuje tudi naravno odpornost.

Lahko trdimo, da je to negativna terapija proti pozitivni. Termoregulacija je načrtno hitrejša in učinkovitejša.

Sprememba prehrambenih navad ob termoregulaciji vam ne bo povzročala lakote Vegetarijanska prehrana ne predvideva manj kalorij v primerjavi z ne-vegetarijansko prehrano. Vse je odvisno od tega, kar zaužijemo.

Olivno olje ima enako količino kalorij kot maslo. Za vaše telo je pomembno le eno dejstvo – količina kalorij. Kalorije določajo kakovost

goriva, ki ga vaše telo dobiva za izgorevanje. Sprememba prehrambenih navad bo povečala količino hranljivih snovi, ki jih bo vaše telo prejelo. Vzroki, zaradi katerega je ljudem težko sprmemniti lastno prehrano, so v navadah in okusih.

Sintetične snovi in organske snovi niso enake za vaše telo Planet zdravja uporablja samo organske snovi za termoregulacijo.

Razlog je jasen. Naše telo je biotičen (živ) organizem. Naše telo je sestavljeno iz organskih mineralov in kemikalij. Sisntetičnih mineralov in kemikalij telo ne spozna. Očitno ni dovolj, da je njihova kemična sestava enaka. Zdi se, da telo bolje spozna organske snovi. Zato snovi, ki izvirajo iz biotičnih organizmov, lažje spozna in absorbira brez nezaželjenih učinkov. Nasprotno, sintetične snovi povzročajo zmedo in nezaželjene učinke v telesu.

Z uporabo farmacevstkih proizvodov ljudje niso zdravi Farmacevtski izdelki so proizvedeni z namenom, da napadejo simptome ali jih zamaskirajo. Noben izkušen strokovnjak vam ne bo rekel, da vas bo farmacevtki proizvod ozdravil. Lahko vam bo le zmanjšal bolečine ali zamaskiral učinke neke bolezni, dokler se bo lahko telo samo zdravilo. Farmacevtski proizvodi uničujejo celice, dobre in slabe. Če je zdravilo dobro izdelano, so nezaželjeni učinki manj številni.

Uporabljajte zdravila, samo če je to neobhodno potrebno. Samo 20 % zdravil, ki so na tržišču, resnično pomagajo ljudem.

Ali si želite takšne metode zdravljenja vašega telesa, ki je ...

Hitra, Trajna, Neinvazivna, Popolna, Natančna, Telesu prijazna, Cenena, Prijetna Če ste se odločili za vse postavke, potem je termoregulacija kot nalašč za vas.

Hitra: Rezultati so vidni v od 1 do 2 mesecih Razlog je v tehnologiji Z našo tehnologijo so molekule razgrajene na zelo majhne delce. Ti delci so tako majhni, da lahko penetrirajo v celične membrane in posledično jih lahko celice direktno vsrkajo, ne da bi se morale prej razgraditi v prebavnem sistemu. Prebavni sistem namreč vedno pestijo skrite bolezni. To je vezano na pH želodčnih sokov. Zaradi neposredne absorbcije v membranah se ne obremenjuje prebavnega sistema in se ohrani koncentracijo naravnih mineralov, kar pomeni, da so rezultati hitrejši.

Z AMP krvno analizo se v 3 minutah prejme najbolj podrobno krvno analizo – brez kakršnega koli odvzema krvi! Rezultate dobimo takoj. Ni jih nam treba čakati več dni kot pri klasičnih izvidih krvi.

Trajna: Rezultati so trajni Ko telo ponovno vzpostavi svoje ravnovesje, ker dobi naravne minerale, lahko vzdržuje to ravnovesje tako dolgo, kolikor ljudje odločijo, da ga bodo spoštovali. Telo ne potrebuje dodatnih mineralov, da bi vzdrževalo to ravnovesje. Telo deluje, dokler ni spet pretirano obremenjeno.

Neinvazivna: Brez igel Neinvazivna krvna analiza (Non Invasive Blood Analysis – NIBA) s pomočjo naprave AMP Hemogram Analyser boste prejeli popolno krvno sliko brez odvzema krvi. S pomočjo 5 mikroprocesorjev opravi popolno kontrolo v pičlih 3 minutah. To je idealno za ljudi, ki se bojijo igel.

Prepričani smo, da boste tako šli večkrat na pregled krvi.

Popolna: Informacije o stanju celotnega telesa AMP Hemogram Analyser opravi pregled celotnega telesa. Prejeli boste popoln in analitičen vpogled v delovanje vašega telesa kot celote, tako kot v delovanje posameznih žlez in organov.

Natančna: 131 parametrov Informacije, ki jih izdela AMP Hemogram Analyser, so natančnejše od katerega koli krvnega izvida. Vseh 131 parametrov izmeri istočasno. Ti parametri označijo vzrok morebitnih bolezenskih stanj.

Telesu prijazna: Brez nezaželjenih učinkov olja, ki jih uporabljamo, da bi telesu dodali minerale, so 100 % naravnega izvora. Vaše telo bo spoznalo in popolnoma sprejelo olja, pri tem pa ni nezaželjenih učinkov. Terapija ne povzroča nikakršnih neposrednih nevšečnosti.

Cenena: Manjši stroški Če gledamo na ceno diagnoze in terapije kot celote, so stroški manjši v primerjavi s klasičnimi metodami. Diagnostika je poceni, ker ne zahteva velikega truda, terapija pa traja le nekaj mesecev. Če jo primerjamo z ostalimi terapijami, je termoregulacija izredno hitra in stane manj.

Prijetna Presenetilo vas bo, da so olja tako mila in blaga. Olja so prijetna za pitje in primerna za vzdrževanje terapije. Terapija je enostavna in popolnoma neboleča.

Več informacij na 080 88 10

VSE ZA VRT IN POLJE • ADVENTNI VENČKI • NOVOLETNI ARANŽMAJI • BOŽIČNE ZVEZDE • ZAVIJANJE IN ARANŽIRANJE DARIL • DOMAČE DOBROTE

• Prodajalna MEDVODE Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode tel. 01-3613-300, 031/810-384, 051/649-640 e-mail: trg-medvode@kzmedvode.si • Prodajalna VODICE Kamniška 8, 1217 Vodice, tel. 01-8324-011, GSM: 031/810-385 e-mail: trg-vodice@kzmedvode.si • Prodajalna VIŽMARJE Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Šentvid tel. 01-5124-666, GSM: 031/728-611 e-mail: trg-vižmarje@kzmedvode.si • Prodajalna DOBRUNJE Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje tel. 01-5471-684, GSM: 041/321-543 e-mail: trg-dobrunje@kzmedvode.si

Želimo vam tople božične praznike v krogu družine in uspehov polno leto 2020!

• Prodajalna ŽELEZNINA Cesta ob Sori 7, 1215 Medvode tel. 01-2926-170, GSM: 051/642-072 e-mail: trg-zeleznina@kzmedvode.si