Moj vrt, oktober 2020

MOJ VRT Oktober 2020

Letnik 20

Številka 3

+ S pomočjo vrtov bomo lažje preživeli

nevšečnosti leta 2020

+ Dela pred zimo nam ne bo zmanjkalo + Sešijmo si zaščitno masko

Z VAMI VRTNARIMO ŽE

20 LET

CVETJE V JESENI

2

MOJ VRT

Grobovi morajo biti urejeni

Izkazujmo spoštovanje do rajnih

G

robove največkrat popolnoma preuredimo dvakrat letno. Pomladi, ko odcvetijo pomladi cvetoče čebulnice in so mačehe izgubile svojo okrasno vrednost in seveda jeseni pred 1. novembrom. Kljub tem ustaljenim navadam je prav, da skrbimo za grobove preko celega leta. S tem izkazujemo spoštovanje do rajnih.

Tokrat bi pri zasaditvah grobov najprej poudarili rastne pogoje, v katerih na grobovih rastejo rastline. Predvsem je pomembna kakovost zemlje, njena vlaga, svetloba in ali je grob na vetrovni ali zavetrni legi. Če imamo v gredah že več let isto zemljo, je najbolje, da jo zamenjate.

Nekaj let jo lahko izboljšujemo z različnimi substrati in gnojili, vendar je v obdobju petih let vseeno treba zemljo zamenjati. To naredimo že zaradi odstranjevanja malih zarodnih čebulic, ki zrastejo ob čebulicah spomladi cvetočih rastlin. Izčrpani zemlji primanjkuje veliko hranilnih snovi in mineralov, struktura in tekstura sta slabi.

V drugi vrsti je pomemben rastni dejavnik vlaga. Ta je odvisna od lege groba.

Ko je grob na sončni strani, je v pomladnih in jesenskih mesecih ta lega ugodna

za rastline. Tla niso tako vlažna in so pos­ ledično toplejša. Večje težave imamo s tako lego poleti, vendar se težavam lahko ognemo s pravilno izbiro okrasnih rastlin. Če je grob v senci, ali obrnjen na severno stran, potem se vlaga v tleh dlje časa zadržuje. Tla so hladnejša, pomladi so dlje časa zmrznjena in na takih legah sneg ostane najdlje. Lahko se zgodi, da jeseni posajene rastline zime ne preživijo.

Rastline je treba zasaditi dovolj zgodaj, da se dobro ukoreninijo in bolje prestanejo zimo. Veter zemljo zelo izsuši. V zimah brez snega voda izhlapeva iz rastlin iz izsušenih ali zmrznjenih tal pa vode ni.

Rastline se zato posušijo. Veter povzroča več težav na prostih pokopališčih, kot pa na pokopališčih, kjer je veliko zasaditev z višjimi rastlinami.

Ravno zaradi različnih težav pri oskrbi rastlin na grobovih se mnogi odločijo, da celotno površino groba pokrijejo z marmornato ploščo. Na te plošče postavijo posodo z nasadkom. Za zasaditev nasadka lahko uporabimo resje, zimzelene hebe, okrasne trave, mačehe in krizanteme. Zelo zanimive so rastline z majhnimi rdečimi ali rožnatimi plodovi (Gaultheria mucronata).

Ko se pripravljamo na jensko zasaditev groba, moramo pomisliti že na pomladni čas. Preden posadimo mačehe, je treba v zemljo posaditi tudi spomladi cvetoče čebulnice. Tako zagotovimo cvetje od jeseni do pozne pomladi. Čebulice, ki smo jih shranili, lahko ponovno uporabimo, ali pa se odločimo za različne spremembe. Ob izbiri čebulnic je treba paziti ne le na barvo in obliko cvetov, ampak tudi na višino rastlin in čas cvetenja. Ob spomeniku lahko posadimo nekoliko višje čebulnice (50 cm), pri tem pazimo, da ne zastremo napisa. Potem pa počasi izbiramo nižje sorte in na robu grede uporabimo nizke čebulnice, ki v višino segajo le do 20 cm. Lepši učinek zasaditev čebulnic dosežemo, če jih sadimo po skupinah, saj ko zacvetijo, učinkujejo kot spomladanski aranžmaji.

Ob izbiri sort bodimo pazljivi, da je nekaj rastlin zgodaj cvetočih, srednje in pozno cvetočih, tako smo zagotovili stalno cvetje do zgodnjega poletja. Pri uporabi barv imamo možnosti, da izberemo cvetje v eni barvi različnih odtenkov in s tem ustvarimo harmonično umirjeno zasaditev, ali pa ustvarimo igrivo bolj razgiba-

Celostna podoba urejenega groba

Zanimiva okrasna trava z obarvanimi rdečimi listi (Imperata cylindrica 'Red Baron')

Pokrovne rastline na grobu

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 27. 10. 2020, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), Dobrška ulica 4, 4248 Lesce; telefon: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Kaki, sadež bogov (Foto: Eva Rauh)

MOJ VRT

Trpežna modna zasaditev groba z netreski no zasaditev z uporabo kontrastnih barv.

Torej, ko se odločimo, kakšno zasaditev groba želimo imeti jeseni, posadimo čebulice. Pri tem pazimo, da imajo ustrezno drenažo. Greda mora biti prepustna, saj v nasprotnem primeru čebulice začno gniti.

Ob saditvi moramo upoštevati zlato pravilo: globina saditve je dva do trikratna višina čebulice. Pri tem pazimo, da ima čebulica dober stik s podlago. Ob uporabi klina za saditev se največkrat pojavi težava, da je luknja za čebulico koničasta. Čebulica v tako narejeni luknji nima stika s podlago v celoti, saj spodaj, kjer rastejo korenine, ostane prazen koničast prostor.

Taka čebulica slabše požene korenine, ali pa jih sploh ne, spomladi pa smo razočarani, ker ni cvetoče zasaditve, kot smo si jo zamislili.

Ko smo posadili čebulice, začnemo z zasaditvijo rastlin, ki bodo v jesenskem času krasile grobove. Največkrat sadimo mačehe, rese, vrese ter dodamo hojhere in okrasne trave. Mačehe so dvoletnice in cvetijo od septembra do novembra, nato prezimijo in nato ponovno cvetijo spomladi od marca do aprila, ko jih nato zamenjamo s poleti cvetočimi enoletnicami. Mačehe posadimo od 10 do 15 cm narazen. Pri saditvi pazimo na pravilno globino. Rastlino izlončimo, nato pa jo posadimo tako globoko, kot je bila tudi v lončku. Zeleni del rastline, ki je bil v lončku nad substratom, mora biti tudi v gredi posajen tako, da je nad zemljo. Če so rastline posajene preplitvo ali pregloboko ne uspevajo in zaostajajo v rasti in cvetenju. Za svojo rast potrebujejo sončno do polsenčno lego in ilovnato-humozno vrtno zemljo. V obdobju rasti je najbolj ugodno za mačehe, da je zemlja stalno vlažna, vendar voda ne sme zastajati.

CVETJE V JESENI Pri redni oskrbi pazimo na stalno odstranjevanje odcvetelih cvetov, saj drugače začno gniti in tako lahko propade cela rastlina. Če je zima nekoliko bolj mila in so temperature nad ničlo, je priporočljivo občasno zalivanje, da rastline ne prizadene suša.

Rese in vrese so kisloljubne rastline in najbolje uspevajo v šotnih kislih tleh. Tako moramo vedeti, da bodo na grobovih v jesenskih zasaditvah lepe, vendar kljub temu, da so trajnice, ne bodo dlje časa uspevale.

Zato je najbolje, da jih pozno spomladi, ko menjamo zasaditev groba, presadimo doma na gredo, ki ima kisla tla.

Različne trave in šaši nam zasaditve naredijo malo bolj dinamične, saj s svojo fino strukturo in upognjenimi linijami vnesejo novo dimenzijo zasaditve.

Vse te zasaditve so sezonske. Vendar je tempo življenja vedno bolj hiter, za urejanje grobov imamo vse manj časa. Zato je vse več zasaditev grobov z okrasnimi trajnicami. Za trajno zasaditev grobov je priporočljivo, da prej narišemo načrt zasaditve. Pri tem moramo upoštevati razraščanje rastlin tako, da ni potrebno že naslednje leto redčenje. Pri zasnovi upoštevano površine, ki so namenjene za pesek ali ploščo, prostor, kjer imamo sveče in laterno. Ob spomeniku lahko zasadimo nekoliko višje rastline, ki zrastejo do 1,5 m, običajno pa posadimo pokrovne trajnice. V zadnjem času se večkrat namesto peščenih površin uveljavlja negovana površina trave. S pokrovnimi rastlinami lahko ustvarimo blazinaste zasaditve po skupinah, ki se dopolnjujejo.

3

Nasad: kombinacija šaša, skimije in rese Načinov urejanja grobov je veliko, vedno pa je treba slediti obliki spomenika. Če je spomenik in celotna zasnova groba klasična, naj bodo tudi zasaditve in aranžmaji na grobu klasični. V kolikor je zasnova groba nekoliko bolj moderna, je lahko zasaditev nekoliko bolj razgibana, kot tudi nagrobni aranžmaji.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

Rastlina z okrasnimi plodovi – glauterija (Gaultheria mucronata)

4

TRENDI

MOJ VRT

Nagrobne dekoracije za dan mrtvih – dan vseh svetih

Uporabite malo dekorativnih materialov

O

b nakupu ali izdelovanju nagrobnih dekoracij moramo upoštevati več dejavnikov. Pomembno je, da je nagrobna dekoracija skladna z ureditvijo groba.

Poglejte, kakšna je stilska zasnova groba, kakšne barve je vaša zasaditev. Ne pozabite na vremenske razmere.

Včasih smo v dilemi, kupiti nagrobni aranžma, ki je v celoti trajen, ali se odločiti za aranžma iz svežega cvetja. Ne pozabite, da so aranžmaji lahko narejeni v kombinaciji, kjer se uporabijo suhi eksotični plodovi, ki se jim doda še nekaj svežega cvetja. Če je grob, ki ga oskrbujete daleč in ga ne morete obiskovati pogosto, je najbolje, da se odločite za trajni aranžma. V času adventa, ga lahko z dodatkom sveče in nekaterimi prazničnimi okraski, lahko preoblikujete v adventni aranžma. Tako se ob nakupu spomnite tudi na to možnost in mogoče zdaj kupite malo bolj bogat trajen aranžma, saj bo z vašo pomočjo, ko ga preoblikujete, krasil grob do pomladi.

Nekateri prisegajo na sveže cvetje. Ko kupite aranžma, ki je narejen le iz svežega cvetja, morate vedeti, da prva slana povzroči na cvetju poškodbe, zaradi katerih cvetje začne propadati. Torej ob takem nakupu je treba že razmišljati o odstranitvi tega izdelka, ko bo v slabi kondiciji.

Tretja možnost izbire aranžmaja, ki ima suhe eksotične plodove v kombinaciji s svežim cvetjem, je obvezujoča toliko, da poberete pomrznjene propadle cvetove, vendar vam glavnina dekoracije ostane. To pa lahko sami spremenite v adventno dekoracijo.

Poleg teh glavnih možnosti je še zelo zanimiva alternativa za vse, ki imajo raje nasadke v posodah. Kot vidite na sliki, so v posodo, kamor smo vstavili mačehe, vstavljeni v medprostore koščki cvetličarskih gob, ki smo jih uporabili za dodatek eksotičnih suhih plodov. Na tak način imate trajno dekorativno zasaditev. Poskrbeti morate, da voda v posodi ne zastaja. V ta namen so zelo uporabne posode, ki so narejene po posebnem postopku iz papirja, ki zdrži minimalno pol leta ne glede na vremenske razmere. Pri teh posodah dokaj preprosto naredite na dnu luknjice, skozi katere odteka odvečna voda. Poleg tega se ognemo plastiki in poskrbimo še za svoje okolje.

V primeru, da sami delate klasične aranžmaje, vam posredujem nekaj nasvetov. Ko nabirate materiale, iz katerih boste naredili aranžma, je lepo, če uporabite poleg zelenja, plodov in cvetja, tudi dekorativno vejo ali korenino. Poleg tega je dobro, če naberete tudi nekaj mahu, s katerim boste prekrili cvetličarsko gobo.

Kombinacija suhih eksotičnih plodov s svežim cvetjem

Suhi trajni aranžma Pri izbiri zelenja bodimo pazljivi, da imamo največ tri do štiri vrste zelenja, ki ga razporedimo po skupinah glede na njegovo strukturo. Lepo se kombinira groba struktura večjih listov bršljana, brogovite ali mahonije s fino strukturo ciprese, bora ali smreke.

Pri cvetličarski gobi pazite, da ni poškodovana (vdrtine od prijemanja). Nepoškodovana goba se namreč v celoti prepoji z vodo, medtem ko se poškodovana le delno. Pri namakanju gobe bodite pozorni na to, da gobo le položite na vodo gladino in je ne potiskate v vodo. V takem primeru se v sredini ne prepoji in nastanejo suhi zračni žepi. Goba se sama zelo hitro prepoji z vodo in potone. Takrat jo lahko vzamemo iz vode in ustrezno obrežete.

Pri izdelovanju nagrobnega aranžmaja pazite na obliko in trdnost. Pravilno ožičite plodove, pazite na lepljenje z lepilom za vroče lepljenje, saj ko so materiali vlažni, to lepilo odstopi od podlage. Ko zabadate stebla v gobo, vedno stebla odrežite postrani. Le tako bodo ostala v želenem položaju. Pri višini pazimo, da aranžma ni previsok. Materiale uporabljajte po skupinah in pri izbiri raznolikih dekorativnih materialov ne pozabite na pravilo manj je več. Torej, če je le mogoče, izberite 3-5 različnih materialov in ne več.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

Sadike, trajno zelenje in eksotični suhi plodovi

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

5

MASTER FLORAL DESIGN

KJE:

HOTEL KREK, HRAŠKA CESTA 15, 4248 LESCE

KDAJ: OD 16.00 DO 20.00 datum 29. oktober 2020 19. november 2020 17. december 2020 21. januar 2021 11. februar 2021 18. marec 2021 15. april 2021

20. maj 2021 17. junij 2021

tematika izobraževanj 1. novembrski aranžmaji (aranžma na, dekoracija sveče, šopek) adventna dekoracija (namizni adventni venček, praznična viseča dekoracija, praznični svečnik) Praznični december (zavijanje 1 steklenice, 2 darili, novoletni šopek in praznična nogavica) Velika noč (velikonočna namizna dekoracija, velikonočna stenska dekoracija, velikonočni šopek) Moj Valentin (dekoracija lončnice, izdelava namizne romantične dekoracije, romantična lučka) Velika noč ( modna butarcea, velikonočni aranžma) Cvetlični nakit ( ogrlica, zapestnica, naglavna kitica) Dekorativni sedumi in netreski (namizna dekoracija, šopek in svečnik) Aromatična dekoracija (zeliščni šopek v lady držalu, zeliščni sveži venček kot dekoracija sveče—citronele)

Cena / € 47,00 47,00 47,00 45,00 47,00 45,00 40,00

45,00 40,00

COVID 19—ZA VARNOST JE POSKRBLJENO Imamo Izjavo z oceno tveganja za nalezljive bolezni. Delavnice, tečaji so organizirani tako, da udeleženci nimajo nepotrebnih stikov.

Udeleženci dobijo za uporabo na tečaju svoj razkužen paket z orodjem in materialom.

Ravno tako je poskrbljeno za električne podaljške.

POPUSTI: PRIJAVA NA 7 TEM—15% / NA 5 TEM—10% / NA 3 TEME—5% VSE OSTALE INFORMACIJE NA: AKADEMIJA.CVETJA691@GMAIL.COM IN MOBILNI ŠTEVILKI: 00386 31 753 877

6

TRAJNICE

MOJ VRT

Knjiga avtorice Jožice Golob Klančič »Trajnice za pametne lenuhe«

Zima je čas za nova vrtna snovanja

N

ekoč je veljalo, da se učimo iz knjig. Danes mislimo, da vse najdemo na internetu. Res najdemo veliko!

Dobrega in slabega, resničnega in lažnega, preglednega in nepreglednega. A še vedno ni lepšega, kot v zimskih dneh brskati po dobri knjigi in se vedno znova vračati k poglavjem, ki nas najbolj zanimajo ali so se nas najbolj dotaknila, ker v njih najdemo tudi svoja razmišljanja, svoje dileme ali morda celo potrditve za tiste zaključke, do katerih smo prišli že sami. Če pa najdemo odgovore na vprašanja, ki si jih nenehno zastavljamo, toliko bolje.

Veliko je slovenskih knjig o vrtnarjenju in o rastlinah. Še več po naših knjigarnah in knjižnicah najdemo prevedenih iz tujih logov. A to zimo bomo lahko o svojem vrtu razmišljali in delali plane za svoje bodoče vrtnarske podvige ob čisto posebni knjigi, ki želi biti bralcem v veselje in v pomoč. Knjiga avtorice Jožice Golob Klančič, Trajnice za pametne lenuhe, za tiste torej, ki delajo s pametjo, si delo olajšajo in v njem uživajo, nas popelje med neolesenele rastline, ki prezimijo na prostem in tam lahko živijo tudi desetletja. Knjiga po svojem dometu ni samo vrtnarski priročnik, kot je zapisal eden izmed vrhunskih slovenskih vrtnarskih strokovnjakov, Matjaž Mastnak, pač pa je način razmišljanja, ki je zato, ker izhaja iz zavezanosti naravi in sodelovanju z njo, zelo sodoben. Drugi izjemen slovenski poznavalec rastlin, dr. Jože Bavcon pa o knjigi pravi, da se dotika povsem običajnih vrtnih problemov in zanje ponuja povsem preproste rešitve, ki pa jih spregledamo, če rastlin in zemlje ne poznamo dobro.

Knjiga Trajnice za pametne lenuhe bralca spodbuja z mislijo, da si 'vsak lahko ustvari čudovit vrt', ki bo prijazen do ljudi in do narave, ne bo zahteval veliko dela, sploh pa ne kemije, materialov od daleč in fosilnih goriv. S trajnicami pač vsak, ne glede na svoj poklic in izobrazbo, lahko oblikuje zelo barvite, elegantne, velikopotezne ali pa barvno umirjene vrtne motive, ki bodo trajali in trajali, se ponavljali iz leta v leto in se spreminjali skozi letne čase, ob minimalnih vzdrževalnih delih. Vsak lahko ob tem delu, zlasti pa ob doseženih rezultatih uživa, si krepi fizično in umsko zdravje in hkrati ohranja zdravo sožitje z naravo. Seveda le, če se dela loti prav, s pravimi rastlinami, prilagojenimi na dan prostor, dano zemljo in dane rastne pogoje.

A, da bi to dosegel se mora zavedati, da so za ta cilj potrebne vsaj štiri faze dela: načrtovanje, izvedba, vzdrževanje in čez leta morebiti obnova. In potrebno je seveda nenehno učenje o rastli-

Divji šparglji postajajo priljubljena zelenjadnica po vsej Sloveniji.

Gojeni na vrtu so pač vedno pri roki.

nah in zemlji. Ta znanja si torej lahko pridobi prav vsak in niti slučajno niso rezervirana samo za šolane vrtnarske strokovnjake, sploh če vemo, da moderno vrtnarjenje ni vedno zavezano naravi prijaznemu vrtnarjenju. Knjiga je torej namenjena vsem, tako strokovnjakom, kot tudi ljubiteljskim vrtnarjem, ki ne želijo več škoditi naravi in planetu z vsakršnimi pretiravanji, pač pa z naravi prijaznimi metodami in naši zemlji in klimi prilagojenimi rastlinami doseči, da bodo naši vrtovi in javne zelene površine 'oblikovani del narave'.

Načrtovanje Ker si marsikdo postavlja vprašanje, zakaj je načrtovanje sploh potrebno, avtorica knjige odgovarja: Kdor se urejanja in zasajanja svojega vrta in seveda trajnic v njem loteva brez načrta, vlaga vanj veliko svojega dela in denarja po nepotrebnem.

Spremljajo ga marsikdaj mnoga razočaranja, saj je z nabavami in zasaditvami po določenem času velikokrat nezadovoljen in vedno znova nekaj premešča, nadomešča in spreminja. Marsi­ kdo sicer sčasoma, po mnogih letih, na ta način res oblikuje vrt po svoji meri, vendar se to dogodi le redkim entuziastom, ki se rastlinam in vrtu res posvečajo in se ob neuspehih vedno znova kaj naučijo.

Prav gotovo je tudi umestitev nasadov trajnic v vrt opravilo, ki zahteva premislek in načrtno delo. Zlasti to velja za tiste ljubitelje lepih vrtov, ki imajo malo časa, kot tudi za tiste, ki imajo malo prostora. Le tisti načrtovalci, amaterski ali poklicni, ki trajnice dobro poznajo, so temu lahko kos. Zato ni vseeno, kdo načrtuje nasade trajnic Izvedba nasadov trajnic Izvedbenim delom, tako pripravi tal, izboru sadilnega materiala kot tudi saditvi, moramo posvetiti veliko pozornosti, saj nam še tako dober načrt ne bo dal pravih rezultatov, če ga pri izvedbi polomimo v katerem koli segmentu. Hkrati pa je dobra izvedba tudi jamstvo, da bo vzdrževanja čim manj.

S saditvijo trajnic nikoli ne prehitevajmo zaključnih gradbenih del. Ko so ta zaključena, se posvetimo pripravi zemlje. Šele potem gremo v nakup sadik in jih čim hitreje tudi posadimo.

Nepravilno ali premalo pozorno vzdrževanje sadik trajnic v času čakanja na sajenje namreč močno škoduje njihovemu nadaljnjemu uspevanju. Le zelo izjemoma nakupimo sadike trajnic, še preden točno vemo, kam in kako jih bomo posadili, in imamo zanje tudi pripravljeno zemljo.

MOJ VRT

TRAJNICE

7

V asketskih pogojih razmnožene in počasi rastoče sadike trajnic, ki že od malega spremljajo letne čase in trde življenjske pogoje, so porok za dobro uspevanje tudi na vrtu.

Vzdrževanje trajnic Če smo se lotili zasajanja trajnic sami in brez potrebnih znanj, bomo morda delali velike napake tudi pri njihovem vzdrževanju, se ob tem učili in seveda posledice in stroške za svoje napake pokrivali toliko časa, da pridobimo ustrezna znanja in izkušnje.

Morda bomo na koncu celo zelo uspešni. Veliko lepih in bogatih slovenskih vrtov, seveda ne samo slovenskih, z mnogimi trajnicami je namreč nastalo prav na ta način.

Obnova nasadov trajnic Od nasadov trajnic pričakujemo, da so trajni, vendar imajo kljub temu omejen rok trajanja, vsaj v obliki, ki še zadovoljuje naše estetske zahteve. Zato je včasih treba obnoviti nasad v celoti, včasih pa le njegove posamezne dele. Marsikdaj na mestu starega nasada trajnic iz različnih razlogov določenih trajnic ni več možno gojiti ali pa je nasad v celoti treba prestaviti na drugo lokacijo. Če so se pogoji osončenosti z leti spremenili, ker so se razrasla drevesa, bo morda sončne trajnice treba zamenjati s senčnimi. Če so se morda v nasadu razbohotili trajni pleveli, bo treba trajnice zamenjati s trato.

Zemlja in rastline, v našem slučaju trajnice, so torej osnova, na kateri gradimo. Zato knjiga posveča posebno skrb različnim tipom zemlje, ki jo srečujemo pri nas v naravi i n tudi po vrtovih, od težke glinaste, preko normalne vrtne, pa do sušne peščene, od alkalne do kisle, od skromno prehranjene do bogate humusne. Rastne pogoje pa ne ustvarja samo zemlja, pač pa tudi drugi pogoji rastišča. Med njimi ima poseben pomen tudi

Japonske perunike (Iris ensata) so močvirske trajnice, prav dobro pa uspevajo tudi v čisto navadni dovolj globoki in vlažni vrtni prsti, tudi kisli.

osvetlitev, ki ustvarja tako sončna, kot tudi senčna rastišča. In seveda naravna oskrba z vodo.

Vrtno zemljo si pametni lenuhi z nekaj znanja in truda lahko pripravijo iz vsake, še tako slabe prsti s pomočjo ustrezne obdelave in z naravnimi dodatki iz naše bližine.

Ker je trajnic ogromno vrst in sort in seveda nimajo vse enakih lastnosti in potreb za dobro uspevanje, knjiga opozarja na posebne skupine trajnic, kot so zdravilne, strupene, užitne, medovite, avtohtone (v naši naravi rastoče torej). Posveti se tudi njihovi uporabnosti za različne namene, npr.: za zelene strehe, vodne in močvirske površine ter naravne kopalne bazene, senco, šopke in cvetoče travnike.

Posebna skrb je namenjena izbrankam med trajnicami, ki so avtorici posebno ljube ali pa si zaslužijo posebno pozornost zaradi kakega drugega razloga. Takšne so hoste, telohi, potonike, jesenske astre, kresnice, sivke ameriški slamniki in divji šparglji.

Skozi vso knjigo si sledijo napotki, na kaj vse so pametni lenuhi pozorni in čemu se izogibajo. Obsega 318 strani in ima tudi bogate slikovne priloge.

- Jožica Golob-Klančič univ.dipl. ing. hortikulture in krajinske arhitekture foto v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič Mojca Rehar Klančič univ.dipl.ing. agronomije www.trajnice.com

Pozno poletno bogastvo cvetočih trajnic, trpežnih in dolgoživih.

8

USTVARJAMO

MOJ VRT

Šivamo

Navodilo za izdelavo maske iz blaga

T

renutna situacija je prava priložnost, da obrišemo prah s šivalnega stroja in se lotimo izdelave mask zase in za svoje bližnje. V nadaljevanju vam predstavljam navodila za izdelavo zelo udobne dvoslojne maske. Mere so prilagojene za odrasle. Ostanite doma, če pa boste morali zapustiti dom, naj vam družbo dela vaš novi izdelek!

MATERIAL, KI GA POTREBUJETE: - Dve vrsti blaga (za zunanji in notranji del maske) - Elastika (2 kosa, dolga približno 16 cm) - Šiviljski pribor (škarje, kreda ali svinčnik, šivalni stroj, sukanec, bucike) 1. Iz revije izrežite ali na papir prerišite šablono. Prerišite jo na zunanje blago in izrežite. Nato šablono zrcalite in znova prerišite ter izrežite. Tako dobite dva kosa, ki bosta sestavljala zunanjo stran maske. Postopek ponovite z notranjim blagom (slika 1) 2. Po sredini sešijte skupaj oba zunanja dela blaga, tako da bo šiv obrnjen na notranjo (skrito) stran maske.

Postopek ponovite z notranjim blagom (slika 2).

3. Notranji in zunanji del maske položite enega na drugega tako, da bosta notranji strani (šiva) gledala navzven (masko bomo kasneje obrnili). Zašijte ju skupaj po zgornji in spodnji stranici. Na robu zgornje stranice lahko nato na vsak centimeter s škarjami naredite manjše zareze (slika 3).

4. Namestite elastiki ob straneh maske in pri tem pazite, da ju obrnete v pravo smer (glejte sliko 4). Zašijte masko po obeh robovih. Na delu, kjer gre šiv skozi elastiko, prešijte večkrat. Na eni stranici maske ne zašijte približno 2 cm blaga (glejte sliko 5). Skozi to luknjo na koncu obrnite masko na pravo stran. Šele nato lahko s prave strani luknjo dokončno zašijete.

- in foto: Eva Rauh

slika 2

slika 1

slika 3

MOJ VRT

USTVARJAMO

9

slika 4

šablona merilo 1 : 1

slika 5

VOLNA & PLETENINE "BLANKA" TAVČARJEVA 16, KRANJ Velika izbira volne, bombažnih prej in sukancev za pletenje, kvačkanje ter vezenje, gobelini, pletilke, kvačke, pripomočki za šivanje ...

Vabljeni v našo trgovino, kjer že 30 let ustvarjamo z vami!

Tel: 04 20 22 290 Delovni čas: pon - pet 9. - 19. ure sob 9. - 12. ure

10

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

S pomočjo vrtov bomo lažje preživeli nevšečnosti leta 2020

Terapevtsko delo na vrtu

S

ponovno omejitvijo gibanja in omejevanjem socialnih stikov se bomo zatekli k domačim ljubljenčkom in še bolj k rastlinam. Tudi če nimate vrta, lahko na okensko polico postavite posodo s presajenim ali sveže posejanim peteršiljem, zraven posadite še kakšno mačeho, ki bo prav tako preživela zimo na prostem in pogled čez okno bo lepši.

Vsakodnevno opazovanje rastlin deluje terapevtsko, hkrati pa lahko uporabite lastno začimbo za izboljšanje jedi. Saj res, da je v trgovini vse cenejše, ampak občutek, da smo neodvisni, je neprecenljiv.

Kakšna vrtnarska sezona je za nami? Vreme ni bilo preveč naklonjeno kvalitetni pridelavi zelenjave. Veliko dežja v juliju in kasnejših mesecih je zmanjšalo kvaliteto, predvsem pa zdravstveno stanje zelenjadnic. Zelo veliko pridelka v skladišču propada, ker so se skladiščili že oboleli pridelki iz njive. Tu govorimo o krompirju in še bolj o čebuli, ki ji že manjša okužba s plesnijo poškoduje liste in se bolezen hitro preseli na čebulni vrat in nato med same luskoliste čebule. Podobno je s česnom, če so pridelovalci preveč odlašali s pobiranjem. Konec meseca julija se je ponekod pojavila tudi toča in vsaka poškodba plodov je vstopno mesto za glivične bolezni. Zato je vse čebulnice pred spravilom v suho skladišče potrebno dobro posušiti, kasneje pa naj bodo zložene v na polovico napolnjene zaboje nekje na podstrešju kjer je izrazito suh zrak. Kako skladiščiti vso zelenjavo in kako pomembno je pridelati zdravo zelenjavo, bomo govorili v naslednji številki.

Ker je pred nami mesec november, ki je v zadnjih letih dokaj topel in še primeren za rast rastlin, poglejmo kaj še lahko posadimo oziroma posejemo na vrt ali še bolje v rastlinjak. Jeseni pripravimo zemljo za zimski počitek.

1. Rastlinska higiena, gnojenje in prekopavanje Iz vrta odstranimo vse ostanke rastlin, kocene, predvsem pa bolne dele rastlin. Praviloma jih damo na kompost, vendar presodimo, ali bolezen oziroma škodljivec na kompostu lahko preživi zimo. Pegavosti, rje in večina glivičnih bolezni propade skupaj z njihovo gostiteljsko rastlino, nekateri škodljivci (kljunotaj na zelju, kapusova muha …) pa zapustijo korenine in steblo

Nikoli ne sadimo stroke česna iz že obolele glavice

Če jeseni prezgodaj sadimo česen, listi preveč zrastejo in težje prezimijo

zelja in se zarijejo v zemljo, kjer prezimijo. Vsekakor je mehansko odstranjevanje okuženih rastlin prvi pogoj ohranitve zdrave zemlje. Čisto gredico lahko čez zimo prekrijemo s kartoni (tisti, ki več ne prekopavate zemljo), še bolje pa je jeseni zemljo pognojiti in prekopati, da jo zgodaj spomladi lahko uporabimo za prve setve. Uporabimo kompostno zemljo ali zelo preperel hlevski gnoj.

V vrtnarskih tleh primanjkuje pogosto kalija. Tega lahko dodajamo jeseni v tla z mineralnimi gnojili ali pa potrosimo pepel, ki vsebuje veliko kalija. Tega lahko dodajamo tudi v vegetaciji, če v vodi namakamo gabez, ki izloča veliko kalija in s tem zalivamo rastline. Jeseni bomo pri prekopavanju vrta zasledili belo prozorna polževa jajčeca v kupčkih po deset in več. Če v tem času potrosimo kalijevo sol (KCl), ki sicer za vrtnarske kulture ni priporočena (slabša rast čebule, česna), vendar bo klorid škodil tudi polžem. To je zelo učinkovita metoda za uničevanje polžev.

Vsako leto pognojimo le del vrtna s hlevskim gnojem ali kompostom. Zadostuje, da dodamo 2 – 3 litre komposta na kvadratni meter. Na teh površinah bomo drugo leto sadili kapusnice, krompir, papriko, paradižnik, buče. Na ostalem delu vrta, kjer nismo pognojili z hlevskim gnojem, pa posadimo korenček, česen in čebulo. Jeseni, dokler še vidimo razpored vrtnin, si vse zapišemo in narišemo kolobar tudi za naslednje leto.

2. Sajenje motovilca na prosto in v rastlinjak Motovilec je naša avtohtona ali lokalna zelenjadnica (ljubljanski motovilec), saj je samorasel ponekod celo po travnikih. Ima več lokalnih imen, na Štajerskem mu rečejo repincelj. Med solatami, je najbolj prilagojena vrsta, ki v kontinentalni Sloveniji dobro prenaša nizke temperature in mraz. Če motovilec sejemo v avgustu, lahko pridelek pobiramo že pred Božičem, kasnejše setve pa bodo dovolj velike za pobiranje šele v prvih dneh pomladi, ko se ponovno začne vegetacija. V času, ko želimo pridelovanje na njivi čim bolj skrajšati, smo si omislili vzgojo sadik motovilca. Avgusta posejemo 3-5 semen motovilca v dovolj velike luknje stiropornih ali plastičnih gojitvenih plošč in jih zalivamo nekje v senci. Konec oktobra ali v novembru pospravimo iz rastlinjaka paradižnik in na to mesto posadimo motovilec.

Podobno naredimo tudi z rukolo, špinačo ali celo peteršiljem in

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

11

Gnitje čebule - še predem smo pridelke dobro pospravili

Motovilec slabše kali, če je prevroča zemlja in se na vrhu zasuši

zimskim portulakom. Vse te rastline uspevajo tudi na prostem, vendar bodo v novembru in decembru v rastlinjaku nekoliko višje temperature in rastline bodo hitreje rastle. Rastlinjak podaljša dobo vegetacije v jesenskem času in zgodaj spomladi, pozimi pa so v njem nekoliko višje temperature kot zunaj.

4. Sajenje solate Zimsko solato sejemo v septembru na prosto kjer prezimi. V prvih toplih dneh februarja jo prekopljemo, dognojimo s kompostom in pokrijemo z vlaknino. Tako je bilo včasih, danes pa imamo sadike, ki omogočijo še en pridelek pred novim letom.

Solata iz sadike potrebuje vsaj mesec in pol višjih temperatur, da je dovolj primerna za prodajo in ima okoli 250 do 300 gramov.

Takšen pridelek bodo imeli le tisti, ki so jo sadili v rastlinjak v oktobru in imajo v primeru nižjih temperatur možnost dodatnega ogrevanja. Tržni pridelovalci konec leta prenehajo s pridelavo solate v rastlinjaku in januarja pustijo odprto, da se zemlja v rastlinjaku kot pravimo »spočije«. Znova začnejo s sajenjem solate v rastlinjak šele v februarju. Vrtičkarji pa imamo solato v rastlinjaku celo zimo in največkrat nam začne gniti in propadati zaradi bolezni, ki se razvije v prevlažnih in premalo zračenih rastlinjakih.

3. Sajenje česna in čebule Jesenske sorte sadimo med 15. oktobrom in koncem novembra, medtem ko na Primorskem lahko sadimo česen še decembra. Prezgodnje sajenje lahko povzroča bolezni in poškodbe na listih, ki so do zime preveliki in jih poškoduje sneg. Strok mora pognati le korenine. Jeseni sadimo do 5 cm globoko v tla, da nam zmrzal ne izvrže stroke na površje.

Le nekaj dni prej glavico razstročkamo. Razdvojene stroke damo v plastične mreže in razkužimo. Sedaj nimamo registriranih fungicidov za razkuževanje, zato si lahko pomagamo z algami ali antagonističnimi glivami ali s čajem iz kamilice ali žajblja.

Po nekajurnem namakanju stroke v vreči osušimo in strojno ali ročno sadimo. Možno je tudi škropljenje po vrhu. Strojno sajenje pomeni 30 % manjši pridelek zaradi nepravilno obrnjenih strokov, ki padejo na tla in slabše kalijo in pridelek je temu primeren. Če prezgodaj razstročimo glavice, strok začne poganjati liste in posledično ne odganjajo korenine. Včasih se strok pri korenini zasuši in le te ne poganjajo. Nekateri razkužujejo s toplo vodo, kar le poveča bolezni, primernejši so žajbljev ali kamilični čaj.

Sadimo le najdebelejše glavice česna in najdebelejše stroke v glavici. Debelejši bolje preživijo (pozitivna selekcija). Drobnejši stroki iz sredine bodo naredili manjše glavice. Glavice naj bodo zdrave, cele, z vidnim zdravim steblom.

Sadimo na takšne medvrstne razdalje, ki bodo kasneje omogočale strojno obdelavo (traktor, okopalniki, ročne freze …).

Vrste so oddaljene 40, 50, 60 cm in v vrsti naj bodo stroki oddaljeni na 8-10 cm.

Druga možnost je, da sadimo na gredice na katere posadimo 4 vrste v oddaljenosti 25 cm. V glavici je navadno 8 dobrih strokov za sajenje. Za sajenje jesenskega česna potrebujemo povprečno 1200 kg debelejšega semenskega česna (drobnega manj).

Na vrtovih lahko sadimo tudi na razdaljo 10 x 10 cm. Podobno sadimo v oktobru in novembru tudi čebulo, predvsem majski srebrnjak.

Za razliko od česna lahko sadimo čebulo tudi v rastlinjak, v tem primeru sadimo navadno čebulo bolj na gosto in spomladi populimo kot mlado čebulo, ki se še ne odebeli. Sadimo pa lahko tudi posebne sorte mlade čebule, ki se nikoli ne odebelijo.

5. Zaščita radiča in endivije Na vrtu je ostal ohrovt – listni in brstični, kateremu nizka temperatura le poboljša okus, ostal je tudi por in radiči ter endivije, ki so malo bolj občutljive na nižje temperature. Zadnjih nekaj let se je izkazalo, da je bilo v primeru pozebe najbolje radiče in endivije pokriti z vlaknino in jih nato ko nastopi spet toplejše vreme znova odkriti. Če jih pobiramo in premeščamo v kleti ali rastlinjake, začnejo prej propadati in celo gniti.

Na vrtu je vedno kaj za postoriti in v teh korona časih je delo na vrtu resnično terapevtsko.

- Ana Ogorelec, KGZS – Enota Ljubljana

Nikoli ne sadimo stroke česna iz že obolele glavice

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Zopet je bilo čisto posebno leto …

Dela pred zimo nam ne bo zmanjkalo

V

povprečju vreme v letošnjem letu za sadjarje ni bilo prijazno. Začelo se je s sušnim obdobjem v februarju in marcu in se nadaljevalo s tremi hudimi pozebami v aprilu. Zato je letos v trgovinah veliko jabolk z mrežasto kožico, ki na oko niso lepi, praviloma pa so okusnejši, z močnejšo aromo in višjimi vsebnostmi sladkorjev. V nasadih je bilo videti tudi mnogo plodov z mraznimi obročki ali kravatami in brez razvitih pešk v peščišču.

Kasneje so stalne padavine pripravljale več kot ugodne razmere za okužbe z različnimi glivičnimi in bakterijskimi boleznimi.

In varstvo rastlin je bilo v letošnji sezoni zelo zahtevno. Primerne temperature in obilica vlage sta bila ugodna tudi za razmnoževanje škodljivcev, predvsem plodove vinske mušice in marmorirane smrdljivke. Te so delale škodo še na plodovih, ki spomladi niso pozebli. Tudi jabolčni zavijač je letos začrvivil veliko plodov.

Po temperaturah je letošnje leto zelo ustrezalo pridelavi jagodičja, ki mu ne ustrezajo temperature nad 28 - 30°C, vendar je pridelek močno zmanjšala vinska plodova mušica.

V tem času je večina pridelkov pospravljenih. V sadovnjakih bodo do prvih pozeb še kakiji in kiviji in morda jabolka sort, ki zorijo zadnje.

Pri pripravi sadja za skladiščenje bodimo pozorni in pospravimo samo primerno zrele, nepoškodovane plodove. Glede na pridelovalno sezono ne moremo pričakovati, da bodo plodovi dolgo zdržali, predvsem v domačih kleteh in skladiščih. Zato je bolje več plodov predelati, ker bodo hitreje propadali. Skladiš­ čimo vedno ločeno sadje in zelenjavo, da se sadje ne navzame tujega vonja. Zelenjava izloča tudi etilen, to je hormon staranja, ki še pospeši dozorevanje in propadanje plodov.

Pred zimo je potrebno poskrbeti za zaščito rastlin pred divjadjo. Pregledati in popraviti ograjo ali posamično zaščito dreves, kjer je to potrebno, da zajcem in srnam preprečimo dostop.

Zajci bi obglodali lubje, kolikor bi dosegli, srne bi pojedle vršičke z brsti, predvsem cvetnimi. Drevo si po poškodbi od zajca lahko opomore, če je vitalno lubje vsaj na polovici obsega debla. Rano je potrebno čim prej (takoj, ko opazimo), zamazati s cepilno smolo. S tem preprečimo dodatno izhlapevanje sokov, ki se spomladi pričnejo pretakati iz korenin v krošnjo. Drevo si lahko opomore tudi pri hujši poškodbi lubja, pravijo da naj bo nepoškodovanega vsaj desetino lubja (glede na obseg debla), vendar taka obnova traja dolgo časa in vprašanje je, če ni bolj smiselno posaditi sadiko in vzgojiti novo drevo. Na mestu, kjer srna odgrizne vršiček, se drevo nerado obrašča, zato je za vzgojo novih vej potrebno take veje obrezati, da se rana obnovi. V primeru visoke snežne odeje bo ograja verjetno prenizka.

Zato so redni obhodi sadovnjakov pozimi sadjarjevo obvezno opravilo. Pri orehih in kostanju, predvsem pri mladih drevesih, ni nevarnosti, da bi srnjad obgrizla veje, temveč bi jih polomila z drgnjenjem rožičkov ob njih. Tam, kjer se veja odlomi, ne bi zrasla nova. Zato moramo postaviti učinkovito zaščito, posamično ali okrog sadovnjaka.

V tem času, do prvega snega se potrudimo zmanjšati populacijo voluharjev, da nam ne bodo delali škode pod snežno odejo. Poskrbimo, da je površina pod drevesi čista in pokosimo ali zmulčimo travo med drevesi, da nam pri tem opravilu pomagajo tudi ujede. Postavljajmo pasti in čim več voluharjev polovimo.

V času odpadanja listja je priporočljivo sadna drevesa poškropiti z enim izmed bakrovih pripravkov. Prvič, ko odpa-

Listje jablane, okuženo z listno pegavostjo. tako listje lahko odpade že poleti in plodovi na takem drevesu niso okusni. de približno 30 % listja in drugič, ko odpade skoraj vse. S tem zmanjšamo potencial glivičnih (škrlup, sajavost plodov, mušja pegavost, monilije, pegavosti …) in bakterijskih bolezni (jablanov rak, rakasta obolenja na koščičarjih …) Natančnejša navodila preberite na spletnih straneh prognostične službe za varstvo rastlin.

Odpadlo listje odstranite iz sadovnjaka in ga uničite. To ne sodi na kompostni kup. Lahko ga tudi zmulčite in s tem zmanjšate njegov volumen. Na tak način tudi pospešite njegov razkroj.

Po odpadanju listja z jablan in hrušk se prične obdobje zimskega obrezovanja drevja. Najprej z obrezovanjem pričnejo veliki nasadi, kjer izkoristijo vsako uro primernega vremena za izvajanje tega opravila. Kot smo že večkrat napisali obdobje obrezovanja zelo vpliva na bujnost rasti. Biološko mirovanje dreves poteka novembra in decembra, v januarju se po deblu že pri­ čnejo pretakati hranilne snovi, ki so uskladiščene v koreninah.

Torej: dalj časa kot čakamo z zimskim obrezovanjem (februar, marec), več hranilnih snovi bo že v zgornjem delu krošnje (praviloma na vrhovih lanskih poganjkov, kar je posledica apikalne dominance – prevlade najvišje točke drevesa) in več hranilnih snovi bomo odstranili. S tem bomo zmanjšali bujnost rasti drevesa. Zato drevesa z najmanj bujno rastjo režemo najprej, da prihranimo čim več energije za tiste poganjke, ki jih nismo odrezali. Po drugi strani močno bujna drevesa obrezujemo čim bližje obdobju cvetenja, da čim več hranilnih snovi, namenjenih rasti, odrežemo stran. Do razvojne faze cvetenja mora biti zimsko obrezovanje dreves z vsemi popravki (dodatno izrezovanje preveč cvetočih poganjkov , izrezovanje enoletnih cvetočih poganjkov …), opravljeno. V času cvetenja se v drevesu dogaja toliko hormonskih sprememb, da ne smemo še dodatno posegati s škarjami.

V zimskem času tudi izrezujemo poškodovane in okužene dele rastlin (predvsem rakaste dele …), ker je v tem obdobju možnost, da si okužbo raznesemo na zdrava drevesa, majhna. Odstranimo tudi vse gnile plodove, ki bi v obliki mumij, v katerih prezimijo glive, ostali na drevesu in v naslednji sezoni predstavljali vir okužb.

Pri koščičarjih (slive, češnje, breskve, marelice) z zimskim obrezovanjem počakamo toliko, da mine nevarnost nizkih temperatur. Za koščičarje je priporočljivo obrezovanje v razvojni fazi belega popka. Če predvidite, da boste v tem času uspeli obrezati vsa drevesa, ki jih imate, ne režite prej. Na češnjah zimsko obrezovanje izvajamo samo na mladih drevesih dokler oblikujemo krošnjo. Drevesa v polni rodnosti obrezujemo poleti, v času

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

obiranja ali po obiranju plodov. Vse koščičarje režemo takrat, ko je napovedano vsaj 3 – 4 dni lepega vremena brez padavin.

Priporočljiv tehnološki ukrep pri koščičarjih je premazovanje lubja z apnenim beležem preden se začne lubje ogrevati. To je lahko že v času, ko v nasadu še leži sneg, topli sončni žarki, ki se uprejo v deblo pa že pospešujejo pretok sokov po deblu. Če se temperature zopet spustijo pod ledišče, sok pod lubjem zmrz­ ne in lubje na deblih poka. S tem nastanejo rane, kjer v drevo vdrejo glive, ki povzročijo propadanje lesa. Zato je premazovanje debel marelic in bujno rastočih sliv zelo priporočljivo. V ta namen si pripravimo nekoliko gostejšo mešanico apnenega beleža, ki mu lahko dodamo do 3 % bakrovega pripravka in to nanesemo na deblo in debelejše veje.

Razlog za pokanje debel je lahko tudi prekomerno gnojenje z dušikom v času vegetacije, zato s tem ne pretiravajte.

Zimski čas je tudi obdobje gnojenja sadovnjakov s fosforjem, kalijem in mikroelementi. Najbolj utemeljeno in učinkovito je gnojenje na podlagi rezultatov analize, ki jo opravimo vsaj vsakih pet let. Takrat pripravimo (ali nam ga pripravijo) gnojilni

13

Sadike jagod, močno okužene s pepelasto plesnijo. načrt, ki mu sledimo do naslednje analize tal. Gnojenje »na pamet« ima lahko tudi nasproten učinek.

Z dušikom v zimskem času ne gnojimo. To je element, ki se ne veže na talne delce in bi se spral v globine, kjer ga rastline ne morejo doseči in v podtalnico. Z dušikom gnojimo, kadar so rastline fotosintetsko aktivne, da so ga sposobne porabiti.

Prelistajmo zapiske o opravilih in razmerah v sadovnjaku, ki smo jih beležili preko vse sezone. Kakšne težave smo imeli v nasadu, kako smo jih reševali, kakšno je bilo vreme, v kateri razvojni fazi so bile rastline, ali smo bili pri reševanju uspešni?

Taki zapiski so najboljši učbenik za naprej, zato z zapisovanjem začnite na začetku naslednje sezone, če tega še ne počnete.

V tem času imamo tudi čas, da razmislimo o morebitnih novih saditvah spomladi, poiščemo ustrezne sadike, pripravimo tla …

- Alenka Caf KGZS – Zavod Ljubljana

JESENSKO SAJENJE ZA BOLJŠI PRIDELEK Studenec 48, Ljubljana - (blizu končne postaje mestnega avtobusa št. 20 in 22 – smer Fužine, poleg vzhodne ljubljanske obvoznice – izvoz Moste v smeri proti mestu).

Prodaja sadik se je pričela 20. oktobra 2020. V času prodaje je drevesnica odprta ob delavnikih od 8.00 do 18.00 ure, ob sobotah pa od 8.00 do 15.00 ure.

Za vse informacije glede sadnih sadik pokličite 041 622 041 (Osman AGIČIĆ, vodja Drevesnice Studenec d.o.o., ki že 34 let dela v Sadni drevesnici Studenec).

Nudimo vam:

Plodovi jabolk sorte topaz so poškodovani zaradi nizkih temperatur v času cvetenja.

SADNE SADIKE (jablane, hruške, kutine, nashi, nešplje, leska, orehi, kostanj, ...)

KOŠČIČARJI (češnje, višnje, slive, breskve in nektarine, marelice) JAGODIČJE (ribez, josta, maline, robide, tayberry, kosmulje, ameriške borovnice, aronija, šmarna hrušica,sibirske borovnice, ...)

DRUGE SADIKE (kivi, kaki, asimina, smokve-fige, murva, skorš, trta) POMOŽNI SADJARSKI MATERIAL (gnojila, substrati, sadjarsko orodje, mreže proti voluharju, oporni količki, cepilna smola)

14

MOJ VRT

KMETIJSKA ZADRUGA GROSUPLJE z.o.o.

Cesta na Krko 1/b, 1290 Grosuplje, tel.: 01/78 64 317 ODPRTO: pon. - pet. od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure

AKTUALNA JESENSKA PONUDBA: velika izbira cvetja, ikeban, sveč, peska in zemlje za urejanje grobov ♦

okrasne čebulice, mačehe, trajnice ♦

sadike sadnega drevja ♦

vse vrste semen za jesensko setev (česen, čebulček, ozimna pšenica in trave) ♦

mineralna gnojila ♦

krmila in mineralno-vitaminski dodatki za govedo, kokoši in piščance ♦

okrasni lonci in korita za presajanje ♦

vse za rejce malih živali ♦

vrtno orodje, rezervni deli za molzne stroje in kmetijsko mehanizacijo ♦

gospodinjski plin in še veliko drugega blaga

MOJ VRT

15

RASTLINJAKI

ENOKAPNI RASTLINJAK s streho

(1,35 x 2 x 1,9 m višine)

ENOKAPNI RASTLINJAK z zadrgami

OGRODJE ZA KUMARE, GRAH, OPORNIKI ZA VRTNINE, TRTO, DREVJE • • • • • •

Širina: 3 metre Dolžina: 3, 4, 5 ali 6 metrov Rastlinjak je opremljen z vrati in dvemi okni za zračenje Možnost menjave folije po segmentih S spodnje strani zaprt, zato onemogoča prehod živali v rastlinjak Na željo kupca izvedemo tudi stransko odpiranje Pocinkane jeklene ojačitve, kar omogoča večjo obremenitev (npr. sneg)

ZATIČI ZA KOPRENO, SPONKE MREŽ, VOGALNIKI, »NAREDI SI SAM« ELEMENTI

KUM-PLAST d.o.o., Prešernova 1, 1410 Zagorje ob Savi t. 03 56 69 610, m. 041 675 435, 040 192 411 e. info@kumplast.si, s. www.kumplast.si

Kmetijska zadruga z.o.o. Dom`ale Zg. Jarše, Industrijska c. 15, 1235 Radomlje Trgovina Jarše, Zg. Jarše, Industrijska c. 15, 1235 Radomlje, tel.

01/722 64 46, odprto: pon-pet 7-15, sob 7-12 Trgovina Lukovica, Vevrov trg 1, 1225 Lukovica pri Domžalah, tel. 01/723 66 50, odprto: pon-pet 7-15, sob 7-12 Trgovina Ježica, Ježica 16, 1000 Ljubljana, tel. 01/561 48 00, odprto: pon-pet 7-15, sob 7-12 Trgovina Dol pri Ljubljani, Dol pri Ljubljani 1, 1262 Dol pri Ljubljani, tel. 01/563 93 50, odprto: pon-pet 8-16, sob 7-12

NAROČITE SE NA REVIJO MOJ VRT! Cena za redno prejemanje 7 zaporedih številk je 10 EUR Svoje podatke (ime, priimek, naslov in telefon) nam sporočite na elektronski naslov specom@specom.si s pripisom »Naročilo Moj vrt« ali na telefon 040 202 384.

Vse za urejanje vaših grobov Pesek in zemlja za grobove, mačehe, krizanteme, sveče, nagrobni aranžmaji

Pridružite se zadovoljnim vrtičkarjem in kmetovalcem, ki kupujejo v Kmetijski zadrugi Domžale!

Plačilni nalog za 7 z­ aporednih številk bomo poslali na vaš naslov.

Odprto: pon. - pet. 8-19, sob. 8-13

Posebna ponudba ob Dnevu spomina na mrtve

NAGROBNE IKEBANE CVETLIČNI ARANŽMAJI JESENSKO CVETJE: RESE, KRIZANTEME, CIKLAME, MAČEHE SVEČE, VAZE PESEK MEDVODE, Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, tel.: 01/3613-300, GSM: 031/810 384, 051/649 640; VODICE, Kamni{ka 8, 1217 Vodice, tel.: 01/8324-011, GSM: 031/810 385; VI@MARJE, Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Vi`marje, tel.: 01/5124-666, GSM: 031/728 611, DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje, tel.: 01/5471-684, GSM: 041/321-543