Moj vrt, junij 2020

MOJ VRT Junij 2020

Letnik 20

Številka 2

+ Samooskrbni okrasni vrt + Samooskrba s sadikami trajnic + Rastline v zelenjavnem vrtu

potrebujejo pomoč

Z VAMI VRTNARIMO ŽE

20 LET

POLETJE

2

MOJ VRT

Samooskrbni okrasni vrt

Naredimo nekaj za svoj krožnik

V

času globalizacije in hitrega raz­ voja tehnologij se sploh nismo zavedeli, kako hitro smo pos­ tali odvisni od svetovnega trga. Ko stopimo v trgovino, lahko na policah kupimo solato iz Španije, redkvico in Italije, blitvo iz Turčije in česen celo iz Kitajske.

Cene so zelo ugodne, celo bi lahko rekli nizke in družba je potegnila črto. Zelenjave se ne splača gojiti doma. Nimamo časa in tudi raje gremo na izlet, kot da bi doma delali na vrtu. Kupimo lahko tudi ekološko pridelano zelenjavo.

Kljub družbenim trendom »se ne splača«, nekateri pridno vrtnarija in pri tem uživajo. Na koncu, ko svoj pridelek poberejo, so zadovoljni in samooskrbni. Čeprav so strokovnjaki vse bolj opozarjali, da v Sloveniji samooskrba z zelenjavo pada, temu družba ni posvečala prevelike pozornosti. Saj veste, globalizacija in napredek.

In zgodilo se je. Ponovno globalizacija, vendar tokrat smo se vsi ustavili in zaradi COVID 19 začeli ponovno oživljati vrtičke.

Kaj pa lahko naredijo tisti, ki nimajo vrtička. Imajo balkon in teraso in so do zdaj imeli posajen lep cvetoči okras. Ven-

Meta za mojito

Paradižnik in krompir - ena rastlina

Solatna šahovnica

dar tudi zelenjava in zelišča so lahko okrasni. V tujini je že nekaj zadnjih let trend pridelovanja vsaj del zelenjave in zelišč v okrasnih koritih.

metrov glinopora, kamenja ali kakšnega drugega prepustnega materiala in rastline ne bodo imele težav z gnitjem korenin.

Poudariti moram, da je ta del priprave posode priporočljiv tudi za ostalo balkonsko cvetje. Res je, da sami pazimo na pogostnost zalivanja, zgodi pa se, da smo rastline lahko tudi preveč zalili in so jim začele gniti korenine. Znaki, ki jih kažejo rastline ob tej težavi, so zelo podobni znakom, ki jih rastline pokažejo, ko imajo premalo vode in trpijo sušo. Kaj hitro se zgodi, da v skrbi za rastline le te dodatno čezmerno zalivamo in jih s tem uničimo.

Ko smo poskrbeli za drenažo, rastline posadimo. Zelišča so v veliki meri zelo trpežne rastline in so večinoma odporna proti škodljivcem in boleznim, ker olja in ostale snovi, ki jih vsebujejo, učinkujejo kot obrambna sredstva. In katere so rast­ line, ki jih lahko tako vsestransko uporabimo.

Zeliščna zasaditev Na terasi ali balkonu si lahko omislimo in naredimo zanimiv zeliščni vrt, ki nas bo vsestransko zadovoljeval. Rastline so v večini trajnice, paziti moramo predvsem na mrzle zime. Zato v krajih z nizkimi zimskimi temperaturami pravimo sredozemskim trajnicam pogojne trajnice. To pomeni, ali jih pred mrazom ne zaščitimo, potem propadejo in jih moramo nasled­ njo pomlad ponovno saditi. V naseljih, kjer gospodinje nimajo možnosti hranitve rastlin v stanovanjih, jih pred zimo v celoti porežejo in posušijo. Spomladi pa jih ponovno posadijo in z njimi ravnajo kot z enoletnicami.

V vsakem primeru moramo za zelišča poskrbeti z dobro prepustno prstjo. V vrtovih običajno ni težave z zastajanjem vode, vsaj ne na prodnatih tleh. Večja težava je zastajanje vode v posodah. Zato moramo poskrbeti za drenažo. Na dno posode vsujemo približno 5-10 centi-

Ozkolistna-prava sivka (Lavandula angustifolia) Zelo prijetno in modno je imeti nekje zasajeno sivko. S svojim pomirjajočim vonjem nas vedno preseneti, ko stopimo v

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 12. 6. 2020, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), Dobrška ulica 4, 4248 Lesce; telefon: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Sivka naznanja poletni čas (Foto: Eva Rauh)

MOJ VRT

Timijan in rožmarin njeno bližino. Ozkolistna-prava sivka je prezimno trdna zimzelena trajnica (prenese temperature do -15ºC). V višino zraste do 80 cm, razraste se do 100 cm, zato jo moramo stalno pomlajevati z rezjo. Na koncu stebel požene modro vijoličasta socvetja. Dolgi ozki listi so sivi, rahlo dlakavi. Poleg sivke z vijoličastimi cvetovi je tudi ozkolistna sivka z belimi cvetovi (Lavandula angustifolia 'Alba'). Poznamo še nazobčano sivko (Lavandula dentata), ki ima nazobčan listni rob. Je polprezimno trdna trajnica, kar pomeni, da ne prenaša nizkih zimskih temperatur pod -5 ºC in jo moramo čez zimo prenesti v zaščiten prostor. Lepa zanimiva socvetja, ki so nekoliko bolj razgibana zaradi izrazitih vijoličastih krovnih listov cvetov (braktej) ima francoska sivka (Lavandula stoechas).

Od maja naprej režemo mlade poganjke in sveže liste, medtem ko cvetove sušimo v šopkih. Posušeno sivko lahko damo v majhne vrečke, narejene iz blaga, ki jih nato položimo med oblačila. Tako bodo imela prijeten vonj, hkrati pa jih bomo zaščitili pred molji. Deluje tudi kot diuretik, blaži nespečnosti, glavobole in depresije. Uporabljamo jo tudi za pomirjevalne in krepilne kopeli.

Barvita zelenjava v koritih Poleg zelišč lahko posadimo tudi nekaj zelenjave. Predvsem pride do izraza lepa okrasna zelenjava, ki ne prerašča nasada. Tako so žlahtnitelji poskrbeli za celo paleto barvite zelenjave. Lahko zasadite miniaturne plodovke, kot so paradižniki, paprike, različne feferone, čili.

Te rastline zrastejo nekoliko v višino, tam do 50 cm, tako lahko obnje posadite solato, ki je različno nakodrana in obarvana. Prav lepo so vidna oranžna, rdeča in rumena stebla blitve. Blitva je zelo

POLETJE zanimiv sosed zeliščem z majhnimi drobnimi listki, saj s svojimi velikimi listi deluje robustno z grobo strukturo, hkrati pa elegantno. V to pisano družbo okrasnih zdravih užitnih rastlin je mogoče dodati tudi stebelno belušno zeleno.

Ker je lepo, da se rastline razraščajo po vsem koritu oz. posodi, ne smemo zanemariti možnosti uporabe povešavih rastlin. Poleg pokončnega rožmarina poznamo tudi povešavo različico. Res je, da ko zelišča prerastejo posodo, se rahlo začnejo povešati. Vendar lahko dodamo tudi kapucinko (Tropaeolum majus).

To rastlino lahko privežemo na različne opore, lahko pa jo prosto spustimo, da raste navzdol. Njeni cvetovi so v osnovi oranžni in listi okrogli, so pa zadnja leta na trgu mnogi različni kultivarji s pisanimi oranžno – rumenimi cvetovi, pisanimi listi, ki so lahko tudi deljeni. Vsekakor je kapucinka zelo zanimiva rastlina, saj lahko z njo okrasimo jedi, listje damo namesto solate v sendviče, je rahlo pikantno, hkrati pa njene zelene plodove vložimo in uporabimo namesto kaper.

In novost na trgu. Lahko bi rekli, saj ni res pa je. Na hortikulturnem sejmu na Nizozemskem, Aalsmeer Trade fair, v septembru 2019 je bila predstavljena rastlina, ki je sestavljena iz krompirja in paradižnika. Na krompir so cepili paradižnik (obe rastlini sta iz družine razhudnikovk) in nastala je »zlepljenka«. Posadite eno rastlino, poberete krompir in paradižnike.

Hudomušna priprava na poletne koktajle Potrebujemo nekaj zelišč, kot so meta ali druga zelišča z zanimivimi aromami, vodo in nekaj ledu. Osmukamo nekaj lis-

Rdečestebelna blitva, solata in mačehe

3

Origano, meta in pelin tov, dodamo led, ki ga skupaj z listi zelišč zdrobimo. Dodamo hladno vodo in že se lahko odžejamo.

Nasvet: preprosto in učinkovito Če imate večji balkon ali teraso in bi radi imeli preprost vrtiček, lahko preskočite nakup drage posode. Kupite kakovosten substrat v vreči, ki jo z nekaj rezi spremenite v idealno gredo. Na spodnji strani naredite več manjših luknjic za nemoteno odtekanje odvečne vode, na zgornji strani pa naredite večje zareze, kamor boste posadili sadike. Pod vrečo je priporočljivo dati mrežo ali nekaj debelejših palic, da voda nemoteno odteka skozi luknjice, ki ste jih naredili.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

POLETJE

4

MOJ VRT

Zdravilne balkonske rastline

Estetski in zdravilen učinek

Z

akaj bi na balkonih in terasah gojili zdravilne rastline in zelišča?

Naj naštejemo nekaj prednosti, ki jih nam nudijo »vrtovi« na balkonih.

Rastline takih vrtov imajo estetski in zdravilen učinek. Zmanjšujejo jakost hrupa, ki prihaja iz okolice, izboljšuje­ jo videz oken in balkonov.

V stanovanje pride skozi okna manj prahu iz ulic, rastline ga večino ustavijo.

Ko topel zrak prodira skozi okna v stanovanje, ga rastline na oknih nekoliko ohladijo in odišavijo s svojimi eteričnimi olji. Če imamo na oknih okrasna zelišča, jih uporabimo v prehrani. Kar nekaj rastlin pa s svojim vonjem (Lavandula, Hyssopus) odvrača insekte, ki bi drugače prileteli v stanovanje. Poleg naštetih koristi nas okrasne rastline, posebno pa okrasna zelišča, razveseljujejo in polepšajo pogled na jutranjo zarjo kot tudi na večerni zahod.

Tokrat se bomo osredotočili na bolj trpežne prezimne zelnate trajnice z izjemo nekaterih zelišč, ki lahko tudi olesenijo.

Rastline preko rastne dobe ustrezno zalivamo in dognojujemo. Ko prerastejo želeno velikost, jih lahko obrežemo ali razdelimo v manjše dele rastlin. To naredimo na vsake 3-4 leta. Z minimalnim vložkom dela imamo lep »balkonski vrt«.

Izbor rastlin za balkone in terase glede na lego

so razširjena po Sredozemlju, kjer je njihova domovina. Te rastline so: rman (Achillea millefolium), navadna plahtica (Alchemilla mollis), drobnjak (Allium schoenoprasum), ameriški slamnik (Echinacea purpurea), navadni ožepek (Hyssopus officinalis), ozkolistna-prava sivka (Lavandula angustifolia), melisa (Melissa officinalis), meta (Mentha sp.), monarda (Monarda didyma), svetlin (Oenothera sp), pomladanski jeglič (Primula veris ali Primula officinalis), visoki jeglič (Primula elatior), navadni kosmatinec (Pulsatilla vulgaris), rožmarin (Rosmarinus officinalis), žajbelj (Salvia officinalis) hermelika (Sedum maximum), netresk (Sempervivum tectorum), materina dušica (Thymus vulgaris).

Vzhodna lega Vzhodna lega ni toliko vroča kot južna ali zahodna, saj jutranje sonce ne oddaja toliko toplote. Na tej strani je sonce dopoldne do približno 10. ure, potem pa se na to stran spusti senca. Tudi tukaj zalivamo dnevno, vendar lahko že nekoliko preje, saj rastline niso toliko segrete. Na tej strani uspevajo rastline, ki imajo rade delno senčno lego in ne neposrednega sonca - vijolica (Viola odorata).

Severna senčna lega

Južna sončna lega in zahodna sončna lega

Severna lega je senčna in najbolj hlad­ na. Tu uspevajo rastline, ki za svojo rast potrebujejo senco. Izbor rastlin, ki uspe-

Na južni strani so pogoji rasti idealni za sredozemske in puščavske rastline.

Tu je veliko sonca, ki v poletnih mesecih močno segreje južno stran. Poleg visokih temperatur je značilno za to stran posledično pomanjkanje vode. Zelo podobne razmere so na zahodni strani, ko se upre popoldansko žgoče sonce.

Najboljši čas za zalivanje, ki mora biti dnevno, je pozno zvečer, ko se rastline in zemlja ohladi. Voda, s katero zalivamo, naj ne bi bila hladna. Ko zvečer rastline zalijemo, voda preko noči ne izhlapi, saj so temperature nižje in vodni hlapi v ozračju dodatno kondenzirajo. Rastline imajo tako dovolj časa za obnovo vodnih rezerv in se pripravijo na naslednji vroč sončen dan.

Izbor rastlin. Na južni in zahodni strani uspeva večina okrasnih zelišč. Najbolj

Kosmatinec - velikonočnica

Drobnjak vajo na severni strani, je mnogo manjši, kot za druge strani neba. Nekatere trdožive rastline, ki uspevajo na sončni strani, uspevajo tudi na severni, le da je rast počasnejša, manj dišijo, ker se proizvaja manj eteričnih olj in so manj pisane. Na severni strani bi odsvetovala vzgojo sivke, rožmarina, seduma, netreska in svetlina.

Ostala zelišča bi bilo vredno poskusiti gojiti, s tem, da se zavedamo, da bo rast skromnejša, aroma zelo neizrazita, cvetov pa skorajda ne bo. Vloga zelišč v senčnih kotičkih je zelo majhna in bolje je, da izberemo trajnice, ki prenašajo senco, in niso zelišča kot npr.: astilbe.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

Sivka

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

5

BOGATA SPOMLADANSKA PONUDBA ZA KMETE IN VRTIČKARJE

KOTIČEK Z LOKALNO PRIDELANO HRANO

VSE ZA KMETE IN VRTIČKARJE - sadike, semena, okrasne rastline za balkone in vrtove - gnojila in zemlja za presajanje vseh vrst - krmila, žita in vitaminski dodatki - oprema in hrana za male živali - stroji in rezervni deli - orodja za vrt in kmetijo - sredstva za varstvo rastlin in svetovanje

KMETIJSKA ZADRUGA GROSUPLJE z.o.o.

Cesta na Krko 1/b, 1290 Grosuplje, tel.: 01/78 64 317 ODPRTO: pon. - pet. od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure

Po domače dobrote v KZ Grosuplje

K

Z Grosuplje vas vabi v DOMA­ ČO KAŠČO, kjer vam je vedno na voljo sveže domače mleko in mlečni izdelki kmetije Duša. V po­ nudbi lahko izbirate med domačo skuto, navadnimi in sadnimi jogurti, kislim mlekom in surovim maslom.

Vse je res domače in lokalno pride­ lano, zato je vredno pokusiti.

V DOMAČI KAŠČI je vedno na voljo tudi domača moka izpod mlinskih kamnov MLINA KATIČ, kjer lahko izbirate med belo, ajdovo, ovseno, rženo in pirino moko, med več vrstami pekovske ter polnozrnate moke.

Poleg vsega vam vsako jutro ponudimo svež domači kruh, še posebno pa je

NAROČITE SE NA ­REVIJO MOJ VRT! Cena za redno prejemanje 7 zaporedih številk je 10 EUR

zelo okusen ajdov kruh z orehi, domače sveže pecivo in pite različnih vrst – vse to za vas peče Matjaž iz Grajske pekarne.

Delo na vrtu je že v polnem teku. V naši zadrugi smo poskrbeli za kakovostna naravna gnojila, kakovostno zemljo za presajanje in sajenje rastlin. Če bi radi jedli zdravo in domače vam nudimo doma vzgojene sadike različnih vrst solat, radičev, kapusnic in drugih vrtnin, ki so primerne za sajenje.

Da se bodo rastline na naših vrtovih kar najbolje počutile in zdravo rasle imamo v naši ponudbi vse za oskrbo, gnojenje in zaščito pred boleznimi in škodljivci.

Kdor je spomladi pridno sadil in sejal, bo že kmalu pobiral prve pridelke (zgod­

Svoje podatke (ime, priimek, naslov in telefon) nam sporočite na elektronski naslov specom@specom.si s pripisom »Naročilo Moj vrt«

nji krompir, mlado čebulo, česen, domače kumare in stročji fižol). Na naših policah boste našli vse za shranjevanje sadja, zelenjave in sokov – pestro ponudbo različnih kozarcev in steklenic za shranjevanje ter vse potrebno za vakuumsko shranjevanje živil.

Obiščite nas v KZ Grosuplje in se sami prepričajte ali pa nas pokličite na tel. 01 7864 317. Radi vam bomo svetovali in pomagali pri pravi izbiri.

Vaša kmetijska zadruga Grosuplje!

Tel.: 01/7864 317

ali na telefon 040 202 384.

Plačilni nalog za 7 z­ aporednih številk bomo poslali na vaš naslov.

6

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Samooskrba s sadikami trajnic

K

oronakriza je obudila zavedanje, da ni dobro biti pre­ več odvisen od drugih. Vsaj prehransko varnost s po­ močjo doma pridelane hrane smo spet izpostavili kot pomembno. Razmišljamo o tem, kako bi doma pridelali več sadja in zelenjave, saj smo v zadnjih desetletjih to področje zelo zanemarili. Zato sedaj jemo sicer poceni, a nekvalitet­ no hrano, pripeljano od daleč, ki je za pridelavo porabila precej kemije in za transport veliko fosilnih goriv in s tem generira uničevanje planeta. Še slabše kot pri pridelavi sadje in zelenjave, se nam piše pri drugi veji kmetijstva-­ vrtnarstva, pri gojenju okrasnih rastlin.

Teh pridelamo v Sloveniji le še 5 % (pet procentov) od vseh, ki jih Slovenci pokupimo. Hkrati pa slovenski vrtnarji zaradi tuje konkurence komaj dihajo in vedno več jih le še životari. Še ob osamosvojitvi smo večino okrasnih rastlin pridelali doma. Le pri rezanem cvetju in čebulnicah je bilo od nekdaj veliko uvoza.

Danes imamo vrtne centre vsepovsod, a ti prodajajo v glavnem tuje blago. Celo slovenske vrtnarije, ki so včasih prodajale doma vzgojene sadike, so se v borbi za preživetje spremenile v vrtne centre, ki prodajajo le še malo tistega, kar so vzgojile doma, večinoma pa preprodajajo tisto, kar so vzgojili v celoti v tujini. Ali pa so kupili vsaj napol vzgojene sadike in jih sami le dogojili do prodajne velikosti. Temu rečemo napredek. A ta napredek peha slovenske vrtnarje v propad in z moderno tehnologijo (beri kemijo) in transporti krepko prispeva k globalnemu segrevanju planeta. Kupci pa so ob silni ponudbi zbegani in v večini ne znajo oceniti kvalitete. Bombardirani so s poceni sadikami sumljive kvalitete, neznanega porekla in velikokrat slabo ali celo napačno etiketiranih trajnic, enoletnic in lončnic vsepovsod, le v lekarnah jih še ne prodajajo. Ker so te sadike vzgojene na hitro in preforsirane, so nekvalitetne in hitro propadejo. Zato jih kupujejo vedno znova in znova. Celo pri trajnicah, ki imajo že v poimenovanju pojem trajnosti, jih zelo veliko sploh ni trajnih, pač pa, kljub lepemu videzu ob nakupu, živijo le malo časa.

Razlikovanje med kvalitetnimi in nekvalitetnimi sadikami je pač stvar znanja in izkušenj. Zlasti pri trajnicah stvari sploh niso zelo enostavne. Sortiment je namreč ogromen in treba je vedeti (ali od pridelovalca ob nakupu izvedeti), v kakšnih tleh in na kakšni legi se bodo določene trajnice dobro počutile in v kakšen pros-

Asketsko vzgojene sadike trajnic imajo včasih ob sajenju le skrom­ne nadzemne dele, čeprav so korenine dobro razvite. To je značilno zlasti za tiste, ki so grmičaste rasti in se v prvih dveh letih le počasi razraščajo.

Veliko je tudi trajnic, ki so hkrati lepe in užitne. Nekatere vključujemo tudi v cvetoče gredice, nekatere bolj močne rasti zasajamo kot posebno atraktivne osamelce (npr. rabarbaro in artičoko).

Divji šparglji pa lepo uspevajo tudi v centralni Sloveniji in pravi užitek je zgodaj spomladi nabrati aromatične vršičke kar na vrtu. tor jih je torej smiselno saditi. Morda potrebujejo žgoče sonce, morda senco. Morda zelo veliko vode, ali morda dobro prenašajo sušo. Potrebujejo veliko hrane ali morda dobro uspevajo tudi v skromnih tleh. Že ob nakupu je tudi treba vedeti, kaj od posameznih lahko pričakujemo in za kakšne namene so sploh uporabne. Morda so poleg lepote tudi užitne ali njihovo cvetje tudi odrezano živi še dolgo in so zato morda uporabne tudi za šopke. Morda z njimi lahko oblikujemo okrasne grede, zelene strehe ali rastlinske čistilne naprave, medovite vrtove, gozdne vrtove, cvetoče travnike ali z njimi pokrijemo tla pod drevesi in grmovnicami, kjer trava ne raste. Takšne posebne trajnice po vrtnih centrih sicer srečujemo le poredko, če pa že, noben prodajalec v vrtnem centru o trajnicah ne more vedeti vsega tega.

Gotovo pa vedo dobri gojitelji trajnic, tudi slovenski in ne samo tuji. Hkrati s sadikami ponudijo tudi dragoceno znanje, ki ima zlasti za tiste, ki trajnice šele spoznavajo, neprecenljivo vrednost.

K sreči mnogi Slovenci počasi le začenjajo ugotavljati, da ni vse zlato, kar se sveti. In ni jim več dovolj, da je sadika trajnice ob nakupu lepa, vsa kipeča, morda v velikem loncu in brezhibnega videza. Mnogi že vedo, da je pomembneje, da ima sadika ob nakupu natančno ime, ki nam pomaga prepoznati pomembne lastnosti in seveda dobro razvite korenine. Vedo, da so ob nakupu nadzemni deli manj pomembni in so seveda odvisni tudi od letnega časa nakupa. Jesenske astre, ki cvetijo jeseni, se spomladi komaj prebujajo. Močvirski hibiskus ima ob koncu maja še komaj zaznavne poganjke. Iglasta plamenka pa je ob nakupu maja že odcvetela in se bo njena sadika do naslednje pomladi že razvila v bogato blazino. Pri tem v resnici velikost lonca ni najpomembnejša. Kvalitetna sadika, vzgojena v malem lončku bo namreč rasla hitreje, kot tista pomehkužena v velikem loncu. Od dobre sadike pričakujemo, da je utrjena in pripravljena na življenje v vrtni prsti in ne bo zahtevala ujčkanja, pač pa bo sajenje v odprto zemljo hitro izkoristila za rast in razvoj in potem še dolgo živela. Takšne kvalitetne sadike trajnic gojijo nekatere slovenske, kot tudi nekatere tuje vrtnarije. A med njimi gotovo ni nobene izmed tistih, ki ponujajo na hitro vzgojene, bujne in poceni sadike, posebej namenjene vrtnim centrom,

MOJ VRT

TRAJNICE

7

V domači vrtnariji lahko kupujemo ves čas in ne samo spomladi in jeseni. Tu se rastline stalno spreminjajo, letnemu času primerno. Poleti tu cvetijo pač poleti cvetoče trajnice in zelenje je mnogo bolj bujno, kot je bilo spomladi. v katerih v glavnem kupujejo neznalci, nepoznavalci, z očmi in ne z znanjem.

Zato ozaveščeni nakupovalci trajnic ne kupujejo posameznih sadik, malo tu in malo tam, kadar pač naletijo na nekaj lepega, zanimivega in neznanega. K takemu nakupu se zatekajo le izjemoma, kadar že veliko poznajo in pri »novih odkritjih« že točno vedo kam bodo posadili in kaj lahko od novih sadik pričakujejo.

Glavne nakupe trajnic pa opravijo tako, da se odločijo, kje na vrtu bodo oblikovali gredo, kako veliko in kaj od nje pričakujejo.

Naredijo plan sajenja sami, ali s pomočjo strokovnjaka in ugotovijo, koliko sadik potrebujejo in kakšne. Temeljito pripravijo zemljo, jo zrahljajo, očistijo plevelov in pognojijo z organskimi gnojili. Potem pa zasadijo gredo hkrati in v celoti, ne glede na letni čas. Takrat pač, ko imajo pripravljeno zemljo in voljo opraviti to delo. Po sadike se odpravijo tja, kjer pač lahko najdejo kvalitetne in v dovolj velikem sortimentu, da bo cilj dosežen. Ob sajenju temeljito zalijejo, če seveda zemlja ni že dovolj vlažna sama po sebi, in potem skrbijo, da se zemlja ne posuši toliko časa, da bodo novo posajene sadike razvile korenine v globino.

V toplem ali vročem delu leta se bo to zgodilo hitro, v mesecu ali dveh. V hladnem delu leta to lahko traja dlje časa. V katerem let­ nem času pa bo suša pri spreminjajoči se klimi itak ne moremo predvideti. Ker ljudje pijemo, kadar smo žejni, poleti in pozimi, se moramo zavedati, da so tudi rastline lahko žejne ne glede na letni čas, če pač ni dovolj dežja. A utrjene sadike, ki so morda v lončkih bile celo lačne, si bodo v vrtni prsti hitro začele iskati

hrano in vodo in bodo mnogo manj odvisne od zalivanja, kot tiste, ki so bile bogato hranjene v času gojenja sadik v lončkih. Če torej želimo imeti lepo urejene vrtove, bogate tudi s trajnicami, se moramo poglobiti v njihove lastnosti in prav izbrati.

Pri tem so dragocena znanja domačih vrtnarjev, ki gojijo kvalitetne sadike vrst in sort, prilagojenih našim tlem in naši klimi.

Te sadike tudi ne potrebujejo pomožnih materialov od daleč, navajene so naše prsti in domačih gnojil in s transporti od daleč niso pomagale uničevati našega planeta. Blagodati globalizirane trgovine s sadikami je smiselno izkoristiti le takrat, kadar iščemo posebnosti. A to s pridom počnejo le tisti, ki o rastlinah že zelo veliko vedo in svoja znanja uporabljajo za razvoj kulture uporabe okrasnih rastlin, tudi trajnic. Če pa se tega lotijo začetniki brez jasnega cilja ali trgovci v želji po hitrem zaslužku, je to samo prilivanje olja na ogenj uničevanja našega okolja. Čim večja samooskrba s sadikami okrasnih rastlin, tudi trajnic, je torej v interesu preživetja naših otrok in vnukov in vsega planeta. Ko kupujemo sadike, bi se morali tega zavedati. Morda bo korona virus prispeval k razmisleku o naši ranljivosti tudi na tem področju.

Sadike trajnic, ki prezimujejo v malih lončkih na prostem, so gotovo neprimerno bolj utrjene, kot tiste, ki so prezimile v varnem zavetju rastlinjakov.

V dobrih domačih vrtnarijah strokovnjaki skrbijo tudi za izobraževanje tistih, ki želijo svoja znanja bogatiti z novimi spoznanji in gojenje sadik videti od blizu.

- Jožica Golob-Klančič univ. dipl. ing. hortikulture in krajinske arhitekture fotografije posnete v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agronomije www.trajnice.com

8

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Poletna opravila

Rastline potrebujejo pomoč

V

zgoja rastlin je podobno kot vsaka druga vzgoja odvis­na od dobre strategije oziroma načrta vzgoje in na drugi strani, kako ta načrt uresničujemo. Velikok­ rat delamo tudi brez načrta, po občutku in rezultati so raz­ lični. Vendar se tudi dober načrt včasih ponesreči, kajti nad sabo imamo nebo, ki z vremenskimi pojavi vpliva na dobro letino. Pridelava zelenjave na prostem je kot tovarna na prostem, v kateri ne moremo kontrolirati vlage, tempera­ ture, količine CO², in drugega, kar vse lahko kontroliramo v rastlinjakih. Ker imamo torej zunanje faktorje, na katere se vsakič znova prilagajamo, poglejmo kaj vse moramo po­ storiti, da bo naš pridelek čim boljši.

Za dober začetek je najpomembnejše dobro in zdravo seme, z veliko kalilne energije, ki poskrbi za hiter vznik. Še hitreje pridemo do pridelka, če imamo kvalitetno sadiko, kar predstavlja tretjino ali celo polovico pridelka. Seme ali sadiko spomladi posadimo, na ravno pravo globino, ravno pravo razdaljo v dobro pripravljena, pognojena in obdelana tla. Že na prvem koraku nam lahko zagode narava. April je bil izrazito suh mesec, nato so sledile ohladitve v maju. Rastline so zaradi suše slabo kalile, kasneje v maju pa zaradi nizkih temperatur slabo rastejo, predvsem plodovke. Papriko in paradižnike so vrtičkarji sadili po ledenih možeh, ampak še konec maja so bile nočne temperature pod 8°C. Takšna temperatura povzroča zastoj rasti predvsem pri papriki in feferonih, zato bodo rastline ostale majhne in rodile le malo plodov. Tudi kumare in bučke je prizadela nižja nočna temperatura, poleg tega so jih marsikje obžrli še polži. Ko bo enkrat nočna temperatura nad 15°C, bo večina težav odpravljenih, ampak vsi si želimo zgodnje pridelave kumar in bučk, zato jih sadimo zgodaj. Letošnji maj ni bil naklonjen takšni pridelavi na prostem.

Tudi koruza je lahko opora in dober vmesni posevek za fižol

Breskovolistna dresen je zelo nadležen plevel v vrtninah Poletje je mladostno obdobje v življenju rastlin in kot takšno polno nevarnosti in pasti. Tudi rastline potrebujejo pomoč, ker same ne morejo premagati vseh težav od kon­ kurence s pleveli, do obrambe pred škodljivci in boleznimi pa vse do dobre prehrane in oskrbe z dovolj vode.

Konkurenčni pleveli Napačno je mišljenje, da bodo rastline v družbi s pleveli dobro rasle, ker jih ti varujejo pred škodljivci. To se zgodi le v primeru, ko imamo v tleh veliko strun in strune napadajo tudi korenine trave in plevelov, tako da je resnično manjša škoda na kulturnih rastlinah. Je pa tudi pridelek manjši, saj agresivni pleveli počrpajo veliko hranil in vode in za naše miroljubne rastlinice ostane bore malo. Torej moramo priskočiti na pomoč, najbolje že na samem začetku. Najboljše se je lotiti plevelov, ko imajo šele prve prave liste. Takrat že z majhnim posegom naredimo največ.

Plevele spodrežemo z nihajno motiko, ali hitro okoljemo z motiko z dolgim držalom, tako da je naše delo čim manj naporno.

Ko pleveli ponovno odženejo, zavedati se moramo, da je zaloga plevelnih semen v zemlji skoraj neizčrpna, znova okopljemo in ne pustimo, da plevel uide v cvet in znova tvori semena. Tako nas velikokrat pleveli ukanejo predvsem v zgodnji jeseni, ko smo že naveličani vsega dela na vrtu ali pa imamo preveč opravka s pospravljanjem pridelkov. Pleveli si je medtem zagotovijo semena, ki se lepo shranijo v zemlji in zaloga se obnovi za naslednjih nekaj let. Vedno moramo imeti torej pred očmi, da je naša borba s pleveli tek na dolge proge in zato mu nikoli ne smemo

V rastlinjaku potrebuje paprika podobno nego kot paradižnik (opora in pinciranje)

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

popuščati. Še bolj zahrbtni so večletni pleveli, ki se razmnožujejo s koreninskimi izrastki in ker jim to ni dovolj, tvorijo zraven še semena. Takšni pleveli so na primer slak, osat, regačica, pirnica in drugi. Seveda boste rekli, da je regačica tudi užitna in iz korenin pirnice lahko naredimo zdravilo. Vse je možno, samo odločiti se moramo, kaj bomo pridelovali. Če vas te rastline kljub vsemu motijo, jih je najbolje mehanično odstraniti. Spomladi in v zgod­ njem poletju, ko se začnejo razraščati, jih po deževju, ko so tla rahla, spodkopljite z vilami. Previdno dvignite zemljo s pleveli in poskušajte izpuliti iz tal čim več korenin. Če ta ukrep ponavljate nekaj let, boste uspešno rešili tudi ta problem.

Bolezni in škodljivci zahtevajo svoj delež pridelka Če sprejmemo zgornjo trditev, enostavno posejemo in posadimo nekoliko več. Zgodaj v poletju se pojavijo listne uši, kasneje še talne uši. Iz rastlin jih lahko odstranjujemo mehansko, z rokami ali z močnim curkom vode, s stresanjem in podobno. Če se na listih pojavijo tudi pikapolonice, lahko računamo, da bodo poskrbele za ravnotežje v naravi. Pojedle jih bodo ravno toliko, da uši pri sesanju listov ne bodo naredile preveč škode. Takšnih koristnežev je v naravi kar nekaj, med drugimi so zelo pridne tančičarice, strigalice, parazitske osice in druge.

Lahko se odločimo za pomoč z naravnimi pripravki, kot so čaji in prevrelke iz kopriv, pelina, vratiča, rabarbare, orlove praproti, čebule. Tisti, ki niso potrpežljivi pa bodo segli po pripravkih priti ušem, ki so lahko na naravni osnovi ali pa imajo kemične aktivne snovi. Brez izkaznice za varno uporabo FFS, lahko kupite le majhna pakiranja in sicer proti ušem na osnovi piretrina (Biotip floral, Flora verde, Raptol koncentrat…), proti gosenicam uporabimo bakterijo (Bt.) v pripravku Agree, Delfin, proti resarjem je učinkovit spinosad v pripravku Laser plus. Bolezni preprečujemo s fungicidi in v zadrugah lahko kupimo pripravek na osnovi bakra (Cuprablau).

Nekatere zelenjadnice potrebujejo dognojevanje ali imajo večje potrebe po vodi Med vsemi kulturnimi rastlinami so zelenjadnice najbolj požrešne po hranilih, predvsem plodovke in kapusnice. Za okusne in velike pridelke naj bo v tleh dovolj kalija. Kalij dodajamo z osnovnim gnojenjem, najpogosteje kar s hlevskim gnojem ali drugimi organskimi gnojili (kompost). V poletnih mesecih, ko rastlina intenzivno raste pa potrebuje dušik, ki je motor rasti.

Dušik je poleg fosforja in kalija sestavni del organskih gnojil (hlevskega gnoja), lahko pa dognojujemo tudi dušik iz mineralnih gnojil v obliki Ureje ali KANa. Takšna gnojila pred dežjem in okopavanjem dodamo zelju, krompirju, poznemu korenju in plodovkam.

Dodamo le manjše količine, kajti preveč dušika povzroči prehitro rast in pojav uši na rastnih vršičkih, hkrati pa se lahko dušik ob večjem deževju izpira v podtalnico. Če ste zadovoljni z malo manjšim pridelkom in bolj čvrstimi rastlinami, se boste dogno-

Učinkovito uničevanje plevelov v mladostnem obdobju rastlin

9

jevanju odpovedali. Na tržišču lahko kupite tudi listna gnojila, za kar pravimo, da so le kozmetika. Če je dobro opravljeno osnovno gnojenje in so zunanje razmere normalne, potem list­ nega dognojevanja ne potrebujemo. Vse prevečkrat pa so rast­ line poškodovane zaradi toče in v teh primerih jih zalijemo in poškropimo z listnimi gnojili v obliki hitro delujočih amino kislin. Takoj po toči navadno uporabimo pripravke iz alg, da se rane zacelijo in nato uporabimo listna gnojila. Tudi v sušnih in drugih stresnih razmerah posežemo za listnimi gnojili. Nekatera listna gnojila si v obliki prevrelk lahko naredimo sami (kopriva, gabez).

V primeru suše je najboljši ukrep zalivanje, čeprav si ga ne moremo povsod privoščiti. Zalivati je potrebno v daljših časovnih presledkih in z večjo količino vode. Paradižnik in kumare ne zalivamo po listih, ker s tem sprožimo pojav bolezni in prezgod­ nje odmiranje rastlin.

Pravilna agrotehnika in spravilo pridelka Posadimo le toliko rastlin, kolikor jih lahko oskrbujemo in imajo dovolj prostora. Pregosto posajene rastline (korenje, solata) ostanejo majhne in jih hitro uničijo bolezni. Plezajočim rastlinam pravočasno postavimo oporo (fižol, paradižnik, kumare), odstranimo pregoste poganjke in zalistnike in tako poskrbimo za večjo zračnost in več svetlobe med rastlinami.

Držimo se načela manj je več, tako ne bo težav niti s spravilom. Vsem želi dobro letino, čeprav pridelovalci ocenjujejo, da je spet pred nami težka pridelovalna sezone. Ker pridelujemo v vrtnarstvu več kot 20 različnih kultur, se vedno najde kakšna, ki bo lepo uspevala.

- Ana Ogorelec, KGZS - Zavod Ljubljana

10

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

MINERAL – naravno sredstvo za krepitev vseh vrst rastlin

Vrtna vzgoja plodovk z naravnimi sredstvi

S

adike plodovk smo lahko vzgojili s setvami semena v februarju ali pa smo jih kupili v vrtnariji. S sajenjem smo počakali do začetka druge polovi­ ce maja, potem ko so ledeni možje že pokazali svoje zobe. V rastlinjak smo jih lahko presadili tudi nekoliko prej.

Najbolj primerno za presajanje teh to­ plotno zahtevnih zelenjadnic je, če se temperatura zraka in tal giblje okrog 9-14°C. Pred sajenjem je potrebno dobro pripraviti tla, saj so plodovke zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, sonca in vode.

Sajenje in vzgoja Plodovke potrebujejo veliko svetlobe, zato jih ne sadimo preveč skupaj, primerna razdalja je 40x40 cm. Tla naj bodo rahla, odcedna in zračna. Pred sajenjem jih dobro pripravimo. Vsebovati morajo zadosti organske snovi, zato redno dodajamo kompost, na 4-5 let pa pognojmo z dobro uležanim hlevskim gnojem. Plodovke potrebujejo veliko hranil, zato jim moramo že pred sajenjem v tla vnesti gnojilo. Gnojimo z organskimi gnojili, ki jih zdelamo v tla med pripravo tal. Takoj po sajenju plodovk, tla zalijte z 4 % raztopino naravnega sredstva MINE­ RAL ZELENI, ki bo zmanjšal presaditveni šok, izboljšal rast koreninskega sistema in okrepil rastlino proti stresom. MINE­ RAL ZELENI vsebuje preko 70 različnih elementov, tudi elemente v sledovih, ki jih navadno v vrtnih tleh primanjkuje. MI­ NERAL ZELENI tudi zmanjša potrebo po zalivanju.

Po 14 dneh od presajanja rastline zalijte z 4 % raztopino naravnega sredstva MINERAL MODRI, s katerim boste do-

dali hitro delujoča hranila za kakovosten začetek rasti in razvoja. MINERAL MOD­ RI tudi izboljša kakovost pridelka in izenačenost rastlin. Pri plodovkah ob uporabi sredstva MINERAL MODRI opazimo tudi izredno izenačenost plodov. Če sadite na prosto, ne pozabite plodovkam postaviti tudi zaščitno streho. Streha je pomembna predvsem pri vzgoji paradižnika, saj zmanjša omočenost listov in pojav nevarne bolezni paradižnikove plesni.

Zaščita pred zunanjimi dejavniki in krepitev Plodovke krepimo z naravnimi sredstvi za krepitev rastlin, kot so sredstva MINERAL. Za namen krepitve proti boleznim in okoljskim stresom, rastline škropimo s 4 % raztopino naravnega sredstva MINERAL RUMENI. MINERAL RUMENI sestavljajo naravni rastlinski izvlečki in hranila iz naravnih virov. Ob uporabi sredstva se poveča število in kakovost cvetov, izboljša se oplodnja in kakovost pridelka. Poleg tega poveča tudi naravno odpornost proti boleznim in stresom, tako da izboljša naravne rastlinske obrambne mehanizme, kot je recimo kakovost voščene prevleke na listih, debelina listne povrhnjice in število dlačic na listih. Ti mehanizmi ovirajo bolezen pred vdorom v rastlino, ob slučaju okužbe pa je ta mnogo lažje obvladljiva in jo pogosto lahko rešimo z uporabo naravnega sredstva MINERAL RUMENI

FORTE, ki omeji obseg, razvoj in širjenje bolezni ter lajša okrevanje po napadu bolezni ali stresa. Pogoste bolezni, ki se pojavljajo na plodovkah so krompirjeva oz. paradižnikova plesen, siva plesen in listne pegavosti. Najbolj nevarna je paradižnikova plesen, ki je nevarna predvsem paradižniku in lahko rastlino ob močni okužbi uniči v nekaj dneh. Ker se najprej pojavi na krompirju, krompirja in paradižnika ne sadimo blizu skupaj.

Za krepitev proti škodljivcem uporabimo MINERAL RDEČI. Tudi to sredstvo je popolnoma naravno, sestavljeno je iz rast­linskih izvlečkov in naravnih mineralnih hranil. Ob uporabi se izboljša naravna odpornost proti škodljivcem, ki se pojavijo kasneje, v manjšem obsegu in se jih lažje obvlada. Izboljšuje tudi kakovost in obstojnost pridelka, ki dalj časa ostane svež. V slučaju pojava škodljivca pa uporabimo naravno sredstvo MINERAL RDE­ ČI FORTE v 8 % koncentraciji, ki bo omejilo obseg, hranjenje in širjenje prisotnih škodljivcev ter pospešilo okrevanje rastline po poškodbah nastalih zaradi napada škodljivca. Pogosti škodljivci plodovk so listne uši, ščitkarji, listne zavrtalke, polži in paradižnikov molj, ki povzroča črvivost plodov. Za obvladovanje škodljivcev se priporoča širok kolobar.

Sredstva MINERAL so naravna, ekološ­ ka in biorazgradljiva. Ne škodujejo čebelam in drugim koristnim organizmom, zato lahko brez skrbi škropimo tudi v cvet.

Sredstva za škropljenje delujejo tudi kot nežno foliarno hranilo, ki dodatno krepi rastline. Vsa sredstva MINERAL so brez karence in prosto dostopna v prodaji ter dovoljena v ekološki pridelavi.

MINERAL lahko kupite v poslovalnicah Kalia, večini kmetijskih zadrug, bolje založenih specializiranih trgovinah ter vrtnarijah in v vrtnih šotorih Mercator. Na voljo so v manjših pakiranjih za domačo uporabo kot tudi v večjih za pridelovalce.

Več informacij lahko dobite na naši spletni strani www.mineralzarastline.si, spremljate pa nas lahko tudi na Facebooku.

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

RASTLINJAKI

11

ENOKAPNI RASTLINJAK s streho

(1,35 x 2 x 1,9 m višine)

ENOKAPNI RASTLINJAK z zadrgami

OGRODJE ZA KUMARE, GRAH, OPORNIKI ZA VRTNINE, TRTO, DREVJE

• • • • • •

Širina: 3 metre Dolžina: 3, 4, 5 ali 6 metrov Rastlinjak je opremljen z vrati in dvemi okni za zračenje Možnost menjave folije po segmentih S spodnje strani zaprt, zato onemogoča prehod živali v rastlinjak Na željo kupca izvedemo tudi stransko odpiranje Pocinkane jeklene ojačitve, kar omogoča večjo obremenitev (npr. sneg)

KUM-PLAST d.o.o., Prešernova 1, 1410 Zagorje ob Savi t. 03 56 69 610, m. 041 675 435, 040 192 411 e. info@kumplast.si, s. www.kumplast.si

ZATIČI ZA KOPRENO, SPONKE MREŽ, VOGALNIKI, »NAREDI SI SAM« ELEMENTI

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Po sezoni sladkih jagod

Dozoreli plodovi so bili obstojnejši

L

etošnja sezona je omogočala pridelavo dobrih jagod, sočnih do konca razvitih plodov z visoko vsebnostjo sladkorjev. Tudi dozoreli plodovi so bili obstojnejši. To so omogočale vremenske razmere: hladna jutra in topli, vendar ne vroči dnevi in primerna tehnologija.

V osrednji Sloveniji se zaključuje obiranje in prodaja slastnih jagod. Prvi cvetovi so pozebli, zato je bil pridelek kasnejši in manjši. Nekatere sorte jagod so pozeble cvetove delno nadomestile z novimi cvetnimi peclji, večina pa ne. Skupni pridelek je bil manjši in to se je zelo poznalo pri prodaji jagod na kmetijah.

Večina pridelovalcev je imela težave z odvračanjem kupcev, ki so želeli dišeče, slastne plodove. Zopet se je izkazalo, da bi neposredno na kmetijah lahko prodali bistveno več jagod, kot jih trenutno ponujajo naše kmetije.

Pridelava jagod je delovno intenzivna dejavnost. Največ dela je s sajenjem sadik, spomladanskim čiščenjem nasada in odstranjevanjem starih listov ter z obiranjem. Vmes je še redna oskrba in varstvo rastlin. Prednost pridelave jagod v primerjavi z ostalimi sadnimi vrstami je hitro vračanje vloženega denarja.

Poleti sadimo sadike, naslednjo pomlad že prodajamo plodove ali se sami sladkamo z njimi. Ob upoštevanju osnovnih zahtev rastlin in priporočil stroke, na sorazmerno majhni površini lahko dosežemo lep prihodek ali si pridelamo plodove za lastno porabo.

Konec julija, začetek avgusta je pravi čas za sajenje novih nasadov jagod. Zemljo je potrebno primerno pognojiti. Najbolje, da opravimo kemično analizo tal in gnojimo na podlagi rezultatov. Na splošno jagoda ne prenese visoke koncentracije hranilnih snovi v tleh, hvaležna je za organsko snov (2-4 %).

Pomemben je pravilen kolobar. Jagode ne sadimo na površino, kjer je prej rasel krompir, paradižnik ali jajčevec. Glede na tip tal pripravimo različno visoke grebene ali grede (težka, ilovnata tla vsaj 25-30 cm, lahka, peščena tla lahko manj). Jagode je priporočljivo saditi na folijo, ki preprečuje razvoj plevelov. Pod njo moramo položiti namakalno cev, ki jo ob zalivanju lahko priključimo na vodni vir. Če nimamo možnosti namakanja na ta način, je bolje izbrati drugo vrsto zastirke (npr. slama ali protiplevelna folija, ki prepušča vodo), pri kateri lahko zalivamo

tudi z vrtno zalivalko. Vedno bolj se uveljavljajo enovrstni grebeni, kjer se listje po padavinah hitreje posuši in je krajši čas za razvoj bolezni. Jagode je na takem grebenu tudi lažje obirati.

Sadike po sajenju nekaj časa močneje zalivamo (npr 14 dni), kasneje naj tla ne bodo preveč namočena, da se razvije bujnejši koreninski sistem.

Zaradi padavin in vremenskih ekstremov, ki so vedno pogostejši (toča, hudi nalivi…) je priporočljiva pridelava jagod v zaščitenih prostorih tudi na vrtovih (npr. visoki ali nizki tuneli).

Tako je manjša možnost okužbe z različnimi glivičnimi boleznimi (predvsem siva plesen in antraknoza) in rastline so tudi zaščitene pred točo. Paziti moramo, da so jagode v času zorenja vedno ravno prav zalite. Preveč vode predvsem na težkih, ilovnatih tleh, povzroči zadušitev in zato odmiranje korenin. Plodovi ne dozorijo, rastline ovenijo in propadejo. Na koreninah se razvijejo talne bolezni, ki lahko škodujejo tudi rastlinam, ki bodo na tej površini rasle za jagodami. Tudi zato je na težjih tleh jagode potrebno saditi na višje grebene, da se zemlja po obilnih padavinah hitreje osuši. Rastline, ki trpijo pomanjkanje vode, razvijejo manj sočne in drobnejše plodove, v skrajnem primeru tudi suhe, brez slastnega soka. Koliko je ravno prav zalita jagoda? Svaljek zemlje, ki ga stisnemo v pest se sprime in razklene, ko razpremo dlan. Pri stisku zemlje v pest ne sme priteči voda.

Po končanem obiranju nasada jagod rastline čimprej odstranimo s površine, če imamo namen nasad izkrčiti in zemljo po potrebi pripravimo za naslednjo kulturo ali jo pustimo počivati.

Jagoda naj si na isti površini ne sledi vsaj tri leta. Nasad, ki ga bomo obirali še naslednje leto pokosimo in odstranimo obolelo listje iz nasada. Tako listje je potrebno uničiti (to ne sodi na kompostni kup). Po potrebi nasad poškropimo glede na prisotnost bolezni ali škodljivcev. V tem obdobju je varstvo rastlin najbolj 'varno', ker bo obdobje do naslednjega obiranja še dovolj dolgo. Rastlin ne zalivamo tako intenzivno kot v času zorenja plodov, temveč le toliko, da se ne posušijo.

Ne glede na to, ali obiramo plodove za prodajo ali domačo porabo, obirajmo samo zrele plodove, ki nudijo največ užitka.

- Alenka Caf, svetovalka za sadjarstvo KGZS – Zavod Ljubljana

MOJ VRT

NASVET

13

V podjetju HUMKO d.o.o. vse za trato na enem mestu

Celoletna oskrba vaše trate

V

eliko smo že napisali o delu na zelenicah, vendar se rado zgodi, da pozabimo na določene informacije pri negi in vzdrževanju naše trate. Najbolje bo našteti vse ukrepe od zgodnje spomladi do pozne jeseni. Seveda vam vsega napisanega ni potrebno storiti, imeli boste pa vsaj pregled kaj delajo vzdrževalci športnih zelenic ali tisti pravi ljubitelji zelene trate.

Ko sneg odide nestrpno čakamo primerno vreme, da lahko pričnemo z delom na trati.

Prvi ukrep je trebljenje. S tem trato prezračimo, odstranimo listje, odmrlo travo in druge vrtne ostanke, ki ne spadajo na trato. Tako prečesano trato pozorno pregledamo, če se na njej ni razvila snežna ali kaka druga plesen ali rja. Preglede delamo vsakih štirinajst dni, še posebej, ko trava bujno raste. Kadar je površina trate mehka zaradi zmrzali, ki je dvignila rušo, je površino treba povaljati. S tem delno izravnamo površino in pritisnemo korenine k zemlji, da se hitreje vrastejo in zaradi dobrega stika z zemljo dobijo več vode za rast. Z valjanjem tudi izravnamo neravno površino trate. Če je površina presuha in zaradi tega pretrda jo izdatno zalijemo ali počakamo na dež in potem povaljamo. Če je v trati veliko odmrle trate in plevelov je potrebno trato vertikutirati oz. strojno prezračiti. To lahko počnete sami ali pa prepustite vrtnarjem, ki imajo primerne stroje, da vašo trato temeljito prezračijo in zredčijo.

Za zdravo in odporno trato lahko uporabimo bioaktivatorje, ki v tla vnesejo več talnih drobnoživk in simbiotskih gliv, ki izboljšajo dostopnost hranil in povečajo odpornost na patogene organizme (okužbe).

Koliko gnojila sploh potrebuje trata?

Za pravilno razporeditev gnojil preko celega leta je potrebno narediti gnojilni načrt. Izberete primerna gnojila in preverite čas delovanja oziroma sproščanja hranil. Nato izračunate kolikokrat v sezoni jih boste potrosili in na podlagi tega lahko izračunamo potreb­ ne količine za enkratno trošenje.

Povprečna letna količina hranil za dobro vzdrževano trato za 100 m2 je sledeča: 3 kg dušika (N), 1 kg fosforja (P) in 2 kg kalija (K). Za primerjavo to pomeni, da potrebujemo gnojila, ki vse­ buje 20 % dušika (N) kar 15 kg na 100 m2 trate. Če gnojilo deluje en mesec, ga potrosimo 7 krat na leto kar znese dobre 2 kg gnojila na 100 m2 vsak mesec.

Ker pa hranilna razmerja v gnojilu prilagajamo zahte­ vam rasti, moramo spomladi in sredi poletja gnojiti malo več kakor sicer.

Razmerja hranil v gnojilih izbiramo takole: spomladi gnojila z veliko dušika (N) in fosforja (P) in malo kalija (K). Proti poletju zmanjšujemo dušik (P) in povečuje­ mo kalij (K), fosforja (P) dajemo zelo malo. Avgusta lahko že uporabimo anti-stres gnojila z veliko kalija (K), ki travo brani pred sušo in vročino in že pripravi na zimo. Ko uporabljamo gnojila z daljšim delovanjem, jih potrosimo sorazmerno več na enako površino.

Seveda dobra gnojila vsebujejo tudi nujno potreben mag­nezij in mikroelemente za zdravo in temno travo.

14

NASVET

Sledi prvo štartno gnojenje s čimer sprožimo hitro rast korenin in nastavek novih travnih listov. V ta namen lahko uporabimo namenska gnojila-starterje, ki vsebujejo srednji odmerek dušika in visok odmerek fosforja. Nekateri prodajalci imajo posebna pakiranja omenjenih gnojil znana kot starterji. Ta gnojila so lahko hitro delujoča do 14 dni ali srednje delujoča do 4 ted­ne. Povprečna količina potrošenega gnojila je 1,5 2 kg/100 m² trate. Za enakomerno trošenje se lahko poslužite namenskih rotacijskih trosilcev ICL, s katerimi hitro in enakomerno pognojimo tudi večje površine.

Po prvem gnojenju trata začne z bujno rastjo. V tem obdobju jo redno kosimo, da se trata zgosti. Če opazimo plevele jih izruvamo, dokler je zemlja še mehka in plevel ni preraščen.

Sredi aprila je čas, da trato pognojimo z dolgotrajnim gnojilom. Ta gnojila enakomerno prehranjujejo trato 5-6 mesecev oziroma 8-9 mesecev. To je kontrolirano delujoče gnojilo Sierrablen in je edinstveno na trgu za dolgotrajno gnojenje trate. Zaradi počasnega delovanja so okolju prijazna, saj ne prihaja do izpiranja v podtalnico, trata je bolj gosta, ker se hranila enakomerno sproščajo do 0,6 % dnevno, barva trate pa je temna, ker gnojila vsebujejo počasi topno železo in magnezij, ki oba skrbita za temno barvo trate. Za povprečno vzdrževane trate enkratno gnojenje zadostuje, s tem, da jeseni gnojimo z jesenskim gnojilom Stress Control ali Pre-Winter. Omenjen program gnojenja se pri trati z trstikasto bilnico zmanjša za 30 % pri količini gnojil.

Zalivanje trate je dokaj nujno opravilo, vendar ne prepogosto. Najbolje bo če trato dobro zalijete vsakih tri dni. Tako bodo korenine iskale vodo bolj globoko in bodo bolj odporne na sušo in posledično tudi na gaženje in bolezni. Zopet velja, da pri trstikasti bilnici namakanje skorajda ni potrebno, razen v močnih sušah. Če se je v trati razvil mah ga najlažje in najceneje odstranimo z zalivanjem z raztopino zelene galice. Le-te porabimo od 25 do

MOJ VRT

40 g/m² raztopljene v vodi. To obvezno počnemo pred ali med dežjem s čimer preprečimo ožige na trati. Zaradi zelene galice bo trata temno zelene barve, mahu pa nekaj mesecev ne bo opaziti. Delno preprečimo razrast mahu, če po trati trosimo kremenov pesek večkrat v sezoni v debelini 3-5 milimetrov. S takim posipom tudi izravnavamo neravnine, razpoke in posede in trati nudimo več zraka v območju korenin.

Travne pleše z grabljami zrahljamo, presujemo s svežo zemljo, posejemo travno seme, povaljamo in prekrijemo s šoto ali vrtnarsko tkanino. Pri dosejavanju je dobro uporabiti isto seme kot ste ga sejali ob prvi setvi. Če imate standardno travno mešanico z trajno ljulko in travniško latovko, lahko izberete hitro klijoča semena za obnovo, pri drugih travnih mešanicah z raz­ nimi bilnicami (Festuca), pa je bolje uporabiti originalno travno mešanico.

V zadnjih letih se pojavlja veliko problemov s plevelnimi travami. Med njimi sta dve toplosezonski, ki se pojavita od maja do oktobra, to je krvava srakonja in muhvič. Obe hitro preraseta zelenico in pokvarita izgled trate, lahko pa se jih odstrani z namenskim pripravkom. Naslednja plevelna trata je enoletna latovka, ki naredi svetle kroge v trati in intenzivno cveti pri vsaki višini košnje. Rešitev je samo redno ročno puljenje preden zacveti, puščamo višjo travo, nad 10 cm in bolj suho.

Nato so pa še razne šopulje, ki so v vert prišle s poceni uvoženimi travnimi mešanicami. Kolonije te trave povsem prerastejo cela območja trate. Poleti rade ogolijo zaradi suše, pozimi pa zaradi snega. Te trave so modrikasto zelene barve, goste razrasti in pogosto polegajo, da so bilke dolge tudi čez 20 centimet­ rov. Rešitev je tretiranje s totalnim herbicidom, počakamo, da res ni novih rizomov in klijočih bilk in nato odstranimo zgornjih 5 centimetrov ruše, nasujemo svežo zemljo in posejemo travno mešanico.

Dokaj velik problem so razne plesni in rje, ki se pojavljajo zaradi prekomernih padavin in zalivanja. Najbolj pogosto se

MOJ VRT

NASVET

pojavi snežna plesen v dveh variacijah, siva in rožnata. Pri sivi trava zopet preraste okužena mesta, pri rožnati pa moramo travo dosejati. Ob okužbi je treba uporabiti namenski fungicid, zmanjšati zalivanje in pognojiti travo, da se hitreje obraste. Plesen se rada pojavi na negnojeni ali pregnojeni zelenici. Zato je ravno pravo gnojenje prva obramba pred plesnimi. Druge bolezni so še antraknoza, dolarski ožigi in travna rja. Pri vseh se uporabi namenski fungicid, rahlo pognoji in počaka s košnjo, ker s kosilnico in čevlji raznašamo okužbo po ostali površini.

Kako izbiramo travne mešanice? Večina travniških mešanic je sestavljena iz hitro klijočih trajnih ljulk in travniških latovk.

Te trave hitro vzklijejo, kar je za kupca znak kakovosti, vendar kasneje potrebujejo več vode, hranil in košnje. Bolj priporočam travne mešanice z bilnicami, ki dalj časa kalijo (2-3 tedne), zato jih je bolje sejati konec avgusta, in se počasneje razraščajo, vendar kasneje skoraj ne rabijo zalivanja, veliko manj gnojila in košnje, pa še izgled zelenice je bolj temno zelen. Take mešanice so pri nas ICL Thermal Force, Supreme in Low Maintanance. Če imamo sončne in senčne lege, priporočam travno mešanico Sun & Shade, za bolj obremenjene zelenice, kjer se igrajo otroci, psi ali so bolj pohodne pa so primerne mešamice z trajno ljulko: Performance, Rapid, Sport1, Renovator.

15

Za košnjo trate poskrbimo, da bodo noži kosilnice res nabrušeni, da bo rez gladka in vodoravna. Za najboljši rez okrasne trave so primerne vretenaste kosilnice, ki pa so tudi dražje od rotacijskih. Pri vretenastih kosilnica, se trava odreže med dvema nožema, rez pa je povsem gladka. Poleg tega je trava redno valjana po celi površini, kar jo utrjuje in daje lep progast izgled.

Za podoben izgled trate pa lahko izberete posebne angleške rotacijske kosilnice, ki imajo namesto zadnjih koles montiran valj.

Morda je informacij res precej, zato je najbolje nujne ukrepe in preračunane količine hranil napisati na koledar, da ob pravem času postorimo kar je nujnega. Sicer vam pa še vedno ostane klic v sili do vašega vrtnarja, ki bo primerno svetoval in tudi kaj postoril, da bo vaša trata res prava.

- Tomaž Čufer, HUMKO, d.o.o., vrtnarske tehnologije, materiali in oprema

PODNART 33a, 4244 PODNART tel.: 04/532 5320 e-pošta: narocila@humko.si

Vabljeni v naše kmetijske trgovine

www.kzmedvode.si

VSE ZA VRT IN POLJE SADIKE ZELENJAVE, DIŠAVNIC SADIKE TRAJNIC IN ENOLETNIC BALKONSKO CVETJE IN STRUKTURNE RASTLINE ZEMLJA IN SUBSTRATI LON^KI IN KORITA EKOLOŠKA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN MEDVODE, Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, tel.: 01/3613-300, GSM: 031/810 384, 051/649 640; VODICE, Kamni{ka 8, 1217 Vodice, tel.: 01/8324-011, GSM: 031/810 385; VI@MARJE, Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Vi`marje, tel.: 01/5124-666, GSM: 031/728 611, DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje, tel.: 01/5471-684, GSM: 041/321-543