Moj vrt, april 2020

MOJ VRT April 2020

Letnik 20

Številka 1

+ Uživajmo v lepoti užitnih

balkonskih rastlin

+ V boj proti požrešnim lazarjem + V sadovnjaku po pozebah

Z VAMI VRTNARIMO ŽE

20 LET

POMLAD

2

MOJ VRT

Užitne balkonske zasaditve

Uživajmo v lepoti užitnih balkonskih rastlin

P

rostor na balkonih in terasah nam od pomladi do jese­ ni polepša zunanji videz našega doma. Poleg tega, da uživamo v lepoti cvetlične predstave balkonskih rastlin, lahko zasadimo rastline, ki nam bodo v veselje tudi pri ku­ linaričnih izzivih.

Na svetovnem hortikulturnem in cvetličarskem sejmu IPM Essen 2020 je bilo predstavljeno kar nekaj novosti in idej. Kljub temu, da ste nekateri že kupili kakšno sadiko okrasnih rastlin in jih posadili v balkonska korita, je še vedno čas za premislek in dopolnitev vaših zasaditev. Skromni enostavni načrti naj bodo narisani na papirju, večna senca. kjer ste skicirali vaše zasaditve. Če prej niste pomislili na dodatke, ki jih lahko uporabite v prehrani, lahko to še vedno storite. Pri vsakem načrtovanju je treba v prvi vrsti upoštevati pogoje rasti, ki jih lahko nudimo na naših balkonih in terasah. Za vsa zelišča je najprimernejša južna in zahodna lega, najmanj je primerna severna. Eterične snovi, ki dajejo zeliščem pravo vrednost, se najbolje razvijajo na sončnih legah. Pomembno je tudi, da imajo zelišča dobro odcedno posodo, saj je zanje bolje, da se včasih substrat presuši, preden jih ponovno zalijemo.

Zeliščem podobna je listnata zelenjava, saj je običajno pri obeh skupinah rastlin zelenje tisto, kar uporabimo v kuhinji. Posebna kategorija so plodovke, ki jih gojimo kot že ime pove, zaradi plodov. Plodovi niso le užitni, ampak so res lepi okusni okras naših zasaditev.

Pri zasaditvi plodovk se lahko odločite, da boste poskrbeli za mlajše občudovalce in zasadili sladke jagode z rdečimi cvetovi. Sorta jagod z izrazito rdečimi listi je bila predstavljena tudi kot novost na IPM Essen 2020. Rastline imajo kompaktno rast, bujno cvetijo in posledično imajo veliko plodov. So primerne za zasaditve v posodah, saj prenašajo rastne pogoje, ki so na balkonih in terasah.

Zelo zdravo je, če naše malčke prepričate, da so mali paradižniki ravno tako okusni kot jagode in seveda zelo zdravi.

Izvirajo iz srednje in južne Amerike, zato za svojo rast potrebujejo sonce. Vsebuje kar 94 % vode, kar pomeni, da mora imeti v posodah stalno vlažen substrat. Pazimo, da ga ob zalivanju ne poškropimo po listih, saj na ta način dodatno spodbujamo glivična obolenja. Predvsem pa je poleg njegove lepote na balkonu zaželeno tudi, da nam krasi naše krožnike. Vsebuje veliko mineralov (kalcij, železo, magnezij) in vitaminov, predvsem vitamin A in C. V kulinariki je paradižnik znan kot hrana, ki pogasi žejo, nas osveži in izboljša apetit.

Druga zelo znana in pogosto zastopana plodovka v posodah je paprika, ki si svojo domovino deli s paradižnikom. Njeni MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 24. 4. 2020, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), Dobrška ulica 4, 4248 Lesce; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Omamni vonj pomladi (Foto: Eva Rauh, dr. med.)

MOJ VRT

POMLAD

plodovi so v nasprotju s paradižnikom, ki ima okrogle, jajčaste plodove, podolgovati in običajno zeleno - rumene barve. Vendar ima ta plodovka širšo paleto okusov, od sladkih do pekočih.

Ponekod jo zaradi tega imenujejo »turški poper«. Ko imamo v svojih zasaditvah rastline s pekočimi plodovi, jih imejte na težje dostopnih mestih, kamor malčki ne dosežejo.

3

Sorodniki paprik so različni feferoni in čiliji. Slednji so seveda carji pekočih jedi. Glede na naš okus, si izberemo jakost pekočega okusa. Plodovi so zanimivih oblik in različnih barv.

Pri najbolj pekočih sortah bodite previdni. Ko pobirate plodove uporabite dvojne lateks rokavice in pazite, da si ob tem ne pomanete oči ali dotikate obraza. Lahko se vam vname sluznica ali vas peče koža, Pri taki nezgodi je potrebno izdatno izpiranje pod tekočo hladno vodo.

Ko si pregledujemo možnosti zasaditve plodovk, ki dodajo našim jedem pekoč okus, si lahko pogledato tudi poper. Novost je bila predstavljena na sejmu IPM Essen 2020. Črni poper ima svoje jagode ovite v temno rdečo mesnato lupino. Listi pa so manjši in bordo obarvani. Te rastline so lepa popestritev našega pekočega balkonskega nasada. Tudi ta rastlina izvira iz vročih predelov kot prejšnje, le da je iz drugega kontinenta – Indije. To pomeni južno lego in občasno presušitev substrata.

4

POMLAD

MOJ VRT

Če niste ljubitelj pekoče hrane, nič hudega. Lahko izbirate v paleti raznolike listne zelenjave. Čudovita različno obarvana stebla blitve so prava paša za oči in tudi poslastica na krožniku.

Družbo ji v nasadi lahko dela solata, kislica ali rukula.

Predvsem pa so ti užitni nasadi lepi, če upoštevamo še nekaj osnovnih pravil oblikovanja. Kombinacija različnih struktur in tek­stur listov nam naredi nasad še bolj zanimiv. Ko kombiniramo večje liste blitve z drobnimi listi pokrovnih zelišč, je nasad bolj razgiban in daje večji prostorski učinek.

Za poletno žejo si lahko naredimo super napitek iz vode, ki smo ji dodali nekaj listov citron melise ali mete. Osladkamo ga z listi stevije. Takemu napitku seveda dela družbo sladica, ki je lahko torta okrašena s cvetovi ognjiča, kapucinke, hibiskusa, mačeh, tagetesa. Saj ni res pa je. Te novosti so bile predstavljene na sejmu cvetličarske nizozemske zbornice 2019. Zanimivo je, da so pridelovalci rastlin začeli gojiti cvetje za prehrano. Torej, če vašim balkonskim zasaditvam dodate nekaj sadik iz omenjenega izbora, potem bo vaša kulinarična izkušnja bogatejša.

Pri užitnih zasaditvah je važno, da sproti režemo liste in obiramo plodove, ki jih nato uporabimo v prehrani. Predvsem je potrebno paziti, da se nam v teh nasadih ne razvijejo glivična obolenja ali pa, da jih napadejo različni škodljivci. Te rastline namreč težje poškropimo s pripravki, saj gre za užitne dele rastlin.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si IZZIV: zdravo preživljanje prostega časa brez elektronskih medijev ZAKAJ: ker elektronski mediji kradejo čas igri, umetnosti, siromašijo razmišljanje in domišljijo REŠITEV: kreativne delavnice doma KAJ IMAMO OD TEGA: - Pozitivno vplivajo na otrokov razvoj možganov - Razvijamo notranje potenciale, sposobnosti učenja in komuniciranja - Medgeneracijsko povezovanje

ELEKTRONSKI PRIROČNIK »SKUPAJ USTVARJAJMO DOMA« OBIČAJNA CENA 11,99 EUR, SEDAJ PODARIMO 25 % POPUST - KONČNA CENA 8,99 EUR NAROČILO: AKADEMIJA.CVETJA691@GMAIL.COM

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

5

BOGATA SPOMLADANSKA PONUDBA ZA KMETE IN VRTIČKARJE

KOTIČEK Z LOKALNO PRIDELANO HRANO

VSE ZA KMETE IN VRTIČKARJE - sadike, semena, okrasne rastline za balkone in vrtove - gnojila in zemlja za presajanje vseh vrst - krmila, žita in vitaminski dodatki - oprema in hrana za male živali - stroji in rezervni deli - orodja za vrt in kmetijo - sredstva za varstvo rastlin in svetovanje

KMETIJSKA ZADRUGA GROSUPLJE z.o.o.

Cesta na Krko 1/b, 1290 Grosuplje, tel.: 01/78 64 317 ODPRTO: pon. - pet. od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure

Vse za dom in vrt v KZ Grosuplje

K

Z Grosuplje vas vabi v DOMA­ ČO KAŠČO, kjer vam je vedno na voljo sveže domače mleko in mlečni izdelki kmetije Duša. V po­ nudbi lahko izbirate med domačo skuto, navadnimi in sadnimi jogurti, kislim mlekom in surovim maslom.

Vse je res domače in lokalno pride­ lano, zato je vredno pokusiti.

V DOMAČI KAŠČI je vedno na voljo tudi domača moka izpod mlinskih kamnov MLINA KATIČ, kjer lahko izbirate med belo, ajdovo, ovseno, rženo in pirino moko, med več vrstami pekovske ter polnozrnate moke.

Poleg vsega vam vsako jutro ponudimo svež domači kruh, ki ga za nas peče Matjaž iz Grajske pekarne.

NAROČITE SE NA ­REVIJO MOJ VRT! Cena za redno prejemanje 7 zaporedih številk je 10 EUR

Delo na vrtu je že v polnem teku. V naši zadrugi smo poskrbeli za kakovostna naravna gnojila, kakovostno zemljo za presajanje in sajenje rastlin. Če bi radi jedli zdravo in domače vam nudimo doma vzgojene sadike različnih vrst solat, kapusnic in začimb. V naši ponudbi bodo kmalu na voljo sadike različnih vrst paradižnika, paprik, pora, peteršilja in vse druge zelenjave za sajenje.

Da se bodo rastline na naših vrtovih kar najbolje počutile in zdravo rasle imamo v naši ponudbi vse za oskrbo, gnojenje in zaščito pred boleznimi in škodljivci.

Ker pa so noči še hladne vam nudimo tudi vse za postavitev priročnih pokritih gred od zastirk, kopren, zalivalnih sistemov in še veliko več.

Svoje podatke (ime, priimek, naslov in telefon) nam sporočite na elektronski naslov specom@specom.si s pripisom »Naročilo Moj vrt«

Da naši domovi ne bodo samevali brez cvetočih rož na okenskih policah, balkonih in okoli hiše smo vam v sodelovanju z VRTNARIJO ZELENI GAJ pripravili pestro ponudbo vseh vrst sadik okrasnega cvetja, vzgojenega v domačem okolju, kjer je zagotovljeno, da so sadike zdrave in nas bodo ob primerni oskrbi razveseljevale še v poz­ ne jesenske dni.

Obiščite nas v KZ Grosuplje in se sami prepričajte ali pa nas pokličite na tel. 01 7864 317. Radi vam bomo svetovali in pomagali pri pravi izbiri.

Vaša kmetijska zadruga Grosuplje!

Tel.: 01/7864 317

ali na telefon 040 202 384.

Plačilni nalog za 7 z­ aporednih številk bomo poslali na vaš naslov.

6

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Spomladanska opravila med vrtnimi trajnicami

O

d vrtnih trajnic pričakujemo, da so nezahtevne, tr­ pežne, dolgožive, a kljub temu vsaka za sebe v dolo­ čenem letnem času lepe. Le za takšne namreč lahko rečemo, da so primerne za pametne lenuhe. Za takšne lju­ bitelje lepih vrtnih rastlin torej, ki ne marajo nepotrebnega dela, a radi delajo in vse opravijo ob pravem času tako, da ob trajnicah predvsem uživajo. Posadijo torej trajnice, ki potrebujejo zelo malo nege, enkrat za mnoga leta s pre­ mislekom in potem opravijo vzdrževalna dela tako mimo­ grede, kadar pač utegnejo, nevezano na datume, a vsaki skupini trajnic primerno in v primernem času.

slika 2

slika 1 Slika 1: Trav je v vrtni rabi sicer veliko različnih, a za skoraj vse tiste, ki jim nadzemni deli na jesen odmrejo, velja, da ohranijo stabilne in v vetru nihajoče šope še zelo dolgo. Lepe so torej tudi, če so suhe, še skozi vso zimo. Zato jih nizko nad zemljo porežemo zgodaj spomladi, tik preden začnejo na novo odganjati. Le pampaške trave ne smemo porezati zelo nizko.

Prava škoda bi jih bilo požeti že jeseni, saj bi bili tako prikrajšani za njihovo lepoto za več zimskih mesecev. Le redko se namreč zgodi, da kako neurje ali moker sneg polomi suhe travne šope do te mere, da prizadene njihov videz. V tem slučaju pač polomljene dele odstranimo čim hitreje, kadar nam pač vreme in čas to dopuščata. Nekateri vrtnarji, in še večkrat 'vrtnarji', sicer priporočajo povezovanje trav pred zimo v šope, češ, da jih tako zavarujemo pred lomljenjem in odvečnimi padavinami. Meni se takšno početje zdi preprosto nepotrebno nasilje nad naravnim videzom trav. Namesto, da bi vso zimo gledali trave v gibanju ob vetrovih ali okrašene s kapljicami vode, snega ali ivja, gledamo marsikdaj na svojih vrtovih 'otepe slame'. Ob morebitnem sveže zapadlem zelo težkem in mokrem snegu, raje vzemimo v roke metlo in z njo otresimo odvečni sneg, da ne bo obremenjeval naših travnih lepotic.

Slika 2: Nekatere trajnice so zelene tudi pozimi. Mnoge se zbudijo in zacvetijo ali vsaj odženejo že zelo zgodaj spomladi.

So pa tudi nekatere, ki sodijo med velike 'zaspance' in se zbudijo šele, ko temperature zraka in zemlje že krepko narastejo.

Vrtni močvirski hibiskus (Hibiscus moscheutos) začne odganjati šele nekje v maju. Ker njegovi nadzemni deli odmrejo in niso več lepi dokaj zgodaj jeseni, ko postanejo noči hladnejše, jih lahko močno prikrajšamo že takoj, ko izgubijo liste. Spomladi pa moramo le potrpežljivo čakati, da iz koreninskega vratu in iz spodnjega dela odmrlih lanskoletnih stebel odženejo. Čim se zbudijo, jih je dobro začeti dognojevati in skrbeti za obilno zalivanje. Močvirski hibiskus je sicer zelo priljubljena trajnica, ker ob dobri oskrbi razvije izjemno velike cvetove. A ne smemo pozabiti, da je tudi izjemno žejen in izjemno požrešen. Doseže velikost cvetja do 25 cm, a le če zanj dobro poskrbimo. Pri teh hibiskusih tudi velja sveta resnica, da niso vse sorte, ki k nam prihajajo kot trgovsko blago, dovolj trpežne, da bi jih lahko uvrstili med trpežne trajnice. Zlasti rdeče sorte so se izkazale za občutljive na mraz in jih je bolje gojiti kot posodovke in jih čez zimo preseliti v zaščitene prostore.

slika 3

MOJ VRT

TRAJNICE

Slika 3: Ker je telohov veliko različnih, se med seboj tudi kar močno razlikujejo glede na potrebno nego. Vsi pa imajo zelo radi zastirko, n.pr iz odpadlega listja, tako kot v gozdu. Takšna zastirka skrbi za rahlo in vlažno prst, bogato s humusom. Če jo redno obnavljamo, smo s tem opravili večino vzdrževalnih del pri vseh telohih. Za vse telohe tudi velja, da razvijejo veliko semena in se radi sami zasejejo. Potomci križancev seveda ne bodo več staršem enaki. Zato se moramo že v času cvetenja odločiti, ali potrebujemo potomce ali ne. Če jih ne potrebujemo, je najbolje, po cvetenju, ko cvetje začne izgubljati barve in se začnejo semenski mešički debeliti, odstraniti vsa cvetna stebla, oziroma ostanke cvetja. Od tu dalje pa vse vrtne telohe delimo na dve osnovni skupini.

Ena je tista, ki v grozde združuje veliko število manjših cvetov neizrazitih barv na vrhu impozantnih cvetnih stebel, olistanih po vsej višini. To so zlasti korziški teloh (Helleborus corsicus), smrd­ ljivi teloh (Helleborus foetidus) in šternijev križanec (Helleborus sternii). Ti običajno pokažejo cvetne nastavke že ob koncu jeseni ali ob koncu zime. Njihovi listi so zeleni vso zimo. Po cvetenju pa cvetna stebla velikokrat v celoti odmrejo in jih je treba pri tleh porezati. Ob njihovem dnu v tem času običajno iz koreninskega vratu že odganjajo nova cvetna stebla, ki se bodo pred poletjem že v celoti razvila in naslednjo zimo tudi zacvetela.

Druga velika skupina telohov pa odganja listje in cvetna steb­ la naravnost iz koreninskega vratu. V mladosti le po kakšno, v starosti pa v zajetnih šopih. Naš divji (avtohtoni) črni teloh (Helleborus niger) ima tudi pozimi zeleno usnjato listje, ki hitro poleže po tleh in ne prekriva cvetja. Zato običajno ni moteče. Večina ostalih naših divjih telohov, tako tistih z zelenim cvetjem, kot tudi temno škrlatni teloh nimajo pozimi zelenega listja. Zato zgodaj spomladi njihovo cvetje hitro zaznamo. Pravo nasprotje teh telohov pa je velika skupina orientalskih telohov, ki od pomladi do poletja vsako leto znova razvije bogato, visoko in zimzeleno listno maso, cvetje pa je na nekoliko krajših cvetnih steblih in se rado skriva pod listjem. Zato je pri orientalskih telohih zelo pomembno vsako zimo, oziroma zgodaj spomladi, čim začnejo skozi listno zastirko bosti prvi nastavki cvetja, porezati prav pri tleh vse že nekoliko utrujeno in moteče staro listje. Tako bomo v bogastvu cvetja res uživali. Novo listje se bo že v času odcvitanja razvilo zelo bogato in naslednje leto bomo zgodbo ponovili.

Pomlad je tudi čas za domače razmnoževanje nekaterih trajnic. Z delitvijo lahko množimo tiste, ki nimajo preveč globokih in močno razvejanih korenin in ne cvetijo spomladi. Nekatere zimzelene, ki imajo zrela stebla iz lanskega leta, lahko množimo s potaknjenci. Nekatera kupljena ali doma pridelana semena trajnic lahko tudi sejemo. A pri tem moramo vedeti, da mnoge trajnice ob spomladanski setvi ne kalijo enostavno in hitro, pač pa zahtevajo ob setvi posebne tretmaje. Nekatere je pač treba na prosto sejati že jeseni, da bodo deležne nizkih temperatur in počitka, nekatere pa moramo po dozorevanju varovati pred izsušitvijo in jih posejati še sveže. Nekatera semena hitro in brez problemov skalijo, nekatera potrebujejo za kaljenje celo leto ali celo dve.

Zelo zgodaj spomladi, čim zemlja ni več zmrznjena in jo je že možno obdelovati, lahko sadimo na prosto utrjene sadike trajnic. Seveda ne tistih, ki so bile v rastlinjakih pomehkužene.

Pri teh bo treba s sajenjem počakati, da se zrak in zemlja toliko ogrejeta, da bosta blizu temperaturam rastlinjakov. Sadike iz rastlinjakov so običajno že spomladi ob nakupu lepe in košate, a od njih ne moremo pričakovati hitrega napredka v rasti, ker so pač bile predobro postrežene z gnojili in vsem mogočim in bodo za prilagajanje na vrtno gredo potrebovale več časa. Prav obratno se bodo obnašale tiste, ki so prezimovale na prostem in so bile gojene asketsko. Moramo pa se zavedati, da so zgodaj spomladi mnoge od teh še v mirovanju in še nič ne odganjajo.

7

Njihov skromen videz je dokaz, da so bile gojene v skromnih razmerah in bodo zato ob sajenju v rahlo in z organskimi gnojili pognojeno vrtno prst na zanje primerno lego hitro začele z vraščanjem in razraščanjem. Tudi morebitnih poznih pomladanskih mrazov se ne bodo ustrašile. Do poletnih suš bodo njihove korenine že tako razvite, da bodo kljubovale običajnim sušam.

In tudi rast njihovih nadzemnih delov bo hitro napredovala, vrsti in sorti primerno. Le ob morebitni hudi suši bo potrebna kaka intervencija z zalivanjem.

slika 4 Slika 4: Za pripravo dobre vrtne prsti na gredah za trajnice potrebujemo le materiale iz naše bližine in tisti od daleč sploh niso potrebni. Preveč težko zemljo izboljšamo z dodatkom (do ene tretjine) mletega apnenca ali navadnega peska in seveda dobro pognojimo s kompostom ali kompostu podobnim organskim gnojilom. Mikroorganizmi, ki so v njem, bodo potem poskrbeli za trajno plodnost tal. Utrjene sadike, čeprav ob sajenju skromnega videza, bodo kmalu prekrile tla pod seboj in le do takrat bomo imeli s krotenjem plevelov nekaj več dela. Potem pa bodo goste trajnice same poskrbele, da za plevele med njimi ne bo več prostora.

Pomlad je torej čas za spomladansko čiščenje gredic tam, kjer tega morda nismo utegnili ali to ni bilo primerno že jeseni, za domače razmnoževanje trajnic, za presajanje in nove saditve. Spomladi tudi dognojujemo stare nasade in obnavljamo zastirko tam, kjer je to potrebno. Predvsem pa uživamo ob novi rasti in cvetenju prvih pomladnih trajnic.

- Jožica Golob-Klančič univ. dipl. ing. hortikulture in krajinske arhitekture fotografije v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agronomije www.trajnice.com

8

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Polži in virusna bolezen na paradižniku značilnosti letošnjega leta

V boj proti požrešnim lazarjem

I

zredno topla zima je omogočila, da je v zgornjem sloju tal prezimilo ve­ liko število škodljivcev. Med njimi so polži, ki jih je toplo vreme privabilo na površino in že objedajo prvo sola­ to, špinačo, blitvo in vse rastline, ki so prezimile na vrtu.

Na vrtovih in poljih naredijo največ škode polži brez hišic, v naših krajih veliki rdeči lazar in portugalski lazar, ki se je po Evropi močno razširil v zadnjih 20 letih, najverjet¬neje z lončnicami, ki so bile posajene v prst, okuženo z njegovimi jajčeci. Manjšo škodo pa povzročajo polži s hišicami, vinogradniški polž se denimo celo prehranjuje z jajčeci lazarjev.

Sivi lazarji na vrtninah in poljščinah včasih niso bili tolikšna nadloga. Več težav je nastalo z vnosom španskega lazarja v naše kraje, kjer mu vlažne razmere ustrezajo bolj kot v domovini, tukaj nimajo naravnih sovražnikov, širijo se tudi na zanemarjenih in neobdelanih zemljiščih.

Nekdaj so veliko polžev pokončale kokoši, race in gosi, ki so se prosto pasle in pomagale vzdrževati ravnovesje v naravi.

Polži imajo tudi koristno ekološko vlogo, saj skupaj z deževniki prispevajo k tvorbi humusa in odstranjujejo različne rastlinske ostanke.

Za boj proti požrešnim lazarjem, ki naredijo največ škode na korenju, kapusnicah, solatnicah, špinači, fižolu, grahu, celo plodovkah, krompirjevih gomoljih in pesi, je zelo pomembno poznavanje njihovega življenjskega cikla. Njihova skrivališča so vlažna, neobdelana, zapleveljena zemljišča, žive meje, kompostni in travni kupi. Na vrtu imajo posebno radi rastline, ki so pretirano pognojene z dušikom, saj so sočnejše.

Lazarji imajo enoletni življenjski krog, po parjenju začnejo pozno poleti ali zgodaj jeseni odlagati jajčeca, zato je za dolgotrajen rezultat najpomembnejše zatiranje jajčec. V vlažne špranje v zemlji odložijo do nekaj 100 belih jajčec v kupčke, gnezda, da laže prezimijo. Če pri obdelavi gredic naletimo nanje, jih moramo takoj uničiti. Če jih z orodjem obrnemo na površje zemlje, se bodo v toplem in suhem vremenu kmalu posušila. Drugače pa velja, da poznojesensko prekopavanje zemlje polžjemu zarodu ne godi. Mladi polži se iz jajčec izvalijo spomladi. Takrat se pogosto sprašujemo, odkod so se vzeli – seveda iz zemlje. Nahajališča malih lazarjev so po izvalitvi precej na kupu, zato se jih takrat splača poiskati in uničiti.

Zatiranje polžev je dolgotrajen proces in z enkratnim ukrepanjem ne naredimo veliko.

Združiti moramo več ukrepov in eden pomembnejših je odstranjevanje vseh možnih skrivališč, v katerih se polži zadržujejo podnevi. Pred vročim soncem se radi skrijejo v živo mejo, pod deske, pod velike rastline ob vrtu in ostalo zarast, kar vse moramo redno čistiti in odstranjevati.

Pomembna je tudi večkratna obdelava tal v poletju. Jeseni polži lazarji odložijo kupčke belih 2-3 mm velikih jajčec v globino nekaj cm pod površjem. Obdelava tal po jesenskem odlaganju jajčec je zato zelo priporočljiva, saj uniči veliko jajčec. Nekateri strokovnjaki pred oranjem priporočajo raztros oziroma gnojenje s Kalijevo soljo (KCl). Poleg kalija vsebuje tudi klor, ki negativno vpliva na polže. Spomnimo se, da na polžjih farmah ne smejo uporabljati klorirano vodo iz vodovoda.

Med kemičnimi pripravki je v prodaji aktivna snov metaldehid, vendar je strupena za neciljne organizme. V ekološkem kmetijstvu je možno uporabljati železov (III) fosfat, ki pa je žal manj učinkovit.

Ostane nam še mehanično zatiranje polžev. Polže pobiramo zgodaj zjutraj in zvečer, ko prilezejo iz svojih skrivališč in jih na različne načine uničimo. Okoli posevkov sadimo odvračalne rastline, nastavljamo pasti s pivom, kofeinom ali postavljamo vabe z zdrobom. Okoli vrtov lahko postavimo prehodne ovire.

Najučinkovitejše so apneni dušik, apno, hrastov pepel. Včasih potrosijo sol, ki

je tudi učinkovita. Vendar je klor, ki ga trosimo v poletnem času agresiven tudi do naših vrtnin. Zato je bolje uporabiti prejšnji nasvet - predlagam, da jeseni potrosite kalijevo sol, s katero se zemljo tudi pognoji z zelenjavi zelo potrebnim kalijem. V praksi imajo ljudje še veliko nasvetov. Tam kjer je to varno, lahko po tleh položite tudi bakrene trakove, ki polžem povzročajo električno napetost in ne bodo šli preko trakov.

V prihodnosti bo mogoče uporabiti tudi biotično varstvo z entomoparazitsko ogorčico, ki je v tujini že na voljo. Pripravke pri nas ne moremo uporabljati, ker se ogorčica uvršča med tujerodne vrste koristnih organizmov. Ogorčice so paraziti, katerih ličinke v zemlji po vstopu v polža sprostijo svojo simbiontsko bakterijo, okužijo polža, ki nato pogine. Bakterija s svojimi toksini povzroči smrt gostitelja (polža) v obdobju od 4 do 21 dni po infekciji.

Ogorčice nato zlezejo iz mrtvega polža in poiščejo drugega gostitelja. Z biotičnimi agensi bi počasi ustvarili ravnovesje in zmanjšali številčnost polžev.

Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika (ToBRFV) V letu 2020 veliko govorimo o virusih, pri ljudeh o koronavirusu, pri rastlinah pa o novem virusu na paradižniku.

Virusi so prisotni pri ljudeh, pri živalih in še bolj pri rastlinah. Novejši virus, ki se širi na rastlinah paprike in paradižnika se imenuje Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika (ToBRFV). Kot že ime pove, so

MOJ VRT znaki okužbe razbarvano, rjavkasto trdo tkivo na plodu paradižnika, na papriki pa povzroča pegavost listov in razbarvane nagubane plodove.

Virusi, kot povzročitelji rastlinskih bolezni so izredno majhni organizmi, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Težko jim rečemo organizmi, ker nimajo niti lastne presnove in tudi razmnožujejo se lahko le v tujem organizmu.

Virus je sestavljen le iz nukleinske kisline (DNK in RNK), ki je zavit v beljakovinski plašč, tako da tvori nitaste, paličaste ali okrogle oblike. V tujem organizmu se razmnožuje po navodilu virusove nukleinske kisline in tako gostiteljska rastlina izgublja lastne snovi v celici, na račun novo nastalih virusov, ki motijo presnovo rastlin, zamašijo prevodne sisteme in rastlina se začne kodrati, deformirati in zastajati v rasti.

En virus lahko okuži eno vrsto ali veliko število različnih vrst. Ena sama rastlina pa je lahko okužena z več virusi. To se je zgodilo tudi z našo staro sorto krompirja Igor. Ker ni toleranten na viruse, se jih v gomoljih nabere toliko, da je krompir deformiran že po sajenju, saj opazimo neizenačen vznik. Kasneje se tudi v zemlji formira le malo gomoljev in vsi so zelo drobni. Temu pravimo, da se je krompir

V ZELENJAVNEM VRTU »izrodil«. Semenarske hiše iščejo vedno nove sorte, ki bi bile odpornejše na viruse, po drugi strani pa vzgajajo brezvirusne rastline. Zdrav brezvirusni material se dobi z meristemskim tkivom.

Po vstopu virusa v rastlino – lahko preko ran, rastlino lahko okuži človek mehansko z rezanjem krompirja, ali s cepljenjem, ali pa rastlino okužijo tako imenovani vektorji – prenašalci bolezni in v našem primeru so najpomembnejši prenašalci virusov listne uši, se virus nato širi po floemui v vse dele rastline, še največ v gomolje in korenike. Nekoliko manj ali sploh pa ne pride v rastni vršiček, ki zelo hitro raste in ustvarja nove celice. Zato strokovnjaki odvzamejo del tega tkiva, kjer ni okužbe in ga na rasnem substratu – agarju razmnožijo tako, da dobijo nove rastline. Te rastline nadalje razmnožujejo v mrežnikih, kjer ne more priti do okužbe.

Tako se dobijo brezvirusne sadike, ki so pomembne predvsem pri tistih rastlinah, ki se razmnožujejo z gomolji.

V primeru novega virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika pa se virus širi tudi s semenom. Virus so prvič našli v Izraelu v letu 2014. Do sedaj se je razširil še na Kitajskem, v Ameriki, v Turčiji. V Evropi je prisoten v Italiji, Španiji, Grčiji in tudi v Franciji, Nemčiji in na Nizozem-

VOLNA & PLETENINE "BLANKA" TAVČARJEVA 16, KRANJ Velika izbira volne, bombažnih prej in sukancev za pletenje, kvačkanje ter vezenje, gobelini, pletilke, kvačke, pripomočki za šivanje ...

Vabljeni v našo trgovino, kjer že 30 let ustvarjamo z vami!

Tel: 04 20 22 290 Delovni čas: pon - pet 9. - 19. ure sob 9. - 12. ure

9 skem. V Sloveniji ga nismo zaznali, zato je potrebno izvesti vse ukrepe in nadzor za uvoz semena in sadik. Prenaša se tudi z embalažo, zato bo okužba možna tudi z uvozom paradižnika na primer iz Turčije.

Virus ostane prisoten nekaj mesecev tudi na ostankih rastlin, v kompostu, v zemlji, na orodju in celo na ogrodju rastlinjakov.

Ker se prenaša s semenom, je možna okužba tudi s cvetnim prahom, ki ga prenašajo čebele.

Znaki okužbe na listih paradižnika so kloroza, mozaik, skodranost listov, medtem ko na papriki lahko opazimo pegavost listov v obliki krogov. Plodovi ne zorijo enakomerno, na plodovih vidimo svetlejša razbarvanja, ki pozneje potemnijo in povzročijo tako imenovano grbančavost plodov. V primeru okužbe, je potrebno javiti pristojnim službam, ki bodo pri prvih pozitivnih primerih, ki jih bodo potrdili v laboratorijih, odredili primerno ukrepanje – uničenje nasada.

Torej letos bomo na preži za virusi, predvsem pa bomo s higieno skrbeli, da do okužbe ne pride.

- Ana Ogorelec, KGZS - Zavod Ljubljana

PREDSTAVLJAMO

10

RASTLINJAKI

MOJ VRT

ENOKAPNI RASTLINJAK s streho

(1,35 x 2 x 1,9 m višine)

ENOKAPNI RASTLINJAK z zadrgami

OGRODJE ZA KUMARE, GRAH, OPORNIKI ZA VRTNINE, TRTO, DREVJE

• • • • • •

Širina: 3 metre Dolžina: 3, 4, 5 ali 6 metrov Rastlinjak je opremljen z vrati in dvemi okni za zračenje Možnost menjave folije po segmentih S spodnje strani zaprt, zato onemogoča prehod živali v rastlinjak Na željo kupca izvedemo tudi stransko odpiranje Pocinkane jeklene ojačitve, kar omogoča večjo obremenitev (npr. sneg)

ZATIČI ZA KOPRENO, SPONKE MREŽ, VOGALNIKI, »NAREDI SI SAM« ELEMENTI

KUM-PLAST d.o.o., Prešernova 1, 1410 Zagorje ob Savi t. 03 56 69 610, m. 041 675 435, 040 192 411 e. info@kumplast.si, s. www.kumplast.si

NOVO

ZA ZDRAV IN OBILEN PRIDELEK, ZA BUJNO CVETENJE IN RAZKOŠNO TRATO

ZA VINSKO TRTO ( oljke )

NARAVNO ORGANSKO GNOJILO ZA VSE VRSTE RASTLIN

ORGANSKO GNOJILO BOGATIN Z DODATKOM KALIJA, BORA, MAGNEZIJA IN ŽELEZA

BOGATIN - VSE KAR POTREBUJEJO VAŠE TRTE IN OLJKE

T

CVE

T

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

11

Vrtni hobi rastlinjaki

Nadgradite vaše vrtno doživetje

L

etošnja zima se počasi poslavlja, prihajajoči tedni pa prinašajo po­ mlad, ko se narava zopet prebudi.

Ta čas nas zopet zvabi k pripravljal­ nim delom na vrtu, ki je miroval pre­ ko zime. Da bi nas delo z zelenjavo in vrtnimi pridelki razveseljevalo tudi v zimskem času, si pravočasno omislimo vrtni rastlinjak.

Glede na potrebe, želje ter prostorske zmožnosti si zamislimo rastlinjak, ki ga lahko seveda uporabljamo skozi vse leto. Poznamo več vrst rastlinjakov, največkrat jih ločimo glede na tip kritine, ki so lahko steklo, polikarbonatne plošče, polietilenska folija, itd. Tip kritine definira namembnost in željena velikost rastlinjaka. Pogosto imajo večji rastlinjaki lahko urejeno avtomatsko zalivanje, ogrevanje in zračenje. Manjši pri­delovalci s ho­bi rastlinjaki pa se lahko zadovoljijo z možnostjo enostavnega odpiranja ter zapiranja rolojev ali stranic rastlinjaka, s katerim uravnavajo zračenje in lovijo

sončne žarke. Danes lahko že naročimo tipske modele rastlinjakov ali pa naročimo velikost po naših željah. Rastlinjaki so lahko manjši in nižji, kateri so namenjeni zgolj nekaj gredicam ali večji ter višji, kjer višina rastlinjaka že omogoča sprehod vrtnarja.

V našem podjetju izdelujemo serijske vrtne rastlinjake širine 4 in 5 metrov. Vsi rastlinjaki daljši od šestih metrov imajo bočna okna z navijanjem po celi dolžini - z obeh strani. Krajši rastlinjaki (do 6 metrov) so brez bočnih oken, imajo pa zato drsna vrata na obeh straneh rastlinjaka, ki omogočajo zadovoljivo prezračevanje. Za prekritje uporabljamo

UV obstojno folijo, ki se uporablja tudi pri izdelavi profesional­ nih rastlinjakov.

Rastlinjak se koncipira skupaj z naročnikom glede na njegove želje, potrebe in navade. Večletne izkušnje pri izdelavi rastlinjakov so nam v pomoč pri izdelavi trdnega ter funkcional­ nega rastlinjaka, ki bo nadgradil vaše dosedanje delo na vrtu. Ni ga slajšega sadeža zemlje od tistega, ki smo ga sami posejali ter vzgojili.

Največkrat so ti pridelki tudi bolj zdravi, pridelava je ekološko najbolj prijazna, nenazadnje pa so taki pridelki tudi najcenejši.

- Lojze Zore

Informacije: Sonček, montaža konstrukcij in rastlinjakov Alojzij Zore s. p.

Trojane 26, 1222 Trojane, tel.: 041/421-743, alojzij.zore@gmail.com

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Po dosedanjih pozebah

Pomoč s sredstvi za krepitev rastlin

O

pazovali smo počasno, a prez­ godnjo prebujanje rastlin. Tudi sadnih. Nato so prišle pozebe, ki so predvsem v toplejših delih Slove­ nije, tam kjer so bile rastline v razvoju najdlje (Primorska, Posavje, Štajerska, Prekmurje…) najprej povzročile veliko skrbi sadjarjev. Izkazalo se je, da up­ ravičeno. Velik del cvetov je pozebel in začele so se aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje stanja poznejših, manj raz­ vitih cvetov stranskih brstov na enolet­ nem lesu.

Tiste brste, ki bi jih praviloma z rezjo ob obilnem cvetnem nastavku odstranili.

Morda bomo morali prilagoditi zimsko rez in strateško puščati tudi del enoletnega lesa. Čeprav je znano, da intenzivno cvetenje na enoletnem lesu še intenzivneje povzroča izmenično rodnost sadnih dreves.

Trenutno je v sadovnjakih suša. Izdat­ nejših padavin ni bilo že od začetka decembra preteklega leta. Z začetkom vegetacije se je začela tudi evapotranspiracija, kar pomeni še dodatno izgubljanje vlage preko trave v nasadih. Zato je priporočljivo travo v sadnih vrtovih zmuljčiti/pokositi čim nižje in cvetoča drevesa občasno močno zaliti. Količina vode in pogostost zalivanja je odvisna od tipa tal: na težjih glinastih tleh je obrok vode v enkratnem namakanju večji in do naslednjega zalivanja lahko traja nekoliko dlje. Na lahkih, peščenih tleh ne moramo zalivati 'na zalogo', potrebno je večkratno zalivanje z manjšo količino vode. Potrebe po zalivanju in vlažnost sproti preverjajte z ročnim preizkusom. Cvetovi sadnega drevja, ki cveti v suši se slabše oplodijo in razvijejo se drobnejši plodovi, kot bi se lahko.

Sadno drevje, predvsem koščičarji, cvetijo v suhem vremenu. To pomeni, da je možnost okužbe s cvetno monilijo majhna ali je ni. Okužbe s škrlupom tudi še niso bile mogoče, zaznan je velik potencial spor in ob prvih padavinah bodo lahko izvršene močne okužbe.

Naravna odpornost rastlin je zelo pomembna. V vsakih razmerah. Osnova odpornosti rastlin je uravnotežena prehrana: poskrbimo, da rastline posadimo v ustrezno pripravljena tla glede na zahteve rastline in kasneje gnojimo na podlagi rezultatov analize tal. Gnojenje 'na pamet' je velika loterija, lahko naredimo tudi veliko škode. Priporočamo pravočasno uporabo organskih gnojil, iz katerih se hranila sproščajo postopno. S

tem vnesemo tudi mirkoorganizme, ki v tleh prisotna gnojila spreminjajo v rastlinam dostopno obliko. Organska snov v tleh blaži posledice suše ali prekomerne moče. Za odpornost rastlin so zelo pomembni tudi mikroelementi, hranila, ki jih rastline potrebujejo zelo malo, morajo pa biti prisotna. Pri izvajanju varstva rastlin smo vedno uspešnejši kadar izvajamo preventivno varstvo. Se pravi, da moramo spremljati razvojne faze rastlin in vremenske pogoje, ter rastline zaščititi preden pride do okužbe. Lahko si pomagamo tudi s sredstvi za krepitev rastlin, ki jih je veliko na trgu. Poskrbimo, da so rastline tudi ustrezno zalite, škoduje premalo in še bolj preveč vode..

V osrednji Sloveniji jagode še ne zorijo.

Tudi v suhih pomladih in takrat, ko je možnost pozeb večja, je priporočljiva pridelava jagod v zaščitenih prostorih (npr. visoki tuneli), ki zmanjšujejo možnost okužbe z različnimi glivičnimi boleznimi (predvsem siva plesen in antraknoza). Rastline tudi zaščitijo pred točo. Paziti moramo, da so jagode v času zorenja vedno ravno prav zalite. Preveč vode predvsem na težkih, ilovnatih tleh, povzroči zadušitev in zato odmiranje korenin. Plodovi ne dozorijo, rastline ovenijo in propadejo. Na koreninah se razvijejo talne bolezni, ki lahko škodujejo tudi rastlinam, ki bodo na tej

površini rasle za jagodami. Tudi zato je na težjih tleh jagode potrebno saditi na višje grebene (vsaj 40 cm), da se zemlja po obilnih padavinah hitreje osuši. Rastline, ki trpijo pomanjkanje vode, razvijejo manj sočne in drobnejše plodove, v skrajnem primeru tudi suhe, brez slastnega soka. Koliko je ravno prav zalita jagoda?

Svaljek zemlje, ki ga stisnemo v pest se sprime in razklene, ko razpremo dlan. Pri stisku zemlje v pest ne sme priteči voda.

Po končanem obiranju nasada jagod rastline čim prej odstranimo s površine, če imamo namen nasad izkrčiti in zemljo po potrebi pripravimo za naslednjo kulturo ali jo pustimo počivati. Jagoda naj si na isti površini ne sledi vsaj tri leta. Nasad, ki ga bomo obirali še naslednje leto pokosimo in odstranimo obolelo listje iz nasada. Tako listje je potrebno uničiti (to ne sodi na kompostni kup). Po potrebi nasad poškropimo glede na prisotnost bolezni ali škodljivcev. V tem obdobju je varstvo rastlin najbolj 'varno', ker bo obdobje do naslednjega obiranja še dovolj dolgo.

Rastlin ne zalivamo tako intenzivno kot v času zorenja plodov, temveč le toliko, da se ne posušijo. Nasada ne smemo zanemariti in nanj pozabiti, to bi se maščevalo naslednje leto.

Lokacijo za nov nasad jagod smo določili že na koncu zime in tla v ta namen pri-

Češnjeva drevesa v polni rodnosti obrezujemo po obiranju.

Dvakrat rodne maline zgodaj spomladi porežemo do tal, prvi poganjki imajo ob nizkih tempearaturah svetlo listje

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

merno pripravljali. Zelo pomemben je pravilni kolobar: na isto površino jih ne sadimo vsaj 3-4 leta. Ne sadimo jih na površine, kjer je prejšnjo sezono rasel paradižnik, krompir ali jajčevec… tudi za jagodo ne sadimo teh kultur. Najbolj priporočljivo je, da na površini pred sajenjem jagod posejemo predposevek, ki ga nato zadelamo v tla. Založno pognojimo vedno kulturi pred jagodo, ker le-ta ne prenese visoke vsebnosti hranil. Tla morajo biti globoka, primerno založena s fosforjem in kalijem ter organsko snovjo. Jagode sadimo na grebene; na lažjih, peščenih tleh je dovolj 20-30 cm višine, na težjih glinastih tleh naj bodo visoki vsaj 40 cm.

Jagode je priporočljivo saditi na folijo, ki preprečuje razvoj plevelov. Pod njo moramo položiti namakalno cev, ki jo ob zalivanju lahko priključimo na vodni vir. Če nimamo možnosti namakanja na ta način, je bolje izbrati drugo vrsto zastirke (npr. slama ali protiplevelna folija, ki prepušča vodo), pri kateri lahko zalivamo tudi z vrtno zalivalko. Sadike po sajenju nekaj časa močneje zalivamo, ko zrastejo 4-5 listov, intenzivnost zmanjšamo. Kasneje naj tla ne bodo preveč namočena, da se razvije bujnejši koreninski sistem.

Pri malinah moramo paziti, da nasad ni pregost v spodnjem delu (0 – 30 cm nad tlemi), da zaradi visoke vlage ne pride do okužbe z malinovo sušico in s tem propadanja rastlin. V Pri redčenju poganjkov in izvajanju drugih del v nasadu pazimo, da ne povzročamo ran na rozgah. To bi bila vdorna mesta za glive, ki povzročajo malinovo sušico. Pri tehnologiji imamo različne možnosti, glede na sorto in tehnologijo pridelave. Pri enkrat rodnih malinah po končanem obiranju izrežemo vse rozge, ki so odrodile in se sušijo. Ostale poganjke razredčimo in pustimo za rodnost v naslednjem letu. Pri teh rozgah je zelo pomembna ustrezna zaščita pred malinovo sušico in redčenje nasada že v tem letu. Pri tem pomaga tudi pogostejša uporaba listnih gnojil, ki vsebujejo baker. Končno rez opravimo spomladi, ko ni več nevarnosti pozebe. Pri nasadu v vrsti pustimo 10 – 12 rozg na tekoči meter nasada, pri nasadih v pasovih je lahko 15 – 20 rozg/m. Enako ravnamo tudi pri robidah, s tem da pri redčenju pustimo 5 rozg na sadilno mesto. Pri dvakrat rodnih malinah imamo dve možnosti tehnologije. Spomladi lahko vse rozge porežemo do tal in čakamo, da zrastejo nove, ki se obrastejo s kratkimi rodnimi poganjki. V teh nasadih maline zorijo od sredine julija do prvih slan. Druga možnost pri dvakrat rodnih sortah je, da jih vzgajamo enako kot enkrat rodne, se pravi spomladi razredčimo rozge in jih pustimo, da rodijo. Po obiranju odstranimo samo zgornje dele, kjer so rodile, spodnji deli rozg se obrastejo z rodnimi poganjki. Letos je marsikje pozebel vršiček že izraslih rozg na dvakratrodnih malinah, ki smo jih porezali do tal. take rozge ponovno odstranimo do tal in čakamo nove poganjke. Rozge s pozeblim vršičkom bi se obrasle s stranskimi poganjki in s tem zgostile nasad. Tega ne želimo.

V kolikor je pri koščičarjih v času cvetenja kljub neugodnim razmeram za razvoj glive prišlo do okužbe s cvetno monilijo, je okužene poganjke potrebno izrezati. Do okužbe s to glivo pride skozi cvet in gliva se širi po vejici. Na drevesih se opazi posušene vejice. To je potrebno izrezati do zdravega lesa. Režemo vedno v toplem, suhem vremenu, ko tudi vremenska napoved predvideva še vsaj tri dni brez padavin. Porezane veje odnesemo iz sadovnjaka in uničimo. Marsikatero drevo je obilno cvetelo, plodovi na drevesu pa so redki. To je predvsem pri češnji posledica nihanja temperatur v času cvetenja. Zlasti v letu pogostih padavin moramo veliko pozornosti posvetiti zaščiti dreves pred glivičnimi boleznimi (listne pegavosti koščičarjev, listna luknjičavosti, sadni gnilobi) in pred dežjem drevje poškropiti z ustreznim fungicidom. Pri rezi poskrbimo, da je krošnja redka, prezračena, da se listje po padavinah hitro posuši. Kadar dežju, je gnitje plodov, predvsem na močno obloženih drevesih, zelo pogosto.

13

Češnjeva drevesa, ki so dosegla končni volumen krošnje, obrezujemo v času zorenja ali po obiranju plodov. Mlada drevesa češenj, ki še niso dosegla končnega volumna krošenj in drevesa na šibki podlagi (gisela 5 in 6, Weirot 146), režemo spomladi.

S tem spodbudimo rast in pospešimo razvoj krošnje.

Pri slivah in češpljah ter breskvah razredčimo plodove, s tem dosežemo večjo kakovost (lepša debelina in višja vsebnost sladkorja v plodovih). Odstranimo ali vsaj upognemo kakšno bohotivko in skrbimo za zdravstveno varstvo rastlin.

Pri jablanah in hruškah je od junijskega odpadanja plodičev do konca junija čas za izvajanje poletne rezi. Pri tem odstranimo bohotivke, izrežemo kakšno prazno vejo, pri umirjenih drevesih lahko skrajšamo močno povešene veje. Veje, za katere želimo, da razvijejo cvetne brste upognemo v vodoraven položaj ali celo navzdol. Rez ne sme biti preveč intenzivna, da ne spodbudimo ponovne močnejše rasti. Poletno rez izvajamo predvsem v zgornjih delih krošnje in na prebujno rastočih drevesih. V tem obdobju je tudi zadnji čas, da razredčimo plodove jabolk. Redčenje plodov v tem obdobju na cvetenje v naslednjem letu ne vpliva več. Pri debeloplodnih sortah puščamo stranske plodove, ki so manj debeli, pri drobnoplodnih sortah puščamo centralni, najdebelejši plod.

Za vse sadne rastline velja, da je priporočljivo izrezovati poš­kodovan in okužen les. Pri tem moramo paziti na higieno.

Orodje po takem delu razkužimo, obolele dele rastlin iz sadovnjaka odstranimo na tak način, da okužbe ne prenesemo še na zdrava drevesa.

- Alenka Caf, svetovalka za sadjarstvo KGZS – Zavod Ljubljana

14

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Zemlje in gnojila za zelenjavni vrt in sadovnjak

Sadje in zelenjava iz domačega vrta

V

letošnji sezoni se je občutno povečala prodaja ekoloških substratov za vzgojo zelenjave k čemur nas je prisilila trenutna situaci­ ja z nadležnim virusom in strah pred slabšo založenostjo trgovin z zelenjavo in sadjem iz južnih krajev. Si bomo pa več sadja in zelenjave pridelali doma in prav je tako, saj je slovenska samo­ oskrba na sramotno nizki ravni okrog 40 %.

Prvi korak pri sajenju sadik zelenjave ali sadja je priprava tal. Za pripravo zelenjavne gredice, moramo spomladi dodati preperel kompost ali pripravljeno mešanico Komposta za presajanje s katerim dodamo organska hranila, organsko maso in znižamo pH vrednost tal, da so hranila bolje dostopna. Hkrati v tla vnesemo mikroorganizme, ki predelujejo gnojila v hranila, dostopna rastlinam. Bolj dodelan substrat, predvsem za peščena tla ali korita z šotno zemljo je Gozdni humus, ki vsebuje glino, zeolit, biooglje, lesna vlak­ na in kompost, večino komponent, ki jih primanjkuje v peščenih, glinenih ali šotnih tleh.

Kdor ima visoke grede, bo izbral vse tri sloje za dobro rast zelenjave: 1. sloj, drenažno zadrževalni sloj, 2. sloj Uležan konjski gnoj in 3. sloj Vrtnarska zemlja z devetimi komponentami. Ta substrat se lahko uporabi tudi za polnjenje posod in korit za zelenjavo in za dvignjene grede, kjer se nasuje 15-20 cm sloj na obstoječo gredico. Prav tako je najbolj primeren za sajenje sadnega drevja in grmičevja na prosto ali v posode.

Za sajenje sadik zelenjave pa tudi okrasnih rastlin imamo pripravljen gotovi EKO substrat Premium Univerzalna zemlja v 70 litrski vreči. Substrat, ki ima dodane minerale zeolita, gline in perlita, humus deževnikov, lesna vlakna, grobo šoto, črno šoto, kompost in netopirjev gvano.

Za gnojenje sadno zelenjavnega vrta v prvi vrsti priporočam Eko Humus dežev­ nikov, saj ima največji mikrobiološki potencial med gnojili, kar 20 milijard bakterij na gram humusa. Naslednje klasično naravno gnojilo so Eko Peleti konjske­ ga gnoja z dodanim zeolitom. Naslednja kompleksna organsko-mineralna gnojila so iz programa Orgahum, kjer najdete

gnojila za jagode, paradižnik, zelenjavnice, sadni vrt, organski vrt, iglavce, ameriš­ ke borovnice in rododendrone, vrtnice..

Posebno inovativno gnojilo, ki vsebuje šest komponent zgodovinsko dokazanih gnojil in izboljševalcev tal je Zeoguan.

Gnojilo, ki vsebuje mineraliziran netopirjev gvano, mikrobiološko aktivni humus deževnikov, biooglje, zeolit, alginate in huminske kisline. Z njim dodamo kompleks mikrobioloških, organsko-mineralnih bioaktivnih dodatkov za vsaka tla ali substrat ob sajenju ali rednem dognojevanju.

- Tomaž Čufer, HUMKO, d.o.o., vrtnarske tehnologije, materiali in oprema

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

15

MINERAL – naravno sredstvo za krepitev vseh vrst rastlin

Razlogi za uporabo MINERALA ZELENI

M

INERAL™ ZELENI je popolnoma naravno sredstvo, bogato s hranili in učinkovito pripomore k optimalnemu razvo­ ju koreninskega sistema rastlin. Izrazito okrepi celotno rastlino in tako pripomore k večji odpornosti rastlin proti stresom iz okolja. Dovoljen je v ekološki pridelavi rastlin.

1. Vzgoja sadik IZ SEMENA: zalivanje 1 x po setvi semena ------

Pospešena kalitev semen Zadrževanje vlage v sadilnem substratu, manjša nevarnost presušitve in propada kalečih semen Zmanjšana potreba po zalivanju Boljši izkoristek hranil dodanih substratu Optimalen razvoj KORENINSKEGA SISTEMA po celotni prostornini sadilnega substrata, predvsem LASASTIH KORENINIC, ki edine lahko črpajo vodo in hranila iz tal ter na ta način oskrbujejo nadzemne dele rastlin (stebla, liste, cvetove, plodove) - ti so posledično močnejši in bolj odporni

Levo sadika zalita po setvi z MINERALOM™ ZELENI, desno brez MINERALA – vpliv na koreninski sistem

Levo sadika zalita po setvi z MINERALOM™ ZELENI, desno brez MINERALA – vpliv na nadzemne dele

Optimalno razvit koreninski sistem s številnimi lasastimi koreninicami po celotnem volumnu lončka pri zalivanju z MINERALOM™ ZELENI= dobra sadika

2. Presajanje sadik NA PROSTO, v posode,...: zalivanje 1 x takoj po presajanju na stalno mesto -----

Bistveno zmanjša presaditveni šok in poskrbi za tvorbo novih lasastih koreninic = ukoreninjanje Zadrževanje vlage v tleh v kritičnem času ponovnega ukoreninjanja, zmanjšana potreba po zalivanju Boljši izkoristek dodanih gnojil, predvsem dostopnost hranil iz organskih gnojil Izrazito okrepi celotno rastlino in tako pripomore k večji odpornosti rastlin proti stresom iz okolja, posledično manjša dovzetnost za pojav bolezni -- Krepki nadzemni deli rastlin: temnozeleni, robustni listi, čokata rast, tvorba voskaste prevleke, večji cvetni nastavek, intenzivnejše cvetenje, postopna tvorba in zorenje plodov – zato se rastline ne izčrpajo in se podaljša vegetacijska doba -- Hitro obraščanje po posledicah stresov iz okolja, na primer pozno pomladanske pozebe, toča,..

MINERAL lahko kupite v poslovalnicah Kalia, večini kmetijskih zadrug, bolje založenih specializiranih trgovinah ter vrtnarijah in v vrtnih šotorih Mercator. Na voljo so v manjših pakiranjih za domačo uporabo kot tudi v večjih za pridelovalce.

Več informacij lahko dobite na naši spletni strani www.mineralzarastline.si, spremljate pa nas lahko tudi na Facebooku.

VSE ZA VRT IN POLJE • SADIKE ZELENJAVE • SADIKE TRAJNIC IN ENOLETNIC • BALKONSKO CVETJE • ZEMLJA IN SUBSTRATI • LONČKI IN KORITA • DOMAČI PRIDELKI IN IZDELKI

• Prodajalna MEDVODE Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode tel. 01-3613-300, 031/810-384, 051/649-640 e-mail: trg-medvode@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 7.00-19.00, sob: 7.00-13.00 • Prodajalna VODICE Kamniška 8, 1217 Vodice, tel. 01-8324-011, GSM: 031/810-385 e-mail: trg-vodice@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 7.30-15.00, sob: 7.30-13.00 • Prodajalna VIŽMARJE Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Šentvid tel. 01-5124-666, GSM: 031/728-611 e-mail: trg-vižmarje@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 8.00-15.00, sob: 8.00-13.00 • Prodajalna DOBRUNJE Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje tel. 01-5471-684, GSM: 041/321-543 e-mail: trg-dobrunje@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 8.00-15.00, sob: 8.00-13.00