Bohinjske novice - oktober 2021

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXIV 8. OKTOBER 2021 ŠTEVILKA 10

40-letnica razglasitve prvega zakona o Triglavskem narodnem parku (na 6. strani)

3

5

9

16

18

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

KULTURA

ŠPORT

Začetek gradnje vrtca v Bohinjski Bistrici

Tuji mediji o Bohinju in Julijskih Alpah

Vodnikovi dnevi

Oktober v bohinjskih knjižnicah

Poletna nogometna šola Bohinj

Foto: Aleš Zdešar

2

ak tualno

Županov uvodnik Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci, prvega oktobra smo praznovali mednarodni dan starejših, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990 z namenom, da bi se vsako leto na ta dan izkazala pozornost starejšim ljudem. En dan je malo, vendar vseeno dovolj, da preverimo, koliko smo postorili za starejše in vse pomoči potrebne do sedaj. Dovolj je tudi, da si zastavimo cilje za naprej. Imamo mlado, srednjo in tako imenovano tretjo generacijo, ki skupaj predstavljajo družbo kot celoto. Za mlade vedno radi rečemo, da so naša prihodnost, srednja generacija je najbolj delavno aktivna, starejša – tako imenovana tretja generacija pa razpolaga z ogromno znanja, modrosti in življenjskih izkušenj. Te so si nabrali tekom življenja in dela. Kot taki so velika dodana vrednost ter predstav­ ljajo izjemen potencial pri našem delu in življenju. Prav zato je treba med vsemi tremi generacijami najti pravo ravnovesje in sodelovanje ter s tem omogočiti aktivno in kvalitetno življenje vsem starostnikom.

V zadnjem času se v Sloveniji večkrat pogovarjamo o problemih s smetmi in odlaganjem le-teh. Tudi naša občina ni imuna na te probleme. Zaenkrat imamo srečo, da imamo odjemalca aktivnega blata iz čistilne naprave, imamo pa težave z odlaganjem odpadkov. Ker se neusmiljeno polni deponija na Mali Mežakli in ker je treba odložiti čimveč kg/m3, se je podjetje Jeko z Jesenic odločilo, da bo vse kosovne odpadke mlelo. Tu mislim na odpadke, ki zaradi svoje velikosti, oblike, teže in sestave niso primerni za oddajo v zabojnik za mešane komunalne odpadke ali v vreče za zbiranje odpadkov. To so na primer vzmetnice, preproge, večje plastične igrače, športna oprema itd. Skratka vse, kar ni leseno ali kovinsko. Vse to in tudi druge aktivnosti posledično zvišajo stroške in hitro se nam bo povečala tudi cena odlaganja na deponiji in nam v gospodinjstvih. Žal glede tega nimamo veliko vpliva, razen če najdemo drugo deponijo, ki pa ne bo cenejša, celo dražja. Bliža se 1. november, dan spomina na mrtve. To je dan, ko v spomin pokojnim prižigamo svečke. Tudi nagrobne sveče v plastiki predstavljajo velik problem komunalni službi, saj izrabljene nagrobne sveče končajo kot problematičen odpadek. Podatki kažejo, da slovenski proizvajalci in uvozniki letno v promet pošljejo približno 10.000 ton (25 milijonov kosov) nagrobnih sveč, iz katerih nastane več kot 4000 ton odpadkov. Skoraj polovico tega odpadka ustvarimo prav na dan spomina na mrtve, zato imejmo ta podatek pred očmi pri prižiganju sveč in se odločimo samo za prižig ene svečke ali celo za alternativo – solarno svečo ali celo leseno skulpturo v obliki svečke.

Vse to se danes že dobi na tržišču. Naj nam bo bolj kot količina sveč, ki jo prinesemo na grobove svojcev, pomemben iskren spomin na umrle.

župan Jože Sodja

Rok za oddajo prispevkov v oktobru

Državni sekretar Aleš Mihelič z županoma Občin Bled in Bohinj podpisal sporazum o sofinanciranju ureditve kolesarske povezave Bled–Bohinj Občinska uprava Občine Bohinj

Ob podpisu pogodbe, foto: arhiv Ministrstva za infrastrukturo

Državni sekretar Aleš Mihelič je v sredo, 29. 9., z županom Občine Bled Janezom Fajfarjem in županom Občine Bohinj Jožetom Sodjo podpisal sporazum o sofinanciranju ureditve kolesarske povezave Bled–Bohinj. Vrednost sporazuma je 17,86 milijona evrov, od tega bo Ministrstvo za infrastrukturo prispevalo dobrih 11,5 milijona evrov.

Izgradnja kolesarske povezave bo zaključena leta 2023.

Državni sekretar Mihelič je ob podpisu sporazuma izrazil zadovoljstvo, da je končno prišlo do podpisa, ter pričakovanje, da bo v najkrajšem možnem času prišlo tudi do začetka del. »Trajnostna mobilnost, med drugim tudi kolesarjenje, je visoko na lestvici prioritet Ministrstva za infrastrukturo. V sofinanciranje infrastrukture za kolesarje namenjamo znatna sredstva ter spodbujamo načrtovanje in izvedbo celovitih projektov na državni ravni. Kolesarska povezava med dvema turističnima biseroma bo ponudila velik potencial za razvoj turizma, večjo varnost za vse udeležence v prometu ter dodano vrednost za celotno regijo,« je dejal državni sekretar. Župana Občine Bled Janez Fajfar in Občine Bohinj Jože Sodja sta se ob podpisu sporazuma zahvalila Ministrstvu za infrastrukturo in poudarila, da bo kolesarska povezava med Bledom in Bohinjem prispevala k razvoju zelenega trajnostnega turizma v regiji ter k varnosti kolesarjev, saj bodo ti preusmerjeni z zelo prometne regionalne ceste na novo kolesarsko stezo.

Občini Bled in Bohinj k projektu prispevata skupaj 3.372.000 evrov, od tega Občina Bled nekaj manj kot 2 milijona evrov, Občina Bohinj pa slabih 1,4 milijona eurov. Velik del sredstev od tega znaša DDV, ki je posledica uspešno pridobljenih sredstev iz Dogovora za razvoj regij, kjer sta obe občini svoja sredstva vložili na kolesarsko povezavo.

Znesek teh sredstev na DRR2 znaša dobrih 2,92 milijona evrov. Poleg samega finančnega vložka sta obe občini za projekt pridobivali vsa potrebna zemljišča in aktivno sodelovali v pripravi projektne dokumentacije. ・

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 22. oktobra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 5. novembra 2021.

3

ak tualno

Začetek gradnje vrtca v Bohinjski Bistrici Občinska uprava Občine Bohinj

Vir: projektna dokumentacija

Občina Bohinj z mesecem oktobrom začenja z gradnjo vrtca v Bohinjski Bistrici. Preko javnega naročila je bil uspešno izbran izvajalec del, podjetje Dema plus, d. o. o. Pogodbena vrednost investicije znaša slabih 4,8 milijona evrov brez DDV. Za projekt izgradnje vrtca je Občina uspešno pridobila slabih 1,2 milijona evrov sredstev na razpisu Minis­ trstva za izobraževanje, znanost in šport, na dodatnih 700.000 evrov pa računa na razpisu Ekosklada za dodeljevanje nepovratnih spodbud za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena.

Preostanek sredstev bo občina zagotovila preko lastnih sredstev, delno z zadolževanjem. Predvidoma bodo dela trajala 12 mesecev, tako da bi jeseni 2022 vrtec začel z obratovanjem.

Objekt novega vrtca je načrtovan kot 11-oddelčni vrtec z lastno kuhinjo, vsemi spremljajočimi prostori in zobozdravstveno ambulanto.

Objekt »Vrtec v Bohinjski Bistrici« je lociran ob stavbi osnovne šole.

Arhitekturna zasnova predvidi tri med seboj povezane objekte – trakte v sklopu vrtca (1, 2 in 3), ki pa skupaj tvorijo povezano celoto: • trakt 1 (servis v pritličju in igralnice 2. starostnega obdobja v nadstropju), • trakt 2 (igralnice prvega starostnega obdobja, s povezovalno avlo 2a), • trakt 3 (večnamenski prostor z dodatnim prostorom za igro in športno dejavnost otrok).

Glavni vhod je umeščen v osrednji del objekta, kjer se nahaja večnamenska avla, v kateri se poti razcepijo v posamezne trakte. Prvi trakt ob šoli je zasnovan kot dvoetažen objekt (P+1), kjer se v pritličju nahajajo servisni in upravni prostori ter zobozdravstvena ordinacija, v prvem nadstropju pa igralnice 2. starostnega obdobja, do katerih vodi

Vir: projektna dokumentacija

stopnišče skozi dvovišinski prostor, ki je namenjen skupni igri. Druga dva trakta in vhodni prostor pa sta pritlična (P). V vzhodnem se nahajajo igralnice 1. starostnega obdobja, s pokritimi terasami, v južnem pa je predviden večnamenski prostor z dodatnim prostorom za igro.

Glavni element organizacije notranjega prostora je ‘gank’, zanka notranjih in zunanjih komunikacij, ki vrtec povezuje, omogoča fleksibilno rabo in kroženje. Igralnice se lahko med sabo na določenih mestih povezujejo, tako vizualno kot fizično.

Območje vrtca bo prometno dostopno z Ajdovske cesto, ki poteka južno od obravnavanega območja v smeri V–Z. S talno grafiko se v površino označi hodnik za pešca in zagotovi varno pot v vrtec/šolo. Cest­ ni priključek na Ajdovsko cesto je predviden na lokaciji obstoječega cestnega priključka. Parkirišče členijo gruče dreves, ki so umeščene na robove posameznih sklopov parkirnih mest. Z zahoda, proti šolskemu vrtu se zastre z drevesi. Parkirišče je členjeno s poglobljenimi betonskimi robniki, s katerimi so označena parkirna mesta in nakazani hodniki za pešce. Skupno se zagotovi 23 parkirnih mest. Vhodni trg se izvede kot enovita površina litega betona ali asfalta. Z enovito obdelavo parkirne površine in vhodnega trga se poudari, da je celoten prostor prvenstveno namenjen pešcem. Območje trga, parkirišča in dostopne ceste se obravnava kot območje umirjenega prometa (»shared space«).

Osrednja površina zunanjega igrišča je trata, večnamenska površina za druženje, igre in dogodke. Okrog nje se ovije, širi in oža asfaltna zanka, ki se vpenja v glavni vhod iz osrednje avle in izteče do stranskega (v popoldanskem času odprtega) vhoda na igrišče. V razširitvah asfaltne ploskve so umeščene vodne šobe, po asfaltu se riše s kredo, zanka pa omogoča krožno vožnjo s kolesom. Širok prodnat trak se z jugozahodnega roba igrišča ovije okrog osrednje trate in prisloni ob pokrito učilnico na prostem. Vanj se umešča igrala od mirne igre s peskovnikom na vzhodu preko igral za najmlajše do zahodnega dela z igrali za večje otroke in bolj aktivno igro. ・

Lokalni energetski koncept Občine Bohinj Katarina Košnik

Občina Bohinj je dobila nov Lokalni energetski koncept. Namen lokalnega energetskega koncepta je ugotoviti rabo energije v občini, pregledati oskrbo z energijo, ter ugotoviti šibke točke s tega področja.

Lokalni energetski koncept občine postavlja smernice za energetski razvoj občine. Ob upoštevanju načrtovanega razvoja občine analiza stanja služi kot podlaga za pripravo nabora možnih ukrepov ter kot osnova za predlog najučinkovitejših rešitev učinkovitejše rabe energije in znižanja škodljivih emisij. LEK podaja oceno tehnične ter ekonomske upravičenosti izvedbe posameznih variant oskrbe občine z energijo s ciljem dolgoročne, kakovostne ter okolju prijazne oskrbe z energijo. Poudarek je na sistemih z izrabo obnovljivih virov ter ukrepih učinkovite rabe energije.

LEK zajema celovito oceno možnosti ter rešitev za načrtovanje občinske energetske strategije z namenom prispevati k dvigu energetske in ekonomske učinkovitosti vseh subjektov v občini, kot tudi uvajanju novih energetskih rešitev. Na osnovi analize so predlagani možni prihodnji koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih (stanovanja, industrija, obrt, javne stavbe itd). LEK tako prispeva tudi k povečevanju osveščenosti in informiranosti porabnikov energije v občini.

S sprejetim LEK in potrjenim akcijskim načrtom ukrepov se lahko zmanjšajo stroški oskrbe z energijo v občini, spodbuja pa se tudi razvoj novih sistemov in tehnologij na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, ki zagotavljajo višji življenjski standard. LEK je podlaga pri prostorskem načrtovanju občine, ki zagotavljala energetsko in distribucijsko učinkovitost, učinkovit urbani razvoj, kot tudi

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 8. 10.

2021; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno trajnostno prometno ureditev itd. Sprejet in potrjen LEK je pogosto tudi podlaga in osnovni pogoj za pridobitev sredstev za financiranje različnih projektov v občini.

Občina Bohinj se je odločila za celostni in trajnostni pristop in odločitev podprla s pripravo Lokalnega energetskega koncepta, ki je skladen s novo metodologijo priprave. Lokalni energetski koncept je bil sprejet na 24. redni seji Občinskega sveta in je objavljen na spletni strani Občine Bohinj. ・

Mednarodni dan starejših Katarina Košnik

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših. Praznik je Občina Bohinj počastila tudi s posebno slovesnostjo, na kateri se spomnimo in počastimo predvsem prostovoljce, ki delujejo s starejšimi.

Prireditev je Občina Bohinj pripravila v sodelovanju z Društvom upokojencev Bohinjska Bistrica, društvom Invalid Bohinj, Zvezo združenj borcev za vrednote NOB - krajevno organizacijo Bohinj in Območnim združenjem rdečega križa Radovljica.

Prireditev se je začela s podelitvijo priznanj vsem krvodajalcem, ki so kri darovali več kot 50-krat. Priznanja so prejeli Branko Rupnik iz Nomenja, Matej Krese iz Srednje vasi in Branko Janez Mikelj iz Bohinjske Češnjice. Ob podelitvi se jim je v imenu Rdečega križa zahvalila predsednica območnega združenja Rdečega križa Radovljica Anica Svetina, ki je predvsem poudarila pomembnost te rdeče tekočine, ki rešuje življenje. Kot je dejala, vsak darovalec daruje del sebe in s tem lahko drugemu reši življenje.

V nadaljevanju so priznanja prejeli tudi prostovoljci sodelujočih druš­tev, ki se jim je v imenu občank in občanom v svojem nagovoru zahvalil tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja. Zbrani so prisluhnili predstavitvi interaktivnih delavnic, ki so preko poletja potekale po krajevnih skupnostih v Bohinju v organizaciji društva upokojencev Bohinjska Bistrica in društva Invalid Bohinj. S strani Zveze društev upokojencev Slovenije je Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica prejelo tudi priznanje za svojih 70 let delovanja. V kulturnem programu so nastopile Triglavske rož'ce Kulturnega društva Bohinj, Marija Krkoč je recitirala pesmi Janke Gardener, Iva Lapajne in Adrijana Kar pa sta prikazali del aktivnosti izvedenih interaktivnih delavnic. Obe društvi, ki sta delavnice organizirali sta v zahvalo prejeli tudi ročno izdelano igro spomin, ki so jo izdelali v društvu Invalid Bohinj in gradiva za nadaljevanje dejavnosti, ki so nastala na delavnicah.

Prejemniki priznanj

Na prireditvi je Občina Bohinj tudi to leto s priznanji počastila pros­ tovoljce, ki so jih predlagala matična društva, ki so vsakemu posebej napisala tudi zahvalo.

Prejemniki priznanj Društva upokojencev Bohinjska Bistrica:

JOŽE BORIŠEK Jože je član DU BB od 1. 1. 2013, aktiven pri fotografskem krožku, Eurosanku, predvsem pa na področju prevozov. Naš predsednik

Foto: Stanislav Ažman

društva se je leta 2016 s TD Bohinj dogovoril za sodelovanje pri brezplačnem najemu električnega avtomobila. Jože Borišek je bil prvi, ki je s tem avtomobilom začel voziti ljudi, ki niso imeli lastnega prevoza in so potrebovali pomoč, da so lahko obiskali zdravnika, šli v trgovino ali na urade. Vedno je bil in še vedno je zanesljiv član ekipe šoferjev, ki so se združili v okviru Programa mobilnega servisa v Zlato mrežo prostoferjev. S priznanjem ob dnevu starejših se mu naše društvo javno zahvaljuje za njegovo zanesljivo in vestno delo ter pripravljenost pomagati tistim, ki nimajo prevoza.

AMALIJA ČUFER Malka je dolgoletna članica našega društva, vse od leta 1993. Že od samega vstopa v naše društvo je postala aktivna članica. Nikdar je nisi slišal, da bi izrazila besedno zvezo »nimam časa«. Vedno je bila pripravljena delati, sodelovati, v društvu je še vedno zelo aktivna kot članica UO DU BB, poverjenica, plesalka v naši folklorni skupini, je tudi članica ženskega pevskega zbora KUD BB. Srečamo jo tudi pri raznih drugih prireditvah, najsibo pri gasilcih ali akcijah ostalih društev. Tudi njena bolezen ni ustavila njene zagnanosti, zato se ji želimo s priznanjem ob dnevu starejših še posebej javno zahvaliti. Malka, tisočkrat hvala.

Prejemnica priznanja društva Invalid Bohinj:

MARTA STARE Marta Stare je že vrsto let članica Društva Invalid Bohinj, v bistvu že od samega začetka. Prevzela je delo urejanja arhiva. Glede na dejstvo, da Društvo Invalid deluje že 20 let pa zbira in pripravlja gradivo za izdajo Almanaha.

Je članica upravnega odbora društva. Marta je sodelovala v poravnalnem svetu Zveze Invalid, katere soustanovitelj je tudi naše društvo.

V okviru programov sodeluje na področju sociale. Sodeluje v skupini članic, ki kot prostovoljke obiskujejo posameznike na njihovem domu.

Ob pripravi različnih aktivnosti našega društva se vedno odzove in svoje delo zelo dobro opravi.

Dela, ki ga je Marta prevzela je veliko, volje ji ne zmanjka, zato smo prepričani, da si priznanje zasluži.

Prejemniki priznanj Zveze združenj borcev za vrednote NOB krajevne organizacije Bohinj:

DUŠAN BAVČAR Dušan Bavčar je član ZZB KO Bohinj od 1. 4. 2015, oziroma od trenutka, ko se je v Bohinj preselil. Pred tem je bil aktivni član ZZB KO Škofljica, veliko zaslug ima tudi pri »pobratenju« obeh organizacij.

Kot velik poznavalec fotografije in računalništva, aktivno sodeluje pri dokumentiranju in obveščanju naših članov in širše javnosti o vseh dogodkih, ki se navezujejo na ohranjanje spomina in vrednot NOB na naših proslavah, ki se odvijajo v okviru Občine Bohinj, kakor tudi širše. Aktivno sodeluje pri dokumentiranju spomenikov in spominskih obeležij na območju Bohinja, slikovni in pisni material pa bo podlaga za izdelavo in izdajo zbornika. Poleg navedenih aktivnosti pa v kraju bivanja veliko časa nameni tudi starejšim občanom, ter jim nudi pomoč ali pa le druženje in pogovor. S priznanjem ob Dnevu starejših se mu naše društvo ZZB KO Bohinj javno zahvaljuje za njegovo zanesljivo in vestno delo ter pripravljenost pomagati.

JANEZ LONCNAR Janez Loncnar je član ZZB KO Bohinj od 5. 2. 2004. Že ob samem vstopu v članstvo je prevzel dela in naloge praporščaka. Svoje delo je do leta 2019 opravljal vestno in odgovorno, saj se je s praporom udeleževal vseh proslav in prireditev ter pogrebov, ki so se odvijali v okviru naše Krajevne organizacije. Po združitvi vseh organizacij v eno je na svojo željo predvsem zaradi zdravstvenih težav, prosil, da ga funkcije razrešimo. Poleg tega, da je bil aktivni praporščak je v organizaciji opravljal in še vedno aktivno deluje kot poverjenik, redno in vestno obvešča člane o dogodkih, obenem pa z njim navezuje stike prenaša tudi druge informacije, ki se tičejo članov. S priznanjem ob Dnevu starejših se mu naše društvo ZZB KO Bohinj javno zahvaljuje za njegovo zanesljivo in vestno delo ter pripravljenost pomagati.

MARIJA MALEJ Marija Malej je članica ZZB KO Bohinj od 11. 1. 2005. Kmalu po vstopu v članstvo je prevzela dela in naloge blagajničarke. Svoje delo je opravljala vestno in odgovorno, vse do združitve organizacij v eno organizacijo. Ob združitvi je prosila, da jo funkcije razrešimo. Poleg blagajniških opravil je bila in je še vedno poverjenica naše organizacije.

ak tualno , turizem

5 Tudi navedeno delo opravlja že vrsto let z vso odgovornostjo, saj redno obvešča naše člane o dogodkih ki so vezani na delo organizacije, obenem pa navezuje z njimi tudi kontakte pri čemer pridobiva informacije, ki so namenjene delu organizacije ali pa morebitne pomoči našim članom. Vrsto let je tudi odgovorna za pisanje zapisnikov rednih in izred­ nih sej v organizaciji, omenjeno delo opravlja še danes. S priznanjem ob Dnevu starejših se ji naše društvo ZZB KO Bohinj javno zahvaljuje za njeno zanesljivo in vestno delo ter pripravljenost pomagati. ・

17. sveta maša za policiste Aleš Rozman

V Srednji vasi v Bohinju so v nedeljo, 26. septembra, ob 10. uri v farni cerkvi sv. Martina tradicionalno obhajali sveto mašo, pri kateri so molili za vse policiste in policistke ter ostale uslužbence policije in Ministrstva za notranje zadeve. Prosili so za njihovo osebno srečo, za uspešno delo ter za dobro sodelovanje v kolektivu. Spomnili so se tudi vseh pokojnih.

Pri bogoslužju so sodelovali predstavniki Evangeličanske Cerkve AV v RS in Katoliške Cerkve. Bogoslužje je vodil stiški opat Maksimilijan File, prisotni pa so bili škof evangeličanske Cerkve Augsburške veroizpovedi v RS Leon Novak, namestnik vojaškega vikarja Milan Pregelj, tamkajšnji župnik Matjaž Zupan ter vsi trije sodelavci duhovne oskrbe v policiji.

Foto: Aleš Rozman

Poleg policistov in policistk ter ostalih sodelavcev policije in MNZ, pevcev in policijskih godbenikov so bili prisotni tudi svojci pokojnih, Boštjan Šefic, svetovalec za nacionalno varnost v Uradu predsednika republike, ki je zastopal predsednika republike Boruta Pahorja, minis­ter za notranje zadeve Aleš Hojs, namestnik generalnega direktorja policije Danijel Žibret, direktorica Policijskega urada Kranj Melita Močnik ter bohinjski župan Jože Sodja.

Po maši je bilo polaganje cvetja na grobove policistov. To dejanje je bilo hkrati tudi simbolično dejanje v odnosu do vseh ostalih pokojnih policistov, policistk ter ostalih uslužbencev policije in ministrstva, ki so pokopani drugje. Naj spomin nanje ne zbledi, je še spodbudil policijski vikar Igor Jereb. ・ Foto: Aleš Rozman

Tuji mediji o Bohinju in Julijskih Alpah Katarina Košnik

CNN: Bohinj med najlepšimi kraji v Evropi Pri ameriškem mediju CNN so pripravili seznam najlepših krajev v Evropi, na katerega so uvrstili tudi Bohinj.

Na seznamu so poleg slovenskega Bohinja tudi hrvaški otok Susak, norveško otočje Lofoti in pokrajina Zagori v Grčiji. Bohinj so Američani izbrali zaradi prelepe narave, ki po njihovem mnenju brez težav konkurira Bledu. Pri CNN popotnikom svetujejo, da si ogledajo slap Savica, se sprehodijo po Stari Fužini in s kolesom ali peš raziščejo okolico jezera.

Foto: Aleš Rozman

The Times med top 12 trajnostnih destinacij uvrstil tudi Julijske Alpe Britanski časnik The Times je med 12 izjemnih trajnostnih destinacij uvrstil tudi Slovenijo oziroma Julijske Alpe. Na seznamu destinacij, ki so prijazne do našega planeta, so se naši kraji znašli ob boku s Skandinavijo, Kanado, Butanom in Nizozemsko.

Novinarka Juliet Kinsman je v svojem članku, ki so ga objavili v priznanem britanskem časniku The Times, izpostavila temo trajnosti in predstavila 12 svetovnih destinacij, ki sledijo načelom trajnosti. Kot je zapisala v uvodu, gre za skupnosti, rezervate in države, ki izstopajo po tem, da so čiste, zelene ter okolju in ljudem prijazne. Uvrstitev med top trajnostne destinacije so si Julijske Alpe prislužile zaradi svojih številnih poti. Kot so zapisali v članku, pokrajina na jugu Alp že sama po sebi privlači ljubitelje ekološkega turizma. Nove trajnostne poti za pohodnike in smučarje pa imajo dolgoročne pozitivne učinke na naravo, kulturo in lokalne skupnosti. Izpostavili so tudi priljubljena letovišča Blejsko in Bohinjsko jezero, pa tudi našo najvišjo goro Triglav. ・

6

turizem

40-letnica razglasitve prvega zakona o Triglavskem narodnem parku Javni zavod Triglavski narodni park

Dolina Triglavskih jezer – Ledvica, foto: Aleš Zdešar

Narodni park je nekaj najdragocenejšega, kar narod premore. Triglavski narodni park potrjuje to pravilo. Izjemna gorska krajina, bogat rastlinski in živalski svet ter bogata kulturna dediščina so osrednji grad­niki prostora, ki je v ponos domačinom in občudovan s strani obis­ kovalcev.

Današnji izzivi jutrišnjega upravljanja so obvladljivi in rešljivi zgolj s tesnim sodelovanjem z lokalno skupnostjo od spodaj navzgor in z zavedanjem najširšega kroga deležnikov – lokalnega in državnega, da je ta edinstveni svet narave kot srčika varovan in čuvan za naše potomce, za njihovo dobrobit in ohranitev v alpskem prostoru.

Ob skromnem praznovanju, ki se pritiče času epidemije, je 10. septembra 2021, v Centru TNP Bohinj, zbrane nagovoril predsednik Krajevne skupnosti Stara Fužina - Studor Bojan Traven, ki vse od začetkov sobiva s parkom: »Danes praznujemo 40 let od uveljavitve zakona o Triglavskem narodnem parku – in imamo kaj praznovati, ker smo teh 40 let stali in obstali v parku. In zato nam gre vsem, stroki, upravljalcu in prebivalcem čestitati.

Po štiridesetih letih smo izšli z zavedanjem, da smo Triglavski narodni park mi, prebivalci, lastniki zemljišč, stroka, upravljalec javni zavod, in da smo soodvisni drug od drugega, da smo usojeni na sodelovanje in ne prevladovanje – ter zavezani spoštovanju različnih pogledov, iskanju kompromisov, ki bodo to krhko območje, ki ga imenujemo Triglavski narodni park, ohranili in ga bomo skupaj tudi razvijali.

In to se zdi, ob vseh konfliktih, zablodah, praskah, ki smo jih doživeli v zadnjih štiridesetih letih, temeljno spoznanje, ki me navdaja z upanjem in optimizmom, da bomo v naslednjih 40 letih tako lahko iskali rešitve in postavljali temelje za sožitje narave in ljudi – kot se glasi slogan letošnjih praznovanj ob 40. obletnici uveljavitve zakona.

Zadnje arheološke raziskave, ki so bile opravljene na planinah nad Dednim poljem, v katerih sodeluje tudi eden izmed današnjih nagrajencev g. Bizjak, so pokazale, da je bil naš prednik naseljen na teh planinah, na teh višinah, že pred 5000 leti. Izjemno odkritje, ki marsikaj postavlja na glavo. Predvsem pa sporoča, da že 5000 let posegamo, uravnavamo, upravljamo, koristimo in izkoriščamo naravne danosti tega območja. In da je naš človek uspel ohraniti to območje v ravnovesju, da ga ni pozidal, zgradil avtocest, velikih jezov, umetnih jezer, industrije, sistemov žičnic, železnic in še česa, kot se je to pripetilo v večini ostalega alpskega prostora.

To so naši predniki storili brez zakonov in predpisov, z globokim zavedanjem in spoštovanjem do svojega okolja in lastnine.

80 odstotkov Triglavskega narodnega parka je v zasebni lasti. In tako kot vsi, smo tudi mi še kako občutljivi na svojo lastnino. Bili smo prvi, ki smo ob spremembi družbenega reda v devetdesetih letih prejšnjega stoletja spoznali, da lastnina ni sveta. Da je pogojena s socialnimi, ekološkim in drugimi funkcijami. Da moramo, ker tako pravi tudi zakon, k upravljanju svoje lastnine pripustiti tudi druge – od stroke, nevladnih organizacij in seveda upravljalca parka. Da je naša lastnina dostopna vsem – ker smo nacionalnega pomena.

In to je zaznamovalo javno razpravo zadnjih 40 let, povzročalo nezaupanje in konflikte med prebivalstvom in oblastjo, pojavljale so se zahteve po spremembah meja parka, pisali memorandumi, na ta račun se je dobivalo volilne glasove.

Danes trdno držimo usodo v svojih rokah. Ne čakamo več nikogar, nikomur se ne pritožujemo, danes ne čakamo na rešitve iz Ljubljane.

Danes pobude za ohranitev tega krhkega območja prihajajo s strani prebivalcev – pomislimo samo na načrt trajnostnega razvoja bohinjskega jezera, ki bo zavaroval to območje ob vse večjih pritiskih.

Kaj takšnega, da bodo prebivalci, ja, prebivalci, zahtevali dodatne ukrepe za zavarovanje narave, zmanjševanje pritiska na to območje, zahtevali podporo stroke in upravljalca javnega zavoda, čeprav bi bilo bolj oportuno slediti samo hipnim ekonomskim interesom, je bilo še trideset let nazaj nepredstavljivo.

A čas mora dozoreti – zato se danes lahko pogovarjamo o novih skupnih izzivih, ki nas čakajo v prihodnjem desetletju. Še posebej, ker so se po 40 letih začele uresničevati tudi zaveze, da bo zaradi omejitev, ki jih imamo z upravljanjem svoje lastnine in ponotranjene zavezanosti k ohranjanju narave ter trajnostnemu gospodarjenju s svojim premoženjem, naše bivanje v parku, kot piše v zakonu: nadstandardno. V letošnjem letu parkovne občine prvič koristimo ta sredstva. Gre za zgodovinski preobrat ravno v letu, ko praznujemo. Življenje v parku je namreč vrednota.

Nobenega razloga ni več, da Triglavski narodni park v prihodnjih letih in desetletjih ne ponudi pravih rešitev na temeljna okoljska in socialna vprašanja sodobne družbe, varovanja narave in ohranjanja kulturne krajine – ob hkratnem vzdržnem gospodarskem in socialnem razvoju, ki bo zagotavljal kakovostno bivanje tako prebivalcev kot obis­ kovalcev parka.

Nikoli več se ne smemo pogovarjati o spremembah zakona, ki bo park ožal, temveč ravno obratno: vrata parka morajo biti odprta tudi za vse tiste, ki si bodo želeli našega načina življenja, življenja v nacionalnem parku, ki ti poleg obveznosti prinaša tudi visoko kakovost bivanja in ustvarjanja.

Zato Triglavski narodni park mora in lahko ostali Sloveniji ponudi odgovore, kakšen je trajnostni in zeleni razvoj. Kakšno mora biti sobivanje med naravo in človekom.

Triglavski narodni park mora biti prvak v preobrazbi v digitalno, samooskrbno in avtonomno območje na vseh področjih – od javne infrastrukture do energetske samooskrbe, ravnanja z odpadnimi vodami tako v dolinah kot po planinskih kočah. Od kmetijstva, kjer bo potreben korenit zasuk v ekološko in sonaravno kmetijstvo, do odgovornega turizma, usmerjanja obiska in ne podleganja hipnim ekonomskim, kapitalskim ali političnim interesom. In to na račun ohranitve narave, kulturne krajine in kakovosti bivanja prebivalcev parka.

Zdaj govorim simbolno in konkretno: nikoli več, gospe in gospodje, se nam ne sme zgoditi, da bomo ustvarjali mirne cone za divjega petelina, med tem pa nam bo nebrzdani kapital s podporo politično vplivnih posameznikov širil cesto nad mirnimi conami in zganjal hrup, smetil in nezakonito gradil v drugi in tretji coni Triglavskega narodnega parka.

Nikoli več se nam ne sme zgoditi, da si bodo taisti ljudje v nekaj dneh zaradi enega športnega dogodka priskrbeli najnovejše in naj­ zmogljivejše internetne povezave, naši otroci pa so se nekaj sto metrov stran na Koprivniku in Gorjušah komaj šolali na daljavo, ker niso imeli ustreznih internetnih povezav.

Jalovec, foto: Aleš Zdežar

7

turizem

Tistih, ki so tiste dni uživali v VIP-ložah, danes ni med nami, čeprav so bili vabljeni. In se vprašam – ali sploh potrebujemo njihovo podporo?

Ne, ker smo park mi. In zdaj, ko smo se naučili poslušati en drugega, sodelovati in se podpirati, nam ga nihče ne more vzeti. Usoda parka je v naših rokah.

In tako trdno verjamem, da bomo znali Sloveniji, Evropi in svetu ponuditi konkretne in jasne rešitve, ki jih ob vse večjih okoljskih in družbenih problemih zahteva naš čas.

Zato sem prepričan, da bo Triglavski narodni park zmagovalec 21. stoletja.« Za naravo in za ljudi je vodilo letošnjega jubileja – 40-letnice razglasitve prvega zakona o Triglavskem narodnem parku. Ob tej priložnosti smo k razmišljanju povabili številne posameznike, nekaj njihovih razmišljanj objavljamo v tokratnih Bohinjskih novicah. Živeti v naravi je lepo. Še lepše je živeti v parku. Če pa je ta park edini narodni park v tvoji državi, pa je občutek naravnost fantas­ tičen. Včasih se premalo zavedam, kakšen privilegij imam, da lahko živim v Triglavskem narodnem parku. To je območje, kamor se drugi odpravijo za vikend, praznik ali na dopust. To je območje, o katerem tujci berejo v revijah in na spletu, jaz pa imam to neverjetno srečo, da tukaj živim in delam. Da sem v parku vsak dan in skoraj ves čas. Podob narave, Bohinjskega jezera, Mostnice, Triglava, planin, gozdov in alpske arhitekture mi ni treba gledati na ekranu ali ob listanju kakšne tiskovine. Le iz hiše stopim in »voila«, vse je živo, trodimenzionalno, z vonjem in zvokom.

GREGA ŠILC; prebivalec parka, lokalni vodnik, vodnik PZS

Narava hrani občutljivo dediščino vseh vrst in kaj se z njo dogaja, lahko zelo jasno spremljamo v zadnjih 50 letih. Nihče »od zunaj« nam ne bo pomagal. To moramo storiti sami. Zaščiti moramo našo domovino, vendar ne tako, da se spremo med seboj ali da ustavimo tujce, ki želijo spoznati naše lepote in vrednote. Kaj storiti? To je verjetno eden največjih izzivov današnjega časa, saj si moramo najprej sami razčistiti pojme, kaj je resnično varovanje narave, kakšne so primarne naloge, da zmanjšamo vpliv katastrofalnih posledic klimatskih sprememb, in kako moramo zavarovati našo deželo pred izgubljanjem naravnih vrednot v gorskem svetu.

Izziv za vse in predvsem za oblast, ki bi morala upoštevati skrbnike našega Triglavskega narodnega parka.

MATEJ LIPOVŠEK; fotograf, velik poznavalec alpske flore, upokojeni kirurg

Razvoj Triglavskega narodnega parka preveva pionirski duh prvih naravovarstvenih »čudakov«, ki so povsod po svetu navkljub vsem neprizanesljivim nasprotovanjem svojega okolja verjeli in bili prepričani o svoji viziji. Ali kot je zapisal slavni matematik Arhimed: Če človek v sebi čuti, da ima prav, je tisto prav.

Za vizijo prihodnosti je večkrat potreben pogled z visoke gore.

Od tam se odpira večna lepota v neskončnosti daljnega obzorja, kjer postajajo vsakodnevni konflikti in težave v dolinah spodaj pod oblaki nepomembni in nevredni našega vznemirjanja, kvečjemu pomilovalnega nasmeha.

JANEZ BIZJAK; arhitekt, urbanist, naravovarstvenik in publicist.

Raziskovalec alpske arheologije. Nekdanji direktor narodnega parka.

V TNP-ju živim že skoraj 40 let in sem nadvse hvaležen vsem, ki so prispevali k ustanovitvi in delovanju uprave Triglavskega narodnega parka. Iz svojih izkušenj vem, da prisotnost te ustanove bistveno prispeva k ohranjanju naravne in kulturne dediščine celotnega področja. Seveda je bilo v teh letih obstoja tudi veliko kritik, da nam parkovna pravila onemogočajo normalno življenje in razvoj (kar je bilo večkrat tudi upravičeno ...). Strokovni delavci parka ste v teh letih z vztrajnim delom veliko doprinesli k razumevanju pomena parka za vse nas, ki živimo na tem področju. Zdaj se veliko bolj zavedamo, da je TNP dragocena, tudi tržna priložnost, ki bo z nadaljnjim raz­ vojem in obljubljeno pomočjo države omogočila preživetje vsem domačinom.

STANE KLEMENC; fotograf, alpinist, popotnik, gorski vodnik in reševalec Še več misli o parku si lahko preberete na spletni strani: https:// www.tnp.si/sl/spoznajte/40-let/. ・

Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka tudi v Biosfernem območju Julijske Alpe Renata Cerkovnik, JZ TNP

Biosferno območje (BO) Julijske Alpe je najstarejše in največje BO območje v Sloveniji.

Obsega občine Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Radovljica, Žirovnica, Kranjska Gora, Kobarid, Tolmin in Bovec. V Sloveniji imamo sicer še BO Kras, BO Kozjansko in BO Mura.

Unesco MaB (Človek in biosfera) je Unescov mednarodni raziskovalni program, ki spodbuja prizadevanja za sožitje med ljudmi in njihovim okoljem ter vzpostavlja svetovno mrežo območij, kjer človek in narava sobivata z roko v roki. BO so mednarodno prepoznana območja, ki prebivalcem in lokalnim skupnostim nudijo nove razvojne priložnosti, strokovnjakom nove izzive, obiskovalcem pa nova doživetja.

Svetovna mreža MaB obsega 714 območij v 129 državah. Letos se obeležuje 50-letnica programa UNESCO MaB (Človek in biosfera).

Območje Triglavskega narodnega parka (TNP) predstavlja osrednje območje BO Julijske Alpe, prehodno območje pa obsega širši del Julijskih Alp. Certifikacijski sistem Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka (ZKTNP) www.tnp-kakovost.si Certifikat znaka kakovosti zasleduje vrednote in poslanstvo narodnega parka na celotnem območju Julijskih Alp. Predstavlja storitve in izdelke posameznikov, ki razumejo potrebo ohranjanja čudovite narave in okolja našim zanamcem. Potrošniku pa omogoča, da podpira lokalno gospodarstvo in tradicijo kot zagotovilo kakovosti ter znak spoštovanja narave in zaupanja človeku.

Znak kakovosti se podeljuje za področja kmetijstva, turizma, domače in umetnost­ ne obrti, gozdarstva, zeliščarstva, izobraževanja ...

Glavni pogoj za pridobitev certifikata je zagotavljanje in konkretno dokazovanje, da imajo izdelki in storitve nadstandardno splošno in predvsem okoljsko kakovost.

Več na: www.tnp-kakovost.si/sl/content/zktnp/kako-se-pridruziti-zktnp.html.

Ponosni nosilci ZKTNP iz Bohinja: www.alpik.com www.bohinj-hotel.com www.camp-danica.si www.hikeandbike.si www.ekokmetija-gorjup.si ・

Srečanje gorenjskih turističnih delavcev Mirjam Pavlič, Gorenjska turistična zveza

Gorenjska turistična zveza že 50 let organizira srečanja turističnih delavcev v sodelovanju s turističnimi društvi Gorenjske. Tokrat je pri­ pravila srečanje v sodelovanju s turističnim društvom Žiri. Tako so bila na srečanju, ki je bilo tokrat v manjšem obsegu kot pretekla leta, v kulturnem programu podeljena tudi priznanja, ki jih vsako leto namenjamo turističnim društvom, ki v tem letu praznujejo okroglo obletnico, dolgoletnim prizadevnim članom turističnih društev in pa krajem, ki so lepo urejeni in s svojo urejenostjo veliko prispevajo k obisku turistov na Gorenjskem – v sklopu projekta TZS Moja dežela – lepa in gostoljubna.

turizem , iz na ših kr a je v

Nagrajenci TZS, foto: arhiv TD Žiri

Pri TD Bohinj deluje komisija za okolje, ki že vrsto let išče zanimive posebnosti Bohinja, tiste, ki so privlačne za oči vsakogar, še posebej pa za turista. Poimenovali so jih biseri Bohinja – drobne posebnosti, ki bogatijo kraj. Tisti, ki se potrudijo malo bolj in ki vložijo dodaten čas in energijo za urejenost tudi drugih objektov in okolice, si vsekakor zaslužijo dodatno pohvalo in priznanje. Tako je na predlog TD Bohinj za leto 2020 Gorenjska turistična zveza podelila priznanja tistim, ki skrbijo za urejene kapelice in znamenja po vaseh Bohinja.

Prejemniki priznanj so: - župnija Srednja vas za vzorno urejeno kapelico »Kapela trpečega Kristusa u štapah« v Srednji vasi v Bohinju, - Rozalija Urh za vzorno urejeno kapelico »Jurčkov znamenj« pod Studorom, - Vera in Krsto Tripić za vzorno urejeno kapelico »Trojerjev znamenj« v Bohinjski Bistrici, - Marija Bučar za vzorno urejeno kapelico »Znamenj pr' Petru« na Ravnah, - Andrejka in Bogdan Rupnik za vzorno urejeno kapelico »Rupnikov znamenj« v Stari Fužini, - Milena Stare za vzorno urejeno kapelico »Zapolarjov znamenj« v Češnjici, - Metka Hribar za vzorno urejeno kapelico »Ješprenjov znamenj« na Koprivniku.

Letos je minilo tudi 20 let, odkar pri Gorenjski turistični zvezi teče akcija Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone in komisija je izmed prijavljenih kandidatov izbrala še tri nagrajence za prejemnike priznanj za najlepše gorenjske nageljne. V okviru 20. obletnice te akcije je izšla tudi publikacija, posvečena vsem ljubiteljem nageljnov. ・

Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica dobitnik spominskega znaka Vlade Republike Slovenije »Za požrtvovalnost v boju proti covidu-19«

8 Zupan, Mira Mencinger, Joži Stare, Marica Kočevar, Marija Vidmar, Majda Rozman, Malka Čufer, Martina Tavčar, Marjana Logar, Joži Žmitek, Nuša Urh in Zorka Arh. Naši pohodniki so neutrudljivi in tokrat so se odpravili na Lubnik nad Škofjo Loko.

Takole je zapisal naš vodja pohodov: Vasici Praprotno in dlje sledimo oznakam preko razglednih pobočij, s katerih se nam odpira lep pogled na Lubnik in razgledne vasice.

Lubnik spada med najvišje vrhove Škofjeloškega hribovja in se dviguje zahodno nad Škofjo Loko in Sorškim poljem med Poljansko in Selško dolino. Severno se spušča na Sorško polje, zahodno pa meji na Cerkljansko hribovje. Lubnik naj bi poimenovali po kopastem, lobanji podobnem vrhu, sestavljenem iz sivega apnenca. Gozdni vrh je poraščen z bukovim, smrekovim, skratka mešanim gozdom, le na prisojni strani, kjer ležita vasici Gabrovo in Breznica, s polji in travniki med nekaj samotnimi kmetijami.

Pohodniki na Lubniku, foto: Janez Pikon

Pogled z Lubnika, foto: Janez Pikon

V sredo, 22. 9. 2021, se je sestal UO in NO Društva upokojencev Bohinjska Bistrica, kjer smo se dogovorili, kako povabiti jubilante na srečanje, da jih privabimo čim več, potrdili finančno poročilo in na predlog predsednika potrdili dobitnika priznanja ob dnevu starejših 1. oktobra.

Na skupni proslavi društev in Občine Bohinj, kjer so obeležili dan starejših, sta priznanje prejela: Jože Borišek in Amalija Čufer. Misli ob priznanju si lahko preberete v članku o mednarodnem dnevu starejših.

Olga P. Gorišek, DU BB

V tednu občinskega praznika, prav na prireditvi Županov dan zdravja, je naše društvo prejelo spominski znak Vlade RS »Za požrtvovalnost v boju proti covidu-19«.

Naj vas spomnimo, takoj v začetku epidemije so se naše članice organizirale in sešile okrog 1500 mask. Naj se vsem na tem mestu še enkrat zahvalimo in jih tudi imenujemo: Vera Urh, Vida Kikelj in Nuša Urh so krojile maske, kar 17 pa jih je šivalo: Francka Perše, Zora Štros, Ivanka Colja, Ivica Torkar, Minka Pfaifer, Nada

Foto: Stanislav Ažman

9

iz na ših kr a je v

Razpored aktivnosti v društvenem domu v mesecu oktobru 2021: - vsak torek šah, - vsako sredo pikado, - vsak četrtek prstomet, - vsak petek v večernih urah bovling v Eco Hotelu Bohinj, - z oktobrom pričnemo s telovadbo: • vsak četrtek ob 19. uri v telovadnici OŠ Bohinjska Bistrica, prvič 7. 10. 2021, • vsak ponedeljek ob 19. uri v Srednji vasi nad pošto, prvič 4. 10. 2021.

Po navodilih NIJZ je povsod obvezno potrdilo PCT. Pisarna je odprta, uradne ure so ob sredah od 16. do 17. ure.

Dobrodošli!

Omejitev zaradi covida-19 še ni konec, zato prosimo, da jih upoštevate, pazite nase in na svoje zdravje. ・

Novice Društva Invalid Bohinj Marija Kožar, Društvo Invalid Bohinj

V poletnih mesecih smo imeli pet kopalnih izletov v Izolo. Udeležili so se ga tako člani društva kot tudi drugi prebivalci Bohinja. Konec avgusta pa smo se odpeljali na letovanje v Izolo. Namestili smo se v Hotelu Delfin. Imeli smo lepo vreme in toplo morje, zato smo se lahko kopali tako v morju kot v notranjem ali zunanjem bazenu. Preživeli smo čudovit teden. Rezervirali smo že termin za prihodnje leto, in sicer od 25. 8. do 1. 9. 2022. Kdor se želi, se lahko že zdaj prijavi, saj se mesta hitro zapolnijo.

14. 8. 2021 so se članice in člani društva udeležili tekmovanja v pikadu, ki je potekalo v Topolšici. Tekmovanja so se udeležili Žan Nart­ nik, Andrej Zorč, Ludvik Gumzej, Valerija Grm, Antonija Gumzej, Nuša Urh, Dragica Matuc in Ivanka Lupšina.

Pisarna društva je odprta vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Kdor še ni plačal članarine za leto 2021, naj pride v pisarno, kjer jo bo lahko poravnal.

Zaenkrat telovadbe še ni, potekajo pa delavnice, bovling, plavanje in telovadba na stolu. ・

Vodnikovi dnevi

V imenu Krajevne skupnosti Koprivnik - Gorjuše: Karmen Zupan Jest dobru serce inu dob'rga perjatla več štejem, koker d'nar, deslih d'narjov učasih manka, pa vendar lubezni še več ...

To je misel, ki jo je 23. 6. 1799 v pismu, poslanemu Valentinu Vodniku, napisal Andrej Jamar z Gorjuš. Kljub temu, da je od zapisa minilo krepko več kot dve stoletji, so te besede še kako aktualne tudi v današnjem času. Česa nam bolj primanjkuje – denarja ali prijateljstva in ljubezni? Kaj bolj cenimo? Za kaj se trudimo?

Menimo, da bi morali vsi skupaj na novo naravnati svoje kompase in si postaviti nove cilje. Bomo delali le to, kar se nam splača, kar nam prinaša bodisi udobje bodisi denar? Ali bomo stopili skupaj, sodelovali in si pomagali?

Tak razmislek se pokaže kot potreben tudi v okviru Vodnikovih dni, ki jih vaščani Koprivnika in Gorjuš pripravljamo že desetletja. Zakaj se trudimo s prireditvami, zakaj organiziramo pohode, zakaj pripravljamo pogostitve? Prostovoljno, za peščico vaščanov ...

V prvi vrsti je razlog za ves trud gotovo globoka hvaležnost Valentinu Vodniku za vse, kar je dobrega in pomembnega naredil za slovenski narod, ter ponos, da smo imeli to čast, da je ta veliki človek živel in delal v naših dveh vaseh.

Drugi, nič manj pomemben razlog, pa je v začetku zapisana misel Andreja Jamarja, ki kljub več kot dvema pretečenima stoletjema še vedno živi v nas. Verjamemo namreč, da bolj kot denar potrebujemo drug drugega. In dogodki Vodnikovih dni so prav gotovo tisti, ki nas povezujejo. Izbezajo nas iz naših domov in nas prisilijo, da sodelujemo, se poslušamo in se pogovarjamo. Mnogi še vedno ne slišijo našega povabila, a mi vztrajamo in upamo, da bo vsako leto več ljudi prepoznalo dragocenost Vodnikovih dni in se nam pridružilo.

In kako je bilo na Vodnikovih dnevih letos? Odgovor je kratek: lepo!

V petek se je 35 otrok in ducat odraslih podalo na pohod, ali bolje sprehod, na Vodnikov razglednik. Brez posebej pripravljenega programa, s kitaro in otroško pesmijo, toplim večerom in zvezdnatim nebom je bil večer preprosto očarljiv. Naslednji večer je bila v župnijski cerkvi kulturna prireditev, kjer so letos sodelovali samo domačini in s tem dokazali, da marsikaj zmoremo in znamo tudi sami. Otroci so igrali na inštrumente in predstavili Vodnikove uganke, smešne prigode in imena mesecev, ušesa pa so nam božali glasovi domačega cerkvenega zbora in mlade Anike Kralj. V nedeljo je bila sv. maša darovana v spomin na Valentina Vodnika, po maši pa smo se družili na vaškem sejmu, kjer so svoje izdelke predstavile naše vaščanke, članice kulturnega društva.

V imenu KS Koprivnik - Gorjuše se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli prispevali k temu, da so bili tudi letošnji Vodnikovi dnevi prijetni in uspešno izpeljani. Še posebej se zahvaljujemo vsem nastopajočim otrokom in Aniti Zupanc, ki je otroke pripravila in povezovala program, pevcem cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Gregorja Stareta, Aniki Kralj, Matiju Polancu, Juretu Kralju in Larisi Jeklar, županu Občine Bohinj Jožetu Sodju za njegov obisk in spodbudne besede, župniku Marjanu Lamovšku, ki nam je dal v uporabo cerkev in župnišče ter popestril večer na Vodnikovem razgledniku, Andreji Korošec za kitarsko spremljavo in animacijo na Vodnikovem razgledniku ter gospodinjam za pecivo. ・

Uskovnica 2021

Martin Gorišek, Tajnik KO Bohinj

Foto: Dušan Bavčar

Foto: Karmen Zupan

Ker so bile razmere na zdravstvenem področju dokaj urejene, vsekakor pa ne tako, da bi lahko izvedli proslavo, smo člani ZB KO Bohinj v sodelovanju ZB KO Jesenice 6. 9. 2021 ob 10.30 uri na Uskovnici pri spomeniku padlih položili lovorjev venček in prižgali svečo, ter se z eno minutnim molkom poklonili žrtvam. ・

iz na ših kr a je v

10

Obraz meseca – Lucija Rozman Lothar Orel

PO DOMAČE: / POKLIC/IZOBRAZBA: Se pravi, kaj mi piše na diplomi? Diplomirana družboslovka.

MOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: Trma, zanesljivost, organizacijske sposobnosti.

KAJ ME FASCINIRA: Naravne lepote.

VSI BI MORALI POZNATI: PESEM/GLASBENIK: Foo Fighters.

UMETNIŠKO DELO: Nimam.

KRAJ: Bohinj, brez dvomov.

JED: Ajdovi žganci. ČLOVEK: Moja ati pa mami, ker sta najboljša človeka in najboljša mož­ na vzornika. Joj, kar oči so se mi malo zarosile (smeh).

V BOHINJU MI JE VŠEČ: Narava, od travnikov in gozdov do gora in vodnega bogastva, vse.

V BOHINJU POGREŠAM: Več možnosti za mlade, da se tu nastanijo in zaposlijo.

Gospa kapitanka, bohinjska morjeplovka; začela bova z ladjo, pa kamor priplujeva tokom pogovora... Kako si postala kapitanka?

Začelo se je 2008, ko sem bila kot študentka naveličana dela v strežbi in sem si zaželela nekaj novega. Na ladji so ravno iskali in sem začela delati, takoj mi je bilo všeč. Všeč mi je delo v naravi, na jezeru, med ljudmi ... Sčasoma me je začela zanimati sama vožnja. Kot vodiči smo med plovbo kdaj imeli možnost poprijeti za krmilo. Najprej si nisem upala, potem pa sem poskusila, in kmalu smo se z bratom Simonom in sodelavcem Petrom začeli pogovarjati, če bi tudi mi naredili izpite.

Imeli smo najboljša mentorja, Bojana in Srečota, ki sta nas naučila vseh nujno potrebnih veščin. Jaz izredno uživam v tem delu. Na jezeru sem praktično vsak dan, ne vidim se, da bi šla v kako drugo smer. Aja, bi skoraj pozabila – menda sem edina kapitanka na notranjih vodah v Sloveniji. Tu je bil zadnjič inšpektor za celinske vode in je razmišljal, če je še kakšna, pa je rekel, da ne.

Kaj pa v neplovnih mesecih?

Plujemo od velike noči do krompirjevih počitnic, kar je 7 mesecev.

Pred plovno sezono in po njej so priprave. Ladje damo jeseni na kop­ no, spomladi nazaj na jezero, tudi s tem je precej dela. Ko so ladje na suhem, opravljam delo v pisarni, marketing, booking, ponudbe za novo sezono in tekoče zadeve, socialna omrežja same destinacije Bohinj, digital ...

Si redno zaposlena?

Ja, zdaj sem že 4 leta. Za nedoločen čas.

Kdo tvori jedrno ekipo in kdo je bolj »začimba«?

Dva sva zaposlena – jaz in Peter, imamo pa 5 do 6 študentov in 3 upokojence, ki občasno vskočijo. Simon je del stalne ekipe.

Kaj je pri delu na ladji najbolj zanimivo pa mogoče neočitno za nepoznavalca?

Koliko različnih ljudi in kultur sem spoznala v teh letih. In koliko različnih obrazov ima to naše lepo jezero. Vsak dan je čudovito in vsak dan je nekaj novega: svetloba, dež, sonce, obarvanost listov na vejah, vedno drugačna kulisa. To je prav neverjetno. Ljudje nas sprašujejo, če se ne naveličamo delati eno in isto, ampak v resnici je vsaka vožnja zgodba zase in tega se ne da naveličati.

Ne morem, da ne bi potipal – kaj je bila ta odisejada s preimenovanji?

Ja ... nočem kaj preveč reči, ampak cela strategija turizma gre v to smer, da Bohinj postane čimbolj trajnosten in zelen, da se v vseh pogledih stremi k sloganu »Bohinj cveti«. Na podlagi tega se je želelo ladji preimenovati v nekaj, kar bi nas opominjalo na »cvetočnost« Bohinja.

Zato smo obnovljeni Zlatorog preimenovali v Triglavska roža, bivši Bohinj pa v Zlatorog. Zlatorog in Triglavska roža, ker gresta z roko v roki.

Zakaj niste pustili Zlatoroga Zlatorog?

Ker je Triglavska roža nova ladja in res presežek, kar se tiče podobe ladje. Strešnica je unikat, taka lepa ladja ima lahko samo žensko ime.

No, saj ladje naj bi imele menda na sploh ženska imena.

Foto: Lothar Orel

Lahko dosprejava »samica Zlatoroga« na drugo (smeh). Ampak to je že javno spodbujanje vandalizma. Saj res, ste imeli kdaj težave z vandalizmom?

Da potrkam, niti ne. Edinole menda naj bi se ob prihodu male ladje (prve, leta 2000) čez noč pojavil na njej grafit.

Kaj pa je pisalo?

Mislim, da je pisalo Noe (smeh). Okej, kot Noetova barka, ampak ne razumem vzgiba za ta napis. Bilo pa je precej govora o tej novosti in precej lokalnih ponudnikov se je balo konkurence, ampak mislim, da neupravičeno. Mi ponujamo čisto drugo storitev za čisto drugo populacijo, marsikdo ne more s čolnom na jezero, recimo če je na vozičku, manj okreten, z več otroki ... pa kljub temu lahko uživa na vodni gladini. In še izkazalo se je, da je ladja super način prevoza z ene strani jezera na drugega.

Kako pa poteka dvig?

Pride večje dvigalo – kamion s konstrukcijo. Dan pred dvigom ladje odstranimo akumulatorje, od sidrišča do obale potegnemo vrv, s katero se potegne ladjo do obale, ker nima več pogona. Pod ladjo napeljemo dve gurtni, s katerima se ladjo objame in prestavi, nato pa jo na tem kamionu peljemo na mesto zimovanja. (Malo pomisli.) A je »gurtna« pravilna beseda?

Ni, ampak namenoma puščam v člankih domače besede, da se bralstvu prenese pravi »žmoht« bohinjskega govora. A so potrebni potapljači za te gurtne?

Ne, na ladji sta dva delavca, ki preprimeta gurtno z dvigala in jo potegneta pod ladjo. Potem se jo pa dvigne in naloži na kamion. Sploh za Triglavsko rožo je ta izjemno dolg. Vsakič znova mi je zanimivo, kako spretni so ti šoferji na tako majhnem prostoru. Vsa kolesa upravljajo z daljinčkom. Eden od fantov, ki jo prepeljujejo, je menda celo evropski ali svetovni prvak v spretnostnem manevriranju. Potem jo pa prepeljemo, podpontamo, izpraznimo, pokrijemo, zaščitimo pred vetrom in snegom.

Kaj pa tvoja diploma oz. izbira študija? Si imela pred tem začrtano neko povsem drugo življenjsko pot?

Ne, sploh ne, samo vedela sem, da me zanima družboslovje. Vpisala sem en splošen študij in upala, da se mi bo v teh treh letih izkristaliziralo, kaj želim početi – in se mi je. Sicer ne zaradi faksa, ampak zahvaljujoč ladji, saj sem zelo hitro začutila, da želim delati v turizmu.

Po diplomi sem vpisala še magistrski študij Turizma na EF in upam, da bom tudi kmalu magistrirala.

Je zahtevno delati in študirati sočasno? Kako žongliraš?

V bistvu imam vse izpite že opravljene, kar je velika sreča. Ko si enkrat zaposlen, si ne predstavljam ob tem še hoditi na predavanja in opravljati izpite. Napisati moram le še magistrsko delo, pa tudi to je kar izziv ob vseh službenih in drugih obveznostih.

Katero je najbolj zanimivo znanje, ki si ga dobila od vodenja in od izpita za voditelja čolna?

Veščina komuniciranja in interakcije z ljudmi – da veš, s kom imaš opravka in kako »shondlat« zadevo. Pri samem izpitu ... Ta izpit je bil

LETO XXIV

Bohinj, 8. oktober 2021

VSEBINA 24. SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro

Številka 7 1. člen

S tem sklepom se zemljišču katastrska občina 2199 Savica parcela 1282/2 ukine status javnega dobra.

2. člen

24.

Na podlagi 247. člena v povezavi z 245. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 24. redni seji dne 30. septembra 2021 sprejel naslednji

Zemljišču iz prejšnjega člena preneha status javnega dobra.

3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 478-0077/2021 Bohinjska Bistrica, 30. september 2021

SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro

11 za morske in celinske vode. Za slednje je zelo malo snovi in večidel vezano na rečno plovbo. Najbolj v pomoč so mi še razni vozli, ki jih dnevno uporabljam. Lučke, vetrovi ipd. so vezani samo na pomorski del. Sem pa te vozle že od prej poznala iz gasilskih vod, kjer se samo drugače imenujejo.

Kakšni vozli so to?

Na to sem naletela v gasilstvu, pomorstvu in plezariji – enaki vozili z drugimi imeni.

Okej, dve zanimivi informaciji – 1. ukvarjaš se z gasilstvom in plezanjem in 2. rad bi, da mi našteješ par vzporednih imen za en in isti vozel. Začniva z vozli.

Uf, sedaj se ne spomnim niti enega. Daj mi malo časa za premislek.

Se ukvarjaš tudi s plezanjem?

Ne, s plezanjem niti ne, samo šla sem na začetni tečaj. Mi je bilo všeč, ampak so mi ljubše druge zvrsti rekreacije.

Katere?

Hribolazenje, hribolazenje, hribolazenje. No, tudi kolesarim rada, a največ sem po hribih. Poleti visokogorje, pozimi redno na Rudnico.

Lani sem opravila 130 vzponov, letos sem si zlomila gleženj in od marca še nisem bila, ampak že do poškodbe sem se letos nanjo vzpela 40-krat. Všeč mi je ta način rekreacije in nagrada – prizori na vrhu, ki ti vzamejo sapo. Že samo Rudnica, ki je zelo lahko dostopna, ima čudovit pogled. Tudi me sprašujejo, če se ne naveličam iti vsak dan na Rudnico – pa je enako kot pri jezeru. Non bis in idem. Ni moj cilj, da grem res vsak dan, mi je pa všeč in jo imam pred pragom, grem pa z veseljem tudi kam drugam. Ni mi poanta, da bi se odpovedala enemu dvatisočaku, da bi šla vsak dan na Rudnico.

Kaj pa je najvišji vrh, ki si ga osvojila?

Triglav. Višje ne gre (smeh). Sicer pa grem rajši na druge vrhove, od koder lahko občudujem Triglav.

Pa gasilstvo?

S tem sem se ukvarjala v OŠ, danes pa ne več, smo se veliko naučili, hodili na kvize ... V srednji šoli smo se nekako razgubili.

Župan Občine Bohinj Jože Sodja

iz na ših kr a je v Torej, vozli. Zanima me en vozel, ki ima tri različna imena.

Moški vozel, ki smo ga v gasilstvu imenovali mornarski, v plezanju je pa še nekaj tretjega.

Še kakšna anekdota za konec?

To pa nimaš dovolj znakov (smeh). Mi se imamo vedno super, smo super ekipa, ki se razumemo, ki znamo komunicirati, se družimo po službi, gremo skupaj jest, eno leto smo šli na jadranje ... Če delaš v takem kolektivu, se anekdote kar množijo. Recimo ladja tehta 20 ton, ima propeler, ampak še se najde kdo, ki bi hotel skočiti med vožnjo dol.

Tu ogromno pomeni, da smo izurjena posadka, ki zna odreagirati na vse mogoče situacije. Ne dopuščamo izgredov. Bolj kot potniki na ladji so problemi v okolici ladje, plavalci, supi, kanuji ... Načeloma pogosto niti ne trobimo, ampak samo obvozimo, saj če trobimo, večkrat pride do nepotrebne panike, ki še poslabša situacijo. Prav je, da se dela na tem, da se zmanjša »ferker« na jezeru, čeprav to marsikomu ni prav.

Prepoved večjih napihljivih zadev, prepoved vseh prinesenih plovil, ker sedaj ni nobenega reda. Trudimo se omejiti vnos, ampak zdaj vsak lahko pride s čimerkoli in s tem je tudi problem vnos tujerodnih vrst. Marsikdo ne opere plovila, preden ga vnese k nam, in se s tem naseljuje v jezero vse sorte. Ne gre za to, da bi hoteli biti diktatura, le res nočemo, da bi prišlo do vnosa kake vrste, ki bi škodila naravnemu ekosistemu. Želimo ohraniti to lepo alpsko jezero. Ta omejitev tudi zmanjša erozijo okoli obale, tudi kolesarjenje na S strani je prepovedano iz tega vzroka.

No, zdaj greva pa na pomol, da te še slikam. (Ko prideva, naju prijazno pozdravi posadka, ki ravno počiva med izkrcanjem in ponovnim vkrcanjem. Ob najinem prihodu se najbolj razživi iskrivi Simon, kapitankin brat, ki se nemudoma pozanima: »A si povedala, da je tvoj brat tvoj največji navdih?« op. av.)

Ne, to pa res nisem. Saj Simon je super, ampak ati pa mami sta pa tako velika človeka, da sem res morala izpostaviti njiju. Že vse življenje sta mi vzornika in res sem jima izredno hvaležna za vse.

Hvala za tvoj čas.

Hvala, da si mi dal to priložnost. ・

12

iz na ših kr a je v

Danica Sodja dopolnila 90 let

ZZB za vrednote NOB, Krajevna organizacija Bohinj

Foto: arhiv ZZB za vrednote NOB, Krajevna organizacija Bohinj

V petek, 27. 8. 2021, smo na njenem domu, kjer živi skupaj s hčerko in njeno družino, obiskali našo članico Danico Sodja. V krogu svojih domačih, znancev in prijateljev je praznovala 90. rojstni dan. Z obiskom sta jo razveselila predsednik ZB KO Bohinj Boris Rožič in župan Občine Bohinj Jože Sodja, nekaj naših članov pa jo je presenetilo z darili. V prijetnem klepetu in druženju, obujanju spominov na prehojeno pot, ki ni bila vedno lepa, smo ji zaželeli trdnega zdravja in vse dobro še naprej ter ji obljubili, da jo bomo še obiskali. ・

Okrogli jubilej naše mame Vere Sitar Njeni domači

Ob obisku župana, foto: arhiv Občinske uprave Občine Bohinj

»N'kol si nism mislla, da jih bom dočakala 90,« pove naša mama Vera Sitar, ki se je rodila mami Frančiški Kumerdej in očetu Ferdinandu Sivcu na Jesenicah 10 septembra 1931. Otroštvo je preživela na Stari Savi na Jesenicah, mladost, zaznamovano z grozotami 2. svetovne vojne, zaradi katere je bila hiša, v kateri je bivala, požgana, pa tudi v Mojstrani. Zaradi oslabelega zdravja očeta Ferdinanda ga je prišla leta 1956 oskrbovat v Bohinjsko Bistrico, kamor se je čez čas tudi za stalno preselila. Moža Alojza je spoznala na vožnji z vlakom na Jesenice, kjer je do leta 1982 opravljala delo laborantke v Železarni na Jesenicah. V zakonu sta se jima rodila sinova Gaber in Edi, ki sta si ustvarila družini v Bohinjski Bistrici.

V pokoju si je čas krajšala s čiščenjem volne domačih ovac, nato pa s pletenjem izdelkov, ki so razveseljevali širno družino. Še danes se spomni, kako je starejšemu sinu spletla komplet jopice, rokavic in šala v takrat modernem norveškem vzorcu. Preostali čas je gostoljubno skrbela za številne obiske, ki jim je rada ponudila svoj znameniti jabolčni štrudelj. Sedaj si krajša čas z branjem časopisov in barvanjem pobarvank za odrasle. Njene dni pa popestrijo tudi štirje vnuki in dva pravnuka.

Zahvaljujemo se županu za obisk, mami pa želimo, da jo še naprej spremljata zdravje in dobra volja. ・

Vida Rozman dopolnila 90 let Katarina Košnik

Foto: arhiv Občinske uprave Občine Bohinj

26. avgusta je gospa Vida Rozman iz Jereke dopolnila okroglih 90 let. Ob jubileju je odstrla nekaj drobcev svojega življenja, tudi še nekaj živih spominov iz ranega otroštva med vojno.

Rodila se je 26. avgusta 1931 doma pri »Korošicu« na Koprivniku staršema Luciji in Ivanu Korošcu, kjer je preživela svoje otroštvo in mladost vse do poroke, ko se je preselila k možu Francu v Jereko, kjer še danes živi s sinom in njegovo družino. Osnovno šolo je obiskovala le prva leta na Koprivniku, nato je njeno šolanje za vedno pretrgala druga svetovna vojna. Po vojni je ostala doma in pomagala mami na kmetiji in v domači gostilni. Očeta so v družini s še tremi sestrami in dvema bratoma zgodaj izgubili in ostali sami z mamo, ki jih je kasneje tudi prezgodaj zapustila. Dela je bilo s kmetijo in gostilno veliko in težko je bilo. Predvsem so živi spomini na vojno, ki so jo občutili preko številnih, ki so se ustavljali v njihovi gostilni. Še vedno se spominja, kako so hodili med vojno, taki in drugačni, z vseh strani. Prežeti s strahom so se skrivali in skozi okenske line opazovali neznane obiskovalce. Spominja se trug, ki so jih zbijali za umrle in trepeta, ki je spremljal mlado, še ne deset letno dekle ob vojni, ki se ni bila samo skrito v gozdovih, temveč je močno posegla tudi v sicer umirjeno vaško življenje. Še vedno je živ spomin na birmo sestre, ko so zaman čakali na župnika pred Koprivniško cerkvijo. Ni ga bilo tisti dan in tudi nikoli kasneje ga več nihče ni videl.

Spominja se kakšen podvig je bil, ko se ji je pri komaj devetih letih razlil slepič in so se brez prave ceste z vozom odpravili v dolini in potem naprej v Ljubljano do bolnice. Kako hitro se lahko na poti v dolino kaj zgodi je občutila tudi na lastni koži, ko jih je s konjem in vozom odneslo pod potjo po strmini.

Svoje življenje strni na delovno okolje svojega doma na Koprivniku, ki je takrat tudi brez ceste bil bolj kot ne odrezan od ostalega Bohinja in sveta ter na Jereko, kjer je živela z možem, ki ga je spoznala prav doma v njihovi koprivniški gostilni. Skupaj sta obnovila hišo, zgradila hlev in si ustvarila dom. To so bili lepši in mirnejši povojni časi. Le dvakrat v življenju je videla morje in že to v svojih poznih zrelih letih, ko se je s sorodniki odpravila na počitnice na hrvaško obalo.

Njeno življenje je bilo delavno. Skrbela je za dom, družino in za kmetijo. Tudi polja so bila, ne tako kot danes, vsa posejana z žitom, ki so ga sovaščani in druge Bohinjke in Bohinjci nosili v njihov mlin v Jereki.

Gojili so pšenico, oves in koruzo na rodovitnih površinah, ki so danes zarasle s travo.

Ob topli kavi sva poklepetali, pa kaj veliko o svojem življenju ni govorila. A kljub tistem malo, kar je razkrila, o težkem življenju v času vojne, o trdem delu, ki ga nikoli ni zmanjkalo na kmetiji, o šoli, ki jo je tako nasilno prekinila vojna, o starših, ki jih je zgodaj izgubila, je dobrovoljna gospa z nasmehom na obrazu. Prav z iskreno skromnostjo se raje nasmehne in s pogledom na mladi rod s ponosom omeni svoje tri vnuke Gregorja, Matica in Urbana.

S sinovo pomočjo izvem, da kljub častitljivi starosti še danes kakšno stvar postori okoli hiše, pobere jajca pri kokoših, obesi žehto perila in se vsak teden po klancu sprehodi do cerkve k sveti maši in nazaj. Sicer je večinoma doma in čeprav prebere vse novice, si pogleda poročila, se okoli aktualnih tem preveč ne razburja. Ko si doma, obdan z naravo, se

13 ne ukvarjaš kaj dosti s tem, da so občinske meje zaprte in da ob vstopu v trgovske centre potrebuješ potrdilo.

Ob obisku ob njenem jubileju, ki ga je počastil tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja, se mu za obisk lepo zahvaljuje, v uredništvu Bohinjskih novic pa ji želimo tudi vnaprej vse dobro. ・

Pestro dogajanje v društvu Žarek Primož Bezjak in Ivanka Berčan

V društvu Žarek je bilo vse poletje in tudi kasneje pestro.

V dnevnem centru Naj mladih ne vzgaja ulica se je čez poletje dogajalo marsikaj. Že nekaj dni pred koncem šolskega leta smo obis­ kali Prostovoljno gasilsko društvo Jesenice. Gasilci so nam razkazali svojo opremo in natančno predstavili svoje delo. Otroci in zaposleni smo imeli tudi možnost pomeriti njihove obleke.

Poletne počitnice pa so bile tudi čas za vsakoletne brezplačne delavnice Sproš­ Foto: arhiv društva Žarek čeno v poletje, ki jih dnevni center organizira v enoti na Bledu in Mojstrani. Na Bledu so potekale v obsegu petih dni, udeležili pa so se jih otroci iz blejske in gorjanske občine, v Mojstrani pa tri dni za otroke iz kranjskogorske občine. Na teh delavnicah so se otroci in mladi lahko izrazili v svoji ustvarjalnosti ter kreativnosti. Ustvarjali so z barvami za steklo fun&fancy, das maso, fimo maso ter prstnimi barvami, ob lepem vremenu pa so svojo ustvarjalnost in kreativnost izrazili tudi na prostem.

V času počitnic smo v dnevnem centru za naše uporabnike organizirali tudi več izletov. Štirikrat smo se podali na Bled, kjer so se otroci sprehodili okoli jezera ter se kopali v njem. Enkrat pa nas je pot zanesla tudi dlje, in sicer na Most na Soči, kjer smo otrokom omogočili vožnjo z ladjico po reki Soči. Za nekatere je bila to prva tovrstna izkušnja.

Poletje v dnevnem centru smo zaključili z udeležbo na Paradi učenja.

Tam smo predstavili društvo Žarek, izvedli pa smo tudi z ustvarjalno delavnico barvanja mavčnih odlitkov in izdelovanja zapestnic in ogrlic.

Delavnice so se poleg naših uporabnikov udeležili tudi drugi otroci.

V okviru programa komune Skupnost Žarek smo imeli v avgustu počitniški teden z uporabniki skupnosti, ki smo ga res lepo preživeli: v gorah, na morju, ob jezeru, šli pa smo tudi v kino in na gokart. Cilj tega tedna je bil dosežen: uporabniki so ugotovili, da se imajo lahko lepo tudi brez drog in drugih substanc. Sicer so se nekateri člani tudi vse poletje pridno učili in uspehi pri izpitih niso izostali. Tudi na vrtu smo uspeli pridelati veliko zelenjave, ki jo bomo imeli tudi za ozimnico.

4. 9. 2021 smo organizirali dan odprtih vrat, obiskalo nas je veliko ljudi, ki so našim članom izrazili podporo. Prisoten je bil tudi župan Občine Jesenice in drugi visoki gostje. Razveselili pa so nas nekdanji člani skupnosti, ki so prišli na obisk in pokazali sedanjim članom, da se da, da pot obstaja.

Pred nami je jesen in vabimo vas v naš program sprejemnega centra, na treh lokacijah: Jesenice, Bled, Radovljica, predvsem na tedenske skupine za svojce ter na individualne pogovore. Na spletni strani imamo objavljen razpored prisotnosti, sicer pa nas lahko pokličete na 040/790 345 ali 030/ 348 153. Obstaja pot iz zasvojenosti in vabimo vas k iskanju rešitev in premikov.

16. 9. 2021 smo v društvu organizirali tudi seminar z naslovom Iskanje smisla kot preventiva in rehabilitacija zasvojenosti. Uporabo dvorane Kolpern nam je omogočila Občina Jesenice, za kar smo ji res hvaležni. V tem krasnem vzdušju smo se poglabljali v vsebine, ki so nas napolnile z motivacijo, da nikakor nismo determinirani, ampak obstaja možnost odločanja o sebi, v iskanju globljega smisla.

V obeh programih sedaj vsi aktivno delujemo naprej in z zagnanostjo sledimo ciljem, ki smo si jih zastavili. ・

iz na ših kr a je v

Spomini na Branka (Franca) Bijola (1933–2021) Joža Andrej Mihelič

Sredi septembra smo se člani Planinskega društva Bohinjska Bistrica poslovili od Braneta Bijola. Tako smo ga klicali njegovi hribovski prijatelji. Njegov prvi gorniški čas v Bohinju je bil tesno povezan z našo družino, zato sem kot njen zadnji še živeči član govoril ob njegovem grobu.

Sodelavci se ga spominjajo iz bohinjske tovarne LIP, kjer je delal vse do upokojitve, planinci pa predvsem iz obdobja, ko je za svojo mlado družino ustvaril dom, tukaj, v Bohinjski Bistrici. V domačem planinskem društvu je bil zelo dejaven, pa ne le on, tudi njegovi otroci, zelo malo domačinov pa ve, da je bil Brane v mladih letih vrhunski alpinist.

Davnega leta 1960 sta postala alpinistična naveza z mojim bratom Tinetom, ki ga je v knjigi Klic gora takole opisal: »V Bohinju sem našel nadarjenega samouka. Brane Bijol je bil tih, skromen fant, ki svoje ljubezni do gora ni obešal na veliki zvon, zato pa se je tem bolj izkazal, kadar je bil čas za to.« Branetova druga plezalna smer na njegovi alpinistični poti je bil sloviti Raz Jalovca, tretja, obe v navezi s Tinetom, pa kar ekstremno težavna Debeljakova varianta slovite Aschenbrennerjeve smeri v Travniku nad Tamarjem. Za nealpiniste naj povem, da je v takratnem času šesta plezalna stopnja označevala najtežje, kar zmore človek preplezati v alpski steni, Aschenbrennerjeva smer in Raz Jalovca pa sta še danes na vrhu seznama želja vsakega vrhunskega alpinista.

V tem je bil Brane zelo podoben Tomažu Budkoviču, ki se ga še dobro spominjamo, predvsem kot avtorja izjemnih knjig o zgodovini Bohinja med prvo in drugo svetovno vojno. Tudi Tomaž je bil v nekem obdobju aktiven alpinist. Plezala sva skupaj, njegova druga plezalna smer v življenju pa je bila slovita Zajeda Šit nad Tamarjem, ki po svoji težavnosti in hkrati lepoti slovi tako kot Aschenbrennerjeva smer.

V spomin na alpinistično obdobje v življenju Braneta Bijola naj povem, da sta bila s Tinetom, mojim bratom, med letoma 1960 in 1963 ena najbolj uspešnih slovenskih alpinističnih navez, kasneje pa se je Brane izkazal tudi kot zelo dejaven član domačega planinskega društva.

Vsi, ki so aktivno sodelovali pri gradnji nove Orožnove koče v planini Za Liscem, vedo, da je bil Brane prava duša in srce tega nemajhnega projekta. Že pred začetkom gradnje je izdelal odlično maketo koče, ki je še shranjena gori v koči. Vsem skupaj je olajšala marsikatero odločitev pri novogradnji. Lovro Vojvoda, ki je bil v času gradnje predsednik društva, ni skrival navdušenja, ko mi je pripovedoval, kako je potekala kasnejša dodelava in opremljanje notranjosti koče. Brane, takrat že upokojenec, je pogosto kar po nekaj dni ostajal sam tam zgoraj in ko so se prijatelji po nekaj dneh vrnili h koči, niso mogli verjeti. Vse, kar so pred dnevi skupaj načrtovali, jih je že čakalo narejeno, natančno in lepo dodelano. Šestdeset let je minilo, odkar sta z mojim bratom Tinetom uresničevala svoje alpinistične sanje, v bližini zadnjih gnezd in prvih zvezd, kakor je Oton Župančič zapel Jožu Čopu, pravkar minuli čas v planinskem in alpinističnem življenju Bohinja pa bi bil brez Braneta Bijola veliko manj bogat in lep, v njem bi nekaj velikega in pomembnega manjkalo, kajti gore in gorništvo so velika šola, v kateri se neprestano preverja naša notranja trdnost in krepost, predvsem pa se vedno znova krepijo naša prijateljstva, ki dajejo življenju lepoto, toplino in pomen. ・

Memento za gospo Milano Marija Cvetek

Po večnih, železnih in silnih postavah / moramo vsi mi / dni svojih zemskih / kroge skleniti. (J. W. Goethe) Gospa Milana je sklenila krog svojega življenja v 98. letu starosti; lanskega 26. oktobra se je poslovila od tega sveta v Zavodu sv. Martina v Srednji vasi, kjer je po kapi prebivala zadnjih devet let. Ob obletnici njenega slovesa obujamo spomine na mnoge dragocene urice, ki smo jih preživeli v njeni plemeniti prisotnosti. Bogatila nas je s svojo notranjo integriteto, ki je izžarevala neizmerno voljo in veselje do vsega lepega in dobrega. Njen zvonki smeh je bil nalezljiv, njene čudovite pripovedi so nas znova in znova navduševale, saj je bila prava mojstrica

14

iz na ših kr a je v

Foto: arhiv družine

govorjene besede. Smisel za humor in prefinjen čut za slovensko besedo sta očarala vsakogar, ki je imel to srečo, da jo je poznal in da je smel pokukati v njeno razkošno skrinjo življenjskih izkušenj in modrosti. Če si na Bohinjski Bistrici komu rekel, da greš k Milani, je vsak vedel, da je to Zotlarjova Milana; »uradno« je bila Emilija Rozman, pred poroko pa se je pisala Artnik. Na Bistrico je prišla že pred 2. svetovno vojno varovat otroke sestre Jožice, ki se je primožila v Bohinj. Tudi Milana se je l. 1944 poročila z Bohinjcem, s tapetnikom in sedlarjem Stankom Rozmanom, po domače Zotlarjovim, saj hiša nosi ime po njegovem dedu Jakobu Ravniku, ki je bil tudi sedlar. Milana je bila poleg vseh neverjetnih spretnosti in znanj ter odličnosti duha in srca zares imenitna varuhinja kulturne in duhovne zavesti Zotlarjove hiše in domačega kraja, čeprav ni bila domačinka. Kaj vse je vedela povedati o moževih stricih! Trije izmed njih so znani Slovenci: Tone in Janko sta bila profesorja glasbe, pianista, klavirska pedagoga in skladatelja.

Janko je bil tudi umetniški fotograf in filmski režiser. V njegovih literarnih delih Odsevi in obličja (soavtor Marijan Lipovšek) in Lepa si, zemlja slovenska najdemo pravo zakladnico predvsem planinskih fotografskih mojstrovin. Režiral in posnel je tudi prvi celovečerni slovenski film V kraljestvu Zlatoroga; prav letos obhajamo 90. obletnico tega igranega dokumentarca. Tretji brat Joža pa je bil doktor prava; svojo advokatsko pisarno je imel v Beogradu in pozneje v Vršcu. O vseh treh in še o svojem očetu in tastu je Milana pripovedovala, kako se jim je godilo med 1. svetovno vojno. Vse te bogate spomine je prispevala za knjigo Hude so res vojske ..., ki je izšla izpod peresa avtorice pričujočih vrstic. Janko je bil takrat pri pehotni godbi v Judenburgu, Tone pa v ruskem ujetništvu in od tam je pripeljal svojo prvo ženo Maruso, ki je kmalu umrla. Prav tako je bil tam ujet Joža, ki je kasneje prestopil k jugoslovanskim prostovoljcem. »S kraljam Petram prvim je šov čəz albanske gore,« je povedala Milana in pristavila, da so se o osvoboditelju Karadžorđeviću učili že v šoli. Smeje pa je dodala: Samo takrèt šə nisəm vedla, da j biv Joža zravən.« Potem je bil pa ovenčan z visokim jugoslovanskim vojaškəm titəlnam. Sestra Angela, Milanina tašča, pa je imela trgovino, na Dunaju je dokončala trgovsko šolo. Le pol leta je bila poročena, potem pa so moža Janeza vpoklicali v vojsko; zbolel je za tifusom in domov je prišel tako zelo bolan, da se ni zmenil niti za svojega petmesečnega sinka Stanka, ki se je rodil v njegovi odsotnosti.

Janeza so takoj odpeljali v bistriški Špital, kjer je tudi umrl.

Milanin oče Jože je bil med veliko vojno najprej na fronti v Galiciji in na Primorskem, nazadnje pa je na Vršiču oskrboval vojaško konjenico tako, da je od kmetov odkupoval seno. Milana je pripovedovala, kakšno srečo je imel, ko je l.1916 pridrvel snežni plaz na Vršič: »Ata se j rešov tga plazú, k jə ruske ujetnike zasuv; takret jə biv glih v Kranjsk Gor.« Doma je bil iz Šentpavla na Štajerskem, po vojni so ga preimenovali v Prebold, in tudi mama je bila iz istega kraja. Bil je odličen mehanik; izpopolnjeval se je v Schafhausnu v Švici, že pred prvo svetovno vojno je delal v Puli v tovarni orožja. Prva žena mu je kmalu umrla, v drugem zakonu pa so se mu rodile tri hčere in sin. Zadnja dva otroka sta se rodila na Blejski Dobravi, kjer je oče delal v tovarni elektrod.

Milana je bila najmlajša, rodila se je l. 1923, in preživela je vse svoje sorojence. Kot že rečeno, je prišla k Zotlarju za ta mlado že med vojno in po štirih letih je rodila hčerko Alenko. Milana je imela zelo rada svojo taščo Angelo, vzajemno sta se spoštovali; nikdar si nista rekli slabe besede. Ko jo je nekoč Milana šla obiskat v jeseniško bolnišnico, ji je

tudi sama zaupala svoje zdravstvene težave. Mama se je na vso moč ustrašila zanjo: »Kaj jaz, ti se moraš pozdraviti, ti si naše sonce!« Milana je znala poprijeti za vsako delo in dobro se je znašla v še tako kočljivih situacijah, kar ji je najbolj prišlo prav med vojno. Požrtvovalno je stregla svojima staršema, ki sta prišla živet k Zotlarju; tudi mamo Angelo je negovala do zadnjega diha, prav tako služkinjo Ivanko in svojega moža Stanka. Nobeno opravilo se ji ni zdelo prenaporno. Njena energija je bila neuničljiva, že ob petih zjutraj je vstajala do poznih let; najprej je prezračila sobe in jih nato pospravila. Možu je pomagala v delavnici; tudi po hotelih sta prevzemala razna tapetniška dela in opremljala sobe z zavesami itn.

Zelo zgodaj se je začela ukvarjati s turizmom, saj je bila naravnost rojena zanj. Ko so prišli njeni »stalni gostje«, kot je rada dejala, je vsa oživela. Bila je občudovanja vredna gostiteljica. Mnogim gostom je kuhala tudi kosila in večerje. Pravzaprav to niso bili več gostje, saj je sedela med njimi, kot med svojimi najbližjimi, in jim stregla z vsemogočimi dobrotami; njene sladice, še posebno potice in krofi so znani daleč naokrog. Prav ji je prišlo tudi znanje nemščine, ki si ga je pridobila v meščanski šoli na Jesenicah, že »na starost« pa se je vpisala še v tečaj italijanščine. Imela je veliko znamenitih slovenskih in tujih gostov, ki so jo obiskovali še potem, ko je živela v Domu v Srednji vasi. Po prihodu v Dom si je po zlomu noge in kapi kar kmalu opomogla in tudi tam ni mirovala. Rada je pomagala v kuhinji in pralnici, pletla, brala, gledala televizijo in se živo zanimala za politiko. Kadar smo jo obiskali, je takoj povedala, kakšno mnenje ima o tem in onem politiku; kaj je narobe v naši državi in kako bi moralo biti, da bi bilo pošteno in prav.

Rada je pripovedovala o svoji in moževi žlahti, o svojih vnukih in pravnukih; še posebej pa je bila zaskrbljena za svojega najmlajšega pravnuka Bora, ki je zbolel za levkemijo. Ko sem jo nekoč obiskala, je zavpila: »A žə veš, kaj se j pər nas naredlo?! Borči ma levkemijo!« Trepetala je zanj in goreče molila, da bi se pozdravil in se prebudil iz umetne kome. Ko se je prebudil, je spet vzkliknila: »To pa je čudež!

Borči se je pozdravil in me obiskal.« A žal se je Boru bolezen ponovila, ko prababice že ni bilo več.

Potem je prišel ta nesrečni covid, ki je Milani zagrenil zadnje leto življenja. Razen hčere Alenke ji je »zavrnil« vse obiskovalce, ki jih je vedno pričakovala z velikim veseljem. Marsikdo je dejal, kako rad bi jo še enkrat videl. A žal smo z velikim obžalovanjem sprejeli žalostno vest, da smo izgubili imenitno sogovornico in zvesto prijateljico, ki je znala razumeti vsakega človeka in ga sprejeti v svoje srce. Kljub neizmernemu optimizmu se je v svojem dolgem življenju srečevala tudi s stiskami in težavami, še posebej zadnja leta, ko so ji pešale moči zaradi starosti in bolezni. Ob njenem slovesu so se mi v mislih nanjo »utrnili« Byronovi verzi o človekovi minljivosti: Tudi meč svoj tok izje / in razum duha utrudi; / in utrudi se srce / in življenje tudi. ・

Slovenija praznuje 30 let – razstava devetošolcev v Centru TNP Bohinj Nataša Mrak in Lucija Markelj Jensko

Rojstni dan naše države smo junija na poseben način obeležili tudi na bohinjski šoli: z devetošolci smo pripravili razstavo, ki si jo je v mesecu oktobru mogoče ogledati v Stari Fužini. Vabljeni!

Foto: Nataša Mrak

iz na ših kr a je v, ml adina

15 Kolesarčki

V preteklem tednu je v šoli potekal program Kolesarčki.

To je program prometne vzgoje za najmlajše, katerega namen je, da otroke preko igre, na neprisiljen način učimo, kako se vesti v prometnem okolju, da bodo postali bolj previdni in vestni udeleženci v prometu.

Otroci skozi igro poglabljajo znanje in izkušnje o pravilnem in varnem obnašanju na cesti. Postavljeni so v vlogo voznika in doživljajo dogodke, kot jih opaža in zaznava voznik v pravem prometu. Pravilna vožnja na poligonu in pravilno prečkanje ceste sta za otroke svojevrsten izziv. ・

Foto: Nataša Mrak

Devetošolci so pri geografiji v maju in juniju samostojno raziskovali pokrajine Slovenije. Geografska delitev na pet pokrajin je bila osnova za delitev v skupine, znotraj katerih so imeli učenci določene naloge.

Pred tem so si ogledali predstavitveni video posnetek za slovenski paviljon na svetovni razstavi Expo Dubaj 2020. Učenci so iskali značilnosti Slovenije, posameznih pokrajin, simboliko, predstavitvene slogane. Dobili so navodila, kako naj vsaka skupina predstavi posamezno naravnogeografsko pokrajino s pomočjo različnih virov in kaj mora vsebovati maketa. Izdelali so načrte in si priskrbeli material za izdelavo ter se lotili dela. Pokazali so veliko ustvarjalnosti in volje ter dobre organizacije znotraj skupin.

Pri zgodovini so v skupinah naredili pregled zadnjega obdobja in dogodkov, ki so pripeljali do odločitve za samostojno državo. Preučili so literaturo in pregledali različne vire o nastanku Slovenije ter izdelali časovni trak v obliki plakatov. Dogodki, ki so za mlade generacije že zgodovina, so si poskušali približati z ogledom posnetkov. Majniško deklaracijo, prve večstrankarske volitve, plebiscit in mnogo drugih pojmov so postavili v smiselno celoto, nadaljevali z mednarodnimi organizacijami, v katere je danes vključena Slovenija, ter zaključili z željami naši domovini. Naj ostane svobodna, ponosna in edina. ・

Foto: Maruša Velički Rozman

Vrtec v Stari Fužini Petra Pintar, Vrtec Bohinj

Pester septembrski obšolski program

Občinska uprava Občine Bohinj, področje družbenih dejavnosti Občina Bohinj s sofinanciranjem skrbi tudi za številne nadstandard­ ne programe na področju zdravstva, sociale in šolstva.

Prvi šolski dan

V sredo, 1. 9. 2021, so najmlajši učenci prvič prestopili šolski prag – postali so prvošolci. Nagovorila sta jih župan Občine Bohinj, Jože Sodja, ter ravnateljica gospa Moja Rozman.

Po spodbudnih besedah je vsak prvošolec dobil darilo Občine Bohinj, majico s svojim imenom in pozivom: VARNO NA POTI V ŠOLO. Prav tako je Občina Bohinj našim najmlajšim namenila ogled igrice Nika in promet, saj jih želimo opomniti in naučiti, kako pomembno je varno ravnanje v prometu.

Učenci so si ogledali svojo učilnico ter se posladkali. Bili so polni pričakovanja, kaj jim bo prineslo prvo šolsko leto.

Skupina Sovice iz podružnične šole v Srednji vasi se je s 1. septembrom preselila na novo, začasno lokacijo v Staro Fužino.

V počitniškem času so se na podružnični šoli v Srednji vasi začela gradbena dela. Dela vključujejo povečanje telovadnice in jedilnice,

Foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

Foto: Petra Pintar

Foto: Petra Pintar

ml adina , kultur a in priredit ve

16

ureditev športnega in otroškega igrišča, zunanje učilnice, parkirišča za zaposlene in ureditev vodovodne napeljave za toplo vodo in sistem ogrevanja stavbe. Ker je projekt kar obsežen, je bilo treba za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela poiskati nadomestno lokacijo. Vrtčevska skupina Sovic se je tako preselila v KD Stara Fužina.

Dvorano smo spremenili v igralnico. Novega prostora smo se hitro privadili, saj je dvorana prostorna in svetla, kar nam omogoča kvalitet­ no izvajanje dejavnosti.

Lokacija v Stari Fužini nam zelo odgovarja, saj imamo veliko možnosti za sprehode in igro na prostem.

Imamo se lepo, tudi krajani so nas dobro sprejeli. ・

Foto: arhiv Knjižnice A. T. Linharta Radovljica

Foto: Petra Pintar

Obvestilo Knjižnice Bohinjska Bistrica Metka Repinc, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica

družin z dvema ali tremi otroki, med temi je bilo kar 7 dvojčkov.

Kaj so brali: knjige Davida Walliamsa so bile zelo priljubljeno poletno branje, pa Dnevnik nabritega mulca, Zguba dnevnik, Umazani Berti, Lov na pošasti, Pet prijateljev, Harry Potter, Pasji mož in Kapitan Gatnik. Stripi o Garfieldu, Ariolu, Asteriksu, Tintinu in naš Miki Mus­ ter so vredni poletnih bralnih dogodivščin. Priljubljeni domači avtorji so še vedno Primož Suhodolčan, Desa Muck, Ivan Sivec, Tomo Kočar.

Eden od mlajših Poletavcev je v dnevnik branja napisal, da je prebral recept za sirovo pito.

Za vse sodelujoče smo pripravili vrečke s priznanjem, majico in magnetno priponko Poletavci. Vrečke in izžrebane nagrade prevzamejo otroci v svojih krajevnih knjižnicah. Zaradi epidemije nismo imeli zaključne prireditve. Glavna nagrada, elektronski pikado podjetja Hervis, je bila izžrebana v knjižnici. Prejela jo je Poletavka iz Bohinjske Bis­ trice. Povabilu za nagrade so se prijazno odzvale Infrastruktura Bled, Muzeji radovljiške občine, Linhartova dvorana in Zavod za turizem in kulturo Radovljica. ・

Oktober v bohinjskih knjižnicah Sara Klemenčič, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica

Foto: arhiv Knjižnice A. T. Linharta Radovljica

Obiskovalce knjižnice Bohinjska Bistrica obveščamo, da bo v času od 2. 11. do 5. 11. knjižnica zaprta zaradi vzdrževalnih del. Vabimo vas, da obiščete knjižnico v Srednji vasi, ki bo v tem času odprta vsak dan po naslednjem urniku: torek, četrtek, petek 14.00–19.00, sreda 8.00–14.00. Gradivo lahko podaljšate v vseh enotah knjižnice A. T. Linharta Radovljica.

Hvala za razumevanje. ・

Poletavci in NajPoletavci 2021 Irena Razingar, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica z enotami v občinah Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje se je letos osmič priključila projektu Poletavci in NajPoletavci. Vodi ga Mestna knjižnica Ljubljana, pri projektu sodeluje 17 slovenskih splošnih knjižnic.

Letos se je v naši knjižnici zbralo kar 171 Poletavcev in NajPoletavcev, ki so brali med šolskimi počitnicami vsaj pol ure na dan. S tem so ohranjali bralne navade in spoznavali širne svetove. Sodelovalo je 46

Seznam dogodkov, ki bodo oktobra v Knjižnici Bohinjska Bistrica, Srednja vas in Stara Fužina: - torek, 12. 10., ob 19.00, splet: Obrazi slovenskih pokrajin: Darko Đurić. Kdo so obrazi slovenskih pokrajin? Kako so odraščali, kako živijo in kakšne so njihove želje za prihodnost? Z izbranimi gosti, ki so se v družbi uveljavili s svojim delom, karizmo in avtoriteto na svojem področju, se bo pogovarjal gostitelj Vid Sodnik. Darko Đurić je znan kot vrhunski športnik in svetovni prvak v plavanju.

Kot invalid je s svojim optimizmom in trdim delom postal simbol uspeha, zgled in navdih celotni družbi. Predavanje bo potekalo v živo v Mestni knjižnici Kranj, ogled pa bo možen tudi prek spleta.

- sreda, 13. 10., ob 17.00, Knjižnica Bohinjska Bistrica: Heja bumbarasa. Gusarsko delavnica za predšolske otroke, ki bodo izdelali kapo in skrinjico za zaklad, bo pripravil Srečo Koren. četrtek, 14.

10., splet: Družina marsovcev. Ob tednu otroka smo za vas, otroci, pripravili tri ustvarjalne delavnice. Da pa bo vse skupaj še bolj zanimivo, smo jih posvetili bralni akciji Vesolje zakladov in pripravili v video obliki. Vabljeni k ogledu in k ustvarjanju. Veseli bomo, če boste narejene izdelke podelili tudi z nami.

- četrtek, 14. 10, ob 19.00, Knjižnica Bohinjska Bistrica: Slovenščina za tujce. Uvodno srečanje – pogovorili se bomo o vaših ciljih in željah, si ogledali knjižnico ter rešili par jezikovnih ugank. Tečaj bo potekal v sodelovanju z Ljudsko univerzo Jesenice, vodila ga bo Katjuša Arh Lapajne.

- sreda, 20. 10., ob 17.00, Knjižnica Bohinjska Bistrica: Pravljične rokodelnice – knjižna kazalka. Pravljične rokodelnice so skupni projekt gorenjskih splošnih knjižnic. Ustvarjalni kotički, kjer starši in otroci skupaj prebirate knjige in ustvarjate, omogočajo kvalitetno

17 preživljanje prostega časa v knjižnici. Poleg branja in poslušanja otroci razvijajo domišljijo in urijo fino motoriko. Gorenjski knjižničarji, ki mesečno pripravljamo rokodelnice, vam želimo prijetne ustvarjalne urice pri druženju v knjižnici in tudi doma. Oktobra boste s Sašo Jelenc izdelovali simpatične knjižne kazalke.

- četrtek, 21. 10.: Vesoljska raketa. Ob tednu otroka smo za vas, otroci, pripravili tri ustvarjalne delavnice. Da pa bo vse skupaj še bolj zanimivo, smo jih posvetili bralni akciji Vesolje zakladov in pripravili v video obliki. Vabljeni k ogledu in k ustvarjanju. Veseli bomo, če boste narejene izdelke podelili tudi z nami.

- četrtek, 21. 10., ob 19.00, Knjižnica Bohinjska Bistrica: Slovenščina za tujce. Naučili se bomo, kako se predstavimo in povemo kaj o sebi. Ker bo tečaj potekal v knjižnici, si bodo udeleženci pri delu pomagali s knjigami. Domov bodo odnesli revije, da bodo lahko utrjevali pridobljeno znanje. Tečaj bo potekal v sodelovanju z Ljudsko univerzo Jesenice, vodila ga bo Katjuša Arh Lapajne.

- sreda, 27. 10., ob 17.00, Knjižnica Bohinjska Bistrica: O medvedih – tako in drugače. Pravljico za otroke stare tri leta in več bo pripravila Marta Dobravec.

- 5., 6., 12., 13., 19., 20., 26. in 27. 10., ob 17.30, splet: Lego robotika (delavnice). Za vse navdušence spletnega programiranja v Scratcu je tu nova sezona delavnic preko spleta. Termini bodo potekali vsak torek in sredo v oktobru preko platforme ZOOM med 17.30h in 18.30h. Vabljeni tako novi kot že izkušeni udeleženci. Prijave sprejemamo na elektronski naslov: toni.podobnik.r@gmail.com.

- Ves mesec, Knjižnica Bohinjska Bistrica: Spomin na doživetja pri mednarodnem projektu Erasmus+ Spodbujanje branja knjig. Razstava likovnih izdelkov sodelujočih učencev z mentoricama Marijo Heleno Logar in Anito Zupanc.

- Ves mesec, Knjižnica Srednja vas: Obarvana jesen. Razstava likovnih izdelkov učencev OPB POŠ Srednja vas z učiteljicama Marijo Medja in Tjašo Tišov.

- 1. 10. 2021–30. 4. 2022, vse enote: Ta veseli knjižni svet. Potrebujete bralni nasvet? Vstopite v Ta veseli knjižni svet in že dvanajsto leto zapored s seznama odličnih literarnih del izberite, preberite in ocenite najmanj sedem predlaganih del.

- 8. 9.–10. 10., vse enote: Zmenek na slepo s knjigo. Ob nacionalnem mesecu skupnega branja vas vabimo, da si malce začinite vaše bralno življenje. Pojdite na slepi zmenek s knjigo.

- 1. 9.–31. 3., vse enote: Vesolje zakladov. Sedemkrat pridi v knjiž­ nico in si izposodi vsaj eno knjigo. Z vsakim pridobljenim žigom si bližje nagradi, do katere te zapelje Knjižko Astronavt.

- vsak mesec, vse enote: Mislice. Mladi bralci lahko rešujete miselne uganke. Vsak mesec vas čaka nov izziv, ki ga najdete v svoji knjižnici. Če ga boste uspešno rešili, vas z malo sreče čaka presenečenje.

- vsak mesec, vse enote: Zbistrimo um. Za vse ljubitelje miselnih vaj za krepitev uma smo pripravili po en mesečni problem. Rešitev oddajte v svoji knjižnici in z malo sreče vas čaka presenečenje.

V skladu z Odlokom o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom covid-19 morate tudi uporabniki knjižnice izkazati, da izpolnjujete enega od PCT-pogojev. To se izkazuje s potrdilom, da ste bolezen preboleli ali bili cepljeni ali z rezultatom testa (PCR ali HAG). V primeru, da omenjenega potrdila nimate, vstop v knjižnico ni mogoč. Izjema so otroci do 15. leta starosti.

Vse prireditve bodo potekale skladno s takrat veljavnimi ukrepi. V primeru sprememb ukrepov bodo aktualne informacije glede omejitev objavljene na spletni strani Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radov­ljica.

Vašega obiska si želimo, zato vas prosimo, da imate dokazila s seboj.

Vnaprej hvala! ・

Vabljeni na oktobrska zanimiva predavanja in vodene oglede arheoloških najdišč Marija Ogrin, ArheoAlpe

Projekt Znamenitosti Bohinja obsega predavanja o bogati dediščini Bohinja in strokovno vodene pohode na znana in malo manj znana arheološka najdišča.

kultur a in priredit ve 28. 10. 2021: Kdo so bili prvi bohinjski pastirji, Knjižnica Bohinjska Bistrica ob 19. uri. Ali so izjemne arheološke najdbe lončenine, stare 5000 let, ki so bile odkrite po nekaterih bohinjskih planinah, tudi sledi prvih bohinjskih pastirjev?

16. 10. 2021: Voden ogled plavža sv. Heme nasproti Nomenja, dobimo se ob 15. uri na Triglavski 8 (bivša Gradbena) v Bohinjski ­Bistrici.

Projekt Dediščina za starejše je namenjen starejšim občanom, ki želijo z aktivnim izobraževanjem krepiti svoje psihofizične sposobnosti in s tem tudi osmisliti svoje življenje. Družimo se na likovnih delavnicah, delavnicah keramike in vodenih pohodih. V oktobru nadaljujemo z likovno delavnico in vodenimi pohodi.

9. 10. 2021: Pohod iz Bohinjske Bistrice na arheološko najdišče Žlan, dobimo se ob 14. uri pri Zoisovem gradu v Bohinjski Bistrici.

23. 10. 2021: Pohod po starih poteh na Gorjuše, dobimo se ob 14. uri na Triglavski 8 (bivša Gradbena) v Bohinjski Bistrici.

Za udeležbo na dogodkih je treba izpolnjevati pogoje PCT. Predhodne prijave in vse informacije na telefon 031 61 75 77 ali arheo.alpe@gmail.com.

Vsi dogodki so brezplačni, več o njih na www.arheoalpe-bohinj.si.

Sofinancira jih Občina Bohinj. ・

Vpis novih članov v KUD Triglav Člani FS KUD TRIGLAV Srednja vas v Bohinju

KUD TRIGLAV Srednja vas v Bohinju vabi k vpisu nove zagnane plesalke, plesalce in godce stare nad 4 leta (letnik 2017). Vpis in začetek vaj bo v petek, 15. 10. ob 18.00, v dvorani nad pošto v Srednji vasi. Če pa komu takrat ne uspe, pa lahko pride tudi kakšen petek kasneje. Vsakega bomo veseli. Vabljeni. ・

Likovna ustvarjalnica Kulturnega društva Bohinj odpira vrata Jure Sodja, predsednik Kulturnega društva Bohinj

Po dolgem času vas razveseljujemo z novico, da bo Likovna ustvarjalnica KD Bohinj pod vodstvom mentorice Nataše Colja Obiako ponovno odprla svoja vrata. Srečevali se bomo ob torkih, ob 18.00 uri v Folklorni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana.

Pričnemo v torek 12. 10. ob 18.00 uri.

Likovna ustvarjalnica je namenjena otrokom druge in tretje triade Osnovne šole.

Več informacij na info@kdbohinj.si. Prijave bodo potekale vsakič na uri likovnega ustvarjanja ・

Aerobika Maja Velički

Redna telesna dejavnost krepi imunski sistem in zmanjšuje tveganje za bolezni.

Skupinska vadba aerobike je namenjena vsem, ki imate radi eno­ s­tavne vadbene korake, vadbo s športnimi pripomočki, kot so lahke uteži, male žoge, elastični trakovi, in 20 minut krepilnih vaj na blazini.

Imate radi ob zaključku sproščanje ob mirni glasbi? Potem je zelo verjetno, da ste našli, kar ste iskali.

Z redno vadbo aerobike boste vplivali na izboljšanje srčno-žilnega in dihalnega sistema, aktivirali velike mišične skupine in oksidacijski energijski sistem, izboljšali koordinacijo, ravnotežje, gibljivost v sklepih, znižali napetost in stres ter izboljšali vir: splet razpoloženje.

kultur a in priredit ve , šport Intenzivnost vadbe se povečuje (začetek meseca oktobra, trajanje do začetka pomladi) in proti koncu vadbene sezone boste presenečeni nad svojim napredkom. Vadba poteka že več kot 30 let in veseli nas, da so nekateri člani v skupini z nami že od začetka!

Pridružite se nam!

Vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v OŠ dr. Janeza Mencingerja. ・

Poletna nogometna šola Bohinj 2021 Otroška nogometna šola Ljubljana

18 sedaj igralec prvoligaške ekipe Benevento v Italiji ter udeleženec šole prvič pred 20 leti), nekdanji igralec in danes trener Domžal Wilson Aparecido Xavier - Juninho, nekdanji reprezentančni kapetan z največ nastopi Boštjan Cesar, trener mlajših reprezentančnih selekcij ter državnega prvaka NK Celje Dušan Kosić, sedanji slovenski reprezentant in udeleženec lige Evropa Jon Gorenc Stanković in trener v najboljši mladi nogometni reprezentanci Slovenije Mišo Brečko. Z nami sta se kot trenerja v tedenski izmeni družila Aleš Čeh (kapetan slovenske reprezentance na SP v Južni Koreji in na Japonskem leta 2002) ter nekdanji reprezentant Jalen Pokorn. Še posebej smo ponosni, da lahko kot gostje sodelujejo nekdanji udeleženci naše šole in predajajo znanje bodočim rodovom nogometašev, da pa je to še igralec domačega kluba NK Bohinj v mlajših selekcijah, je dokaz, da tudi za manjše klube ob pravem sodelovanju obstaja pot do nogometnega profesionalizma, tako kot je to uspelo Dejanu Vokiću.

Vse aktivnosti poletne nogometne šole so bile izpeljane v skladu s strokovnim in organizacijskim programom, glede števila udeležencev, pestrosti aktivnosti in medijskega poročanja pa so bili načrti v teh težkih in kriznih časih ter pandemiji koronavirusa celo preseženi, zato lahko letošnjo poletno šolo ponovno odlično ocenimo. ・

V Smučarskem društvu Bohinj vstopili v novo sezono Smučarsko društvo Bohinj

Foto: Otroška nogometna šola Ljubljana

Tradicionalna poletna nogometna šola je potekala v Bohinjski Bis­ trici v šestih tedenskih izmenah v času od 4. julija do 14. avgusta 2021. Strokovno delo, številne nogometne in spremljajoče aktivnosti, udeleženci iz številnih slovenskih krajev in zamejstva, v posameznih izmenah pa tudi udeležba otrok iz tujine ter prijetno poletno druženje so tudi tokrat zaznamovali poletni nogometni tabor.

ONŠ Ljubljana je ob sodelovanju z Občino Bohinj, NK Bohinj in Gostiščem Zoisov grad izpeljala že dvaindvajseto Poletno nogometno šolo Bohinj 2021. Nogometnih aktivnosti, ki so potekale v šestih tedenskih izmenah, se je udeležilo (kljub pandemiji koronavirusa) 210 otrok v starosti od 6. do 13. leta iz Slovenije, Nemčije, Norveške in Srbije.

Glavni cilji organiziranja poletne nogometne šole ostajajo organizacija nogometne vadbe v poletnih počitnicah, prijetno druženje v naravnem okolju, spoznavanje novih prijateljev, navajanje na ustaljen način dela in spoznavanje vseh oblik in načinov nogometne vadbe in igre.

Posebej zanimivi so bili tudi obiski znanih nogometašev, nogometnih osebnosti in drugih športnikov. Ob opravljenih nogometnih aktivnostih so otroci en dan obiskali vodni park, se z vlakom odpeljali na Primorsko ali na Bled, odšli do izvira Save Bohinjke, spoznali Adrenalinski park, se kopali v Bohinjskem jezeru in prosto plezali Pod skalco ter se z raftom zapeljali po Savi Bohinjki. V letošnjem poletju so mlade nogometaše v Bohinju obiskali sedanji in nekdanji nogometaši ter trenerji: nekdanji mladi reprezentant Dejan Vokić (domačin iz Bohinja,

Foto: Otroška nogometna šola Ljubljana

Foto: Smučarsko društvo Bohinj

Začelo se je novo šolsko leto in tudi naši člani društva že lep čas pridno trenirajo.

Za nami so tudi že prve tekme.

Prvo prizorišče je bilo v Stopičah, kjer je sredi avgusta potekalo državno prvenstvo v sprintu na tekaških rolkah. Boštjan Korošec se je kljub zlomljeni palici uvrstil v polfinale. Tekmovanje je na koncu za­ ključil na 9. mestu.

Konec avgusta je bilo na Češkem IBU svetovno prvenstvo v letnem biatlonu, kjer so naše biatlonke dosegale lepe rezultate, in sicer prvi dan tekmovanja: 5. mesto Lena Repinc, 12. mesto Kaja Zorč, 27. mesto Kaja Marič. Na naslednji tekmi smo dobili tudi bronasto medaljo, ki si jo je pritekla in pristreljala Lena Repinc (na 18. mesto se je uvrstila Kaja Zorč, Kaja Marič je bila 35.). Zadnji dan tekmovanja so naša dekleta dosegla naslednja mesta: Lena Repinc 5. mesto, Kaja Zorč 22. mesto in Kaja Marič 29. mesto.

4. septembra je bilo naše društvo organizator državnega prvenstva na tekaških rolkah, in sicer prvič na progi od Nemškega Rovta do Soriš­ke planine. Naš najboljši je bil Boštjan Korošec, ki je v svoji kategoriji pritekel naslov državnega prvaka. Tudi vsi ostali tekmovalci so odlično opravili s progo: Gašper Pekovec 5. mesto, Tjaž Zorč 7. mesto, Martin Jensko 8. mesto, Tomaž Pekovec 7. mesto, Tevž Marič 11. mesto, Aljaž Bremec 14. mesto, Matej K. 16. mesto, Nastja Zorč 21. mesto, Staš Drole 9. mesto, Sara Koren 16. mesto, Ela Markelj 20. mesto, Živa Beguš Štendler 22. mesto.

Za pomoč pri izvedbi tekme se zahvaljujemo Aquaparku Bohinj Vodni park, centru Soriška planina AlpVenture, Gostišču Resje, Turizmu Bohinj, Občini Bohinj, PGD Bohinjska Bistrica, PGD Nemški Rovt, Gorski reševalni službi Bohinj, Vitu Arhu ter vsem članom in prijateljem društva.

šport, z a konec

19 Za nami pa je tudi že državno prvenstvo v biatlonu, kjer so naši biatlonci nanizali kar nekaj odličnih uvrstitev: Marin Jensko 3. mesto, Gašper Pekovec 4. mesto, Tjaž Zorč 5. mesto, Nino Rozman 7. mesto, Lena Repinc 1. mesto (tudi v članski kategoriji 1. mesto), Kaja Marič 2. mesto (v članski kategoriji 3. mesto), Kaja Zorč 3. mesto (v članski kategoriji 4. mesto), Tomaž Pekovec 8. mesto, Matej K. 11. mesto, Tevž Marič 16. mesto, Nastja Zorč 21. mesto, Ela Markelj 12. mesto, Sara Koren 18. mesto. Naslednji dan prvenstva je bil samo za odrasle kategorije, kjer so naši tekmovalci dosegli naslednje rezultate: Lena Repinc 1. mesto (v članski kategoriji 2. mesto), Kaja Zorč 2. mesto, Kaja Marič 3. mesto, Martin Jensko 3. mesto, Gašper Pekovec 4. mesto, Tjaž Zorč 8. mesto.

V sredini septembra je bilo v Italiji svetovno prvenstvo na tekaških rolkah, kjer je Boštjan Korošec pritekel 18. čas tekmovanja v članski konkurenci na 16 km dolgi progi.

Udeležili smo se tudi tekmovanja na tekaških rolkah za pokal Argeta Junior v Begunjah pri Cerknici. Na stopničke sta se pri mlajših mladincih povzpela Gašper Pekovec (2. mesto) in Tjaž Zorč (3. mesto). V isti kategoriji sta tekla tudi Martin Jensko (5. mesto) in Nino Rozman (7. mesto). Pri starejših dečkih sta naš klub zastopala Tomaž Pekovec (9. mesto) in Nastja Zorč (10. mesto). Mlajše deklice sta zastopali Ela Markelj (12. mesto) in Sara Koren (16. mesto).

Naslednje tekmovalno prizorišče na tekaških rolkah za pokal Argeta Junior je potekalo v Ihanu. Mladinci so morali progo prevoziti dva­ krat. Tokrat je v tej kategoriji tekmoval zgolj Gašper Pekovec in zasedel odlično 4. mesto, 4. mesto pri mlajših deklicah pa je pritekla Ela Markelj. V tej kategoriji sta se pomerili tudi Sara Koren (8. mesto) in Živa Štendler Beguš (9. mesto). Staš Drole je pri mlajših dečkih osvojil 13. mesto. Starejše dečke so zastopali Tevž Marič na 7. mestu, Matej K. na 13. mestu in Nastja Zorč na 14. mestu. ・

I Feel Slovenia CEBE triatlon jeklenih powered by Tosidos 2021 je končan Jure Sodja, Turistično društvo Bohinj

Za nami je 34. izvedba našega triatlona, ki je bil zgodovinski. Prvič smo na naši dirki gostili plavalce in smo navdušeni, saj je tudi ta del minil brez problemov. To je nam organizatorjem povzročilo malce stresa, vendar verjamemo, da so tekmovalci zadovoljni.

Zgodovinski, ker smo prvič podelili posebne pokale v spomin žal pokojnima legendama jeklenih: Neži Osovnikar ter Karlu Medveščku.

Verjamem, da sta nas spremljala in se veselila z nami.

Zgodovinski, saj smo imeli prvič prenos v živo in dosegli veliko število ogledov, kar je za prvič odličen podatek.

Zahvaljujemo se Slovenski turistični organizaciji, podjetju Rodeo team, d. o. o., z blagovno znamko Cebe, Tosidosu, Turizmu Bohinj ter Triatlonski zvezi Slovenije za podporo pri izvedbi dogodka. Posebna zahvala za vso gostoljubnost in pomoč pa gre Športnemu centru Pokljuka, kjer se z veseljem počutimo kot doma, kar je neprecenljivo ...

Resnično verjamemo, da je naš poseben, zelen, zdrav, butičen dogodek danes že spektakularna prireditev, ki bo v prihodnje privabila večje število tujcev na tekmovanje. Tudi letos so bili tekmovalci iz Hr-

Foto: arhiv organizatorja

vaške, Češke in Madžarske. Na tekmovanju je bilo sicer 11 ekip ter 82 posameznikov, ki so nastopali v različnih kategorijah, ki se predvsem ločijo glede na vodni del (sup, kajak, plavanje).

Letošnja izvedba je uspela brez poškodb ali zapletov, v zopet ne najboljših vremenskih pogojih, vendar se jekleni ne dajo in takšni smo tudi organizatorji, ki se ne damo in napovedujemo 35. I Feel Slovenia CEBE triatlon jeklenih Bohinj powered by Tosidos za 27. avgust 2022, ko se spet podamo v to spektakularno dirko.

Na koncu pa hvala vsem, ki ste pripomogli k dirki, vsem prostovoljcem bohinjskih klubov, vsem, ki imate Jeklene radi in si želite, da prireditev ostane!

Več na www.triatlon-bohinj.si, kjer so objavljeni rezultati, fotografije in zgodovina Jeklenih.

Smetano pobrali domači tekmovalci Pripis uredništva

Tradicionalno prepoznan dogodek med domačini pod imenom Triatlon jeklenih je po mnenju Turistične zveze Slovenije in njihovem zapisu na spletni strani nemara najbolj edinstvena športna prireditev v najlepšem delu Slovenije. Je ena najbolj slikovitih, ne le najtežjih za najbolj vzdržljive. Je tudi med najstarejšimi, z dolgo tradicijo. Ob velikem športnem dogodku, kjer mnogi preizkušajo svoje lastne meje, je to predvsem tudi tekmovanje. Domačini smo gotovo lahko ponosni, da smo samo v skupnem dvakrat stopili na stopničke. Absolutno najboljši je bil Luka Tavčar, ki je tekmoval v imenu Kajak kanu kluba Bohinj.

Na drugo mesto se je povzpel Tilen Potočnik, na tretje pa ponovno domačin Nejc Pogačnik iz GRS Bohinj. Vsem jeklenim čestitamo tudi iz uredništva Bohinjskih novic. ・

Ob prejemu priznanja Vojko Vojvoda

Prejel sem priznanje za posebne dosežke, med drugim tudi kot poveljnik 2. bataljona, 22. brigade Teritorialne obrambe, v času osamosvojitvene vojne. To ni samo priznanje meni, temveč je obenem tudi priznanje vsem teritorialcem Bohinja, ki smo aktivno sodelovali oz. bili udeleženi v osamosvojitveni vojni.

Lepo je povedal predsednik naše zveze, generalmajor Ladislav Lipič: V interesu veteranov, ki smo branili Slovenijo, je, da bi bila Slovenija skozi uspešen razvoj vsem njenim prebivalcem dobra mati. Mi počasi odhajamo, vendar lahko s ponosom trdimo, da smo svoj dolg do domovine odplačali, brez zahtev po nekakšnih nadomestilih in bonitetah, kajti ljubezen do domovine se ne plačuje, ljubezen do domovine se živi. ・

Zahvala

Svojci Cirila Rozmana

Foto: arhiv organizatorja

Ob smrti Cirila Rozmana se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani ob tem težkem času. Posebej se zahvaljujemo sosedoma Jožetu in Martini Urh, župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, sosedom in vsem, ki ste se z nami poslovili od Cirila, nam pomagali in stali ob strani. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. ・

20

z a konec

Septembrska črna kronika

Povzeto po Upravi RS za zaščito in reševanje Iskalna akcija

V sredo, 8. 9. 2021, ob 15.22 so bili reševalci GRS Bohinj obveščeni o poškodovani osebi na škrbini na poti proti Triglavu. Gorski reševalci osebe po iskalni akciji niso našli.

Nesreče pri športnih in rekreativnih aktivnostih

V sredo, 15. 9. 2021, ob 13.48 je na Planini Zajamniki padla kolesarka in si poškodovala nogo. Reševalci GRS Bohinj in združena ekipa HNMP-GRZS so poškodovano oskrbeli in jo prepeljali s helikopterjem Slovenske vojske na nadaljnje zdravljenje v Splošno bolnišnico Jesenice.

Nesreče v cestnem prometu

V sredo, 8. 9. 2021, ob 14.39 sta na cesti Bled - Bohinj v bližini naselja Nomenj, trčila osebno vozilo in avtobus. V nesreči je bilo udeleženih 61 oseb od tega 52 otrok, poškodovane so bile 3 osebe. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica so zavarovali območje, pomagali reševalcem NMP Bohinj pri pregledu in oskrbi udeleženih oseb, otrokom zagotovili varen umik izven ceste ter jih oskrbeli z vodo, odklopili akumulatorje, nevtralizirali razlite motorne tekočine, s tehničnim posegom vozilo dvignili iz pod ceste na avtovleko ter nudili pomoč Policiji pri urejanju zapore. Cesta je bila v času intervencije zaprta.

Nesreče v gorah

V sredo, 1. 9. 2021, ob 8.56 je pri Vodnikovem domu oseba nenadoma obolela. Posredovali so reševalci GRS Bohinj ter helikopter SV z združeno ekipo HNMP-GRZS Brnik. Helikopter je obolelo osebo prepeljal v SB Jesenice.

V četrtek, 2. 9. 2021, ob 10.31 je v Domu na Komni planika potrebovala zdravstveno pomoč. Gorski reševalci GRS Bohinj in dežurna ekipa HNMP Brnik so obolelo osebo na kraju oskrbeli in s helikopterjem Slovenske vojske prepeljali v Splošno bolnišnico Jesenice.

V četrtek, 2. 9. 2021, ob 12.16 je pri Vodnikovem domu, planinka nenadoma obolela. Posredovali so reševalci GRS Bohinj, Škofja Loka, Tržič, Jesenice ter helikopter SV z združeno ekipo HNMP-GRZS Brnik.

Helikopter je obolelo planinko prepeljal na zdravljenje v SB Jesenice.

V četrtek, 2. 9. 2021, ob 12.31 je prišel k Vodnikovem domu obolel planinec. Gorski reševalci so skupaj z dežurno ekipo HNMP na Brniku in helikopterjem Slovenske vojske, obolelega oskrbeli in prepeljali na zdravljenje v Splošno bolnišnico Jesenice.

V petek, 3. 9. 2021, ob 13.24 si je na Komni, pohodnik poškodoval gleženj. Gorski reševalci GRS Bohinj in dežurna ekipa GRS Brnik so poškodovano osebo s helikopterjem SV odpeljali v SB Jesenice.

V soboto, 4. 9. 2021, ob 11.44 si je na pobočju Viševnika pohodnica poškodovala nogo. Reševalci GRS Bohinj so jo na kraju dogodka oskrbeli, prenesli do vozila in prepeljali v Zdravstveni dom Bohinj.

V ponedeljek, 6. 9. 2021, ob 10.27 si je pri sestopu z Malega Triglava pri padcu otrok poškodoval koleno. Gorski reševalci GRS Bohinj so poškodovanega otroka na kraju oskrbeli in na klasični način prenesli do Doma Planika. V Splošno bolnišnico Jesenice je poškodovanega otroka s helikopterjem prepeljala posadka helikopterja Slovenske vojske skupaj z združeno ekipo HNMP-GRS na Brniku.

V ponedeljek, 6. 9. 2021, ob 14.56 se je na poti s Triglava proti Domu Planika poškodoval planinec. Na kraju so ga oskrbeli gorski reševalci GRS Bohinj, v Splošno bolnišnico Jesenice pa je poškodovanca s helikopterjem prepeljala posadka helikopterja Slovenske vojske skupaj z združeno ekipo HNMP-GRS na Brniku.

V sredo, 8. 9. 2021, ob 15.19 je na planinski poti od Malega Triglava proti Domu Planika planinec zdrsnil po melišču in se poškodoval.

Gorski reševalci GRS Bohinj so ga s pomočjo dežurne ekipe HeNMP in posadke s helikopterjem Slovenske vojske oskrbeli in prepeljali v Splošno bolnišnico Jesenice.

V nedeljo, 12. 9. 2021, ob 8.16 si je na Planini Dedno polje pastir poškodoval nogo. Poletel je helikopter Letalske policijske enote v spremstvu dežurne ekipe za posredovanje v gorah z Brnika in pastirja prepeljal v dolino. Reševalci GRS Bohinj so ga prepeljali v Zdravstveni dom Bohinj.

V torek, 14. 9. 2021, ob 9.50 se je pri sestopu iz Malega Triglava proti Domu Planika planinka pri padcu poškodovala. Gorski reševalci GRS Bohinj in dežurna ekipa HNMP Brnik so poškodovanko na kraju

oskrbeli, nato pa s helikopterjem Slovenske vojske prepeljali v Splošno bolnišnico Jesenice.

V sredo, 22. 9. 2021, ob 19.36 sta se pod Voglom izgubila in zaplezala tuja planinca. Gorski reševalci GRS Bohinj so oba planinca našli, z vrvno tehniko rešili in nepoškodovana v dolino prepeljali z gondolo.

V petek, 24. 9. 2021, ob 15.44 je onemogel planinec pri domu Planika pod Triglavom. Posredovali so reševalci GRS Bohinj in helikopter Letalske policijske enote v spremstvu dežurne ekipe za posredovanje v gorah z Brnika. Helikopter je obnemoglo osebo prepeljal v dolino.

V nedeljo, 26. 9. 2021, ob 14:20 je med kočo Planika in Malim Triglavom, omagala planinka. Gorski reševalci GRS Bohinj in dežurna ekipa GRS Brnik so s helikopterjem Letalske policijske enote našli obnemoglo planinko ter jo skupaj s spremljevalko dvignili v helikopter in ju prepeljali v dolino.

V nedeljo, 26. 9. 2021, ob 17.55 se je na Planini Konjščica onesvestil pohodnik. Pohodnika so na kraju oskrbeli gorski reševalci GRS Bohinj in nato s terenskim vozilom prepeljali v dolino, kjer so ga v nadaljnjo oskrbo predali svojcem.

V sredo, 29. 9. 2021, ob 6.18 sta se pri sestopu z Mišeljske planine planinca zaradi nepoznavanja terena izgubila. Eden si je pri sestopu poškodoval gleženj. Gorski reševalci GRS Bohinj so ju locirali in nudili prvo pomoč do prihoda helikopterja Slovenske vojske, ki ju je z združeno ekipo HNMP prepeljal v dolino.

Nesreče z nevarnimi in drugimi snovmi v naravi, prometu

V sredo, 1. 9. 2021,ob 12.45 je nad Rudnim Poljem, v bližini smučišča Viševnik, pri helikopterskem prevozu v gozd strmoglavil tovor, ki je vseboval nevarne snovi. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica in Bled so z vpojnim sredstvom posuli okoli 50 kvadratnih metrov onesnažene površine in prenesli del tovora do ceste.

Požari v nestanovanjskih stavbah

V soboto, 25. 9. 2021, ob 14.32 je na planini Dedno polje, zagorel pastirski stan. Do prihoda gasilcev so širjenje požara omejili domači in številni mimoidoči planinci. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica in Stara Fužina so objekt pregledali s termo kamero in dokončno pogasili tleča žarišča. Nastala je večja materialna škoda. Prevoz gasilcev in Policije na kraj požara so izvedli gorski reševalci GRS Bohinj, dodatno moštvo in opremo pa je na planino s helikopterjem prepeljala posadka helikopterja Slovenske vojske.

Tehnična in druga pomoč

V sredo, 1. 9. 2021, ob 18.11 so na planini Dedno polje pastirju krave zašle na težko dostopen teren. Gorski reševalci GRS Bohinj so krave pospremili nazaj na planino. Ena je padla in poginila, zato so jo pomagali naložiti na prikolico in prepeljali v dolino, kjer jo bo prevzela higienska služba.

V soboto, 11. 9. 2021, ob 9.31 je na Viševniku planinki padel nahrbt­ nik v globel. Gorski reševalci GRS Bohinj so s pomočjo brezpilotnega letalnika locirali nahrbtnik in ga vrnili lastniku.

Epidemije in okužbe ljudi, živali in rastlin

V nedeljo, 12. 9. 2021, gasilci PGD Bohinjska Bistrica z vodikovim peroksidom razkužili izpostavljene prostore vrtca v Bohinjski Bistrici. ・

Mesec požarne varnosti po potresu lahko tudi zagori Gasilsko poveljstvo Bohinj

Ste vedeli, da lahko požar ob potresu povzročijo poškodovana plinska in električna napeljava, porabniki električne energije, grelne ter kurilne naprave? Preberite si vse spodnje nasvete in zmanjšaj možnost nastanka požara še pred potresom!

Možnost nastanka požara po potresu in njegove morebitne posledice lahko učinkovito zmanjšamo z naslednjimi ukrepi: • Preverite ali so plinske, električne, kurilne in grelne naprave pravilno nameščene in ustrezno vzdrževane.

• Seznanite se, kje so elektro omarica, glavna požarna plinska pipa in glavni ventil vodovodne napeljave.

• Vnetljive tekočine hrani v zaprti embalaži, skladno z navodili proizvajalca.

21 • Na dostopnem mestu naj bosta pri­ pravljena priročno orodje za reševanje in gasilnik.

• Pravočasno se se­znanite, kako se ustrezno pripraviti na potres, kako ravnati med njim in po njem.

• Poučite se o sploš­ nih preventivnih ukrepih za preprečevanje požara.

• Seznanite z ukrepi tudi družinske člane.

• Posebno pozornost namenite otrokom, starejšim osebam, gluhim in naglušnim, slepim in slabovidnim, gluhoslepim, gibalno oviranim osebam ter osebam, ki jim pomagajo.

z a konec

Turizem brez odpadkov Razvojna agencija Zgornje Gorenjske

V sklopu projekta Obrtno-podjetniški center Bohinj vas vabimo na brezplačni spletni dogodek: TURIZEM BREZ ODPADKOV - torek 12. oktober 2021, od 9.00 do 10.30 ure.

V sodelovanju z društvom Ekologi brez meja bomo iskali praktične rešitve za učinkovite, cenovne sprejemljive ter trajnostne spremembe na področju turističnih storitev.

Prijave in informacije: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Urška Luks E: urska.luks@ragor.si PRIJAVE SO OBVEZNE. Projekt Obrtno-podjetniški center Bohinj financira Občina Bohinj in je v prvi vrstni namenjen občanom in podjetnikom navedene občine. ・

• Tekom meseca požarne varnosti se lahko preko spodnjih povezav izobrazite še kako pravilno ravnati med in po požaru zaradi potresa.

Oglejte si preostale nasvete za večjo požarno varnost https://bit. ly/3imnNcE ・

POGREBNA SLUŽBA ZVONČEK Dežurna služba 24 ur: 041/ 963-031

V trenutku izgube drage osebe, vam bomo pomagali zmehčati bolečino in iz ozadja tišine poskrbeli vse potrebno za dostojno slovo.

ogl a si 040/202 384

22

23

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

www.optika-mesec.com

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

M - 041 889 610

12/02/15 08:04

www.sir.si e - bohinjska.sirarna.doo@siol.net MLEČNI IZDELKI Pokličete, naročite, prevzamete.

Trgovina Marcela www.monna-lisa.si

DEŽURNA SLUŽBA: 040 887 169, 041 655 987, 040 887 112

CVETLIČARNA NOVAK pri pokopališču na Bledu Sprejemamo naročila za sveže in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžmaje daril.

Velika izbira sveč.

dela Vse za ročna

Pester izbor prej za pletenje in kvačkanje, pletilke in kvačke, pribor za šivanje in krpanke, Burda kroji, gobelini, in še več ...

KUPON

za 10% popust v trgovini Marcela na Bledu, Ulica Jule Volk Molnar 5, Bled (pri Šparu)

Popust velja ob predložitvi tega kupona na celoten nakup, velja za enkratni nakup do 1. 11. 2021.

24

ogl a si 040/202 384

Najnovejša tehnologija, sodoben modni trend Novi Polo

Kdo pravi, da se majhni avtomobili ne morejo pohvaliti z velikimi aduti? Novi Polo vas bo navdušil s sodobnim dizajnom in inteligentno tehnologijo, kot so digitalni cockpit, asistenčni sistem Travel Assist* in matrični led žarometi IQ.LIGHT*.

Emisije CO2: 156−118 g/km. Kombinirana poraba goriva: 6,9−5,2 l/100 km.

Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOX: 0,0405−0,0211 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje.

Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. *Oprema je na voljo opcijsko.

INTEGRAL AVTO d.o.o. Jesenice

Cesta maršala Tita 67, 4270 Jesenice Telefon: 04 / 58 33 372, 58 33 373, www.integral-avto.si VW_Oglas_Dealer_Polo2021_137x198.indd 1

16/09/2021 10:46

PEUGEOT 208 Za vse, ki ste pred svojim časom

Peugeot je v Sloveniji član skupine Emil Frey

peugeot.si

*Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 208 ACTIVE 1,2 Puretech 75 STT, rumene faro barve - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.250 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – pod pogojem vsaj 36 mesečne dobe financiranja) je 12.490 EUR; mesečni obrok je 137 EUR pri pologu v višini 30% in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 12.07.2021 znaša 8,49% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 7,3% (v primeru dviga referenčne obrestne mere se skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, lahko poveča); financirana vrednost 8.743 EUR; skupni znesek za plačilo 15.009 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 3,8 do 6,1 l/100 km. Izpuh CO2: od 100 do 139 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0116 do 0,0536 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00027 do 0,00054 g/km. Število delcev: od 0,03 do 3,00. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba velja za vozila dobavljena do 31.8.2021.

AVTO PARTNER d.o.o., Cesta železarjev 27, 4270 Jesenice, tel. 04 583 6660

ZA

12.490 €

*

KASKO ZA 1 €