Bohinjske novice, december 2021

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXIV 3. DECEMBER 2021 ŠTEVILKA 12

Začetek gradnje novega vrtca počastili z odkritjem temeljnega kamna (na 3. strani) 4 AKTUALNO

Izbrani projekti participativnega proračuna Občine Bohinj za leto 2022

6

9

TURIZEM IN IZ NAŠIH KRAJEV GOSPODARSTVO Slovesno odprli nov poslovno proizvodni objekt podjetja LIP Pohištvo d.o.o.

Obnovljena kapelica v Stari Fužini

20

21

KULTURA

ŠPORT

Čarobnost knjig

Tek na smučeh v Bohinju »včeraj« in danes Avtor: Mojca Odar

2

ak tualno

26. redna seja Občinskega sveta – četrtek, 18. 11. 2021

Županov uvodnik

Katarina Košnik

Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci, leto se počasi končuje in za nami bo razburljivo leto, v katerem se je marsikaj dogajalo. Koronakriza se je nadaljevala in nas preko celega leta pritiskala vedno bolj v osamo. Razni pritiski, zahteve, pa naj bodo smiselne ali ne, so nas počasi začele načenjati in spravljati ob živce. Država je počasi izgubljala nadzor in zgodila se je ulica. Ulica se zgodi in to razumem, ko je človek pritisnjen ob zid, ko ne vidi izhoda. V našem primeru pa se je izhod videl, samo volje, poguma in odgovornosti do drugih je bilo treba. Za zamenjavo vlade in politike nasploh so volitve izhod na ulico in zanima me, kakšna bo udeležba na prihajajočih državnih volitvah. Marsikdo izmed nas bi rad pozabil to leto, vendar če vprašate mene, samo na državnem nivoju. Občine so po moji oceni dobro delale. Kar se tiče naše občine, menim, da smo lahko ponosni na to leto. Tu ne upoštevam korone, ki meče slabo luč na nas vse, ampak na dosežke, ki smo jih dosegli v tem letu. Če pričnem z Lipom Bohinj, ki je začel s prenovo lupilne linije, odprtjem nove proizvodne hale LIP Pohištva, odprtjem posodobljenega hotela Bohinj, prenovo gostišča Danica ter prenovljenimi manjšimi družinskimi hoteli in res­ tavracijami. Začela se je tudi prenova dvorane Danica in tik pred zaključkom je prenova osnovne šole v Srednji vasi skupaj z izgradnjo otroških igrišč in spominskega parka ob vežicah. Dokončana sta bila vaško jedro v Stari Fužini in vaško jedro v Studorju. Asfaltirale so se ceste na Gorjušah in Koprivniku, kjer se je urejal tudi vodovod. Nadaljuje se gradnja fekalnega povezovalnega kanala po Zgornji dolini in povezava Nemški Rovt–Bohinjska Bistrica. Smo pred drugim branjem občinskega proračuna za leto 2022, ki je še večji kot letos. Dvajset milijonov vreden proračun je posledica gradnje otroškega vrtca v Bohinjski Bistrici in denarja, ki ga Evropa ter občini Bohinj in Bled namenjata za kolesarsko stezo. Naj povem, da je časovnica za gradnjo vrtca letošnje in prihodnje leto, za kolesarsko stezo pa mora biti bohinjski del dokončan do leta 2023, dokončanje državnega dela kolesarske steze skozi Sotesko pa do konca leta 2024. Proračun so trenutno samo črke na papirju, ki predstavljajo zbirek želja, zato upam in želim, da ga na drugem branju skupaj s svetniki potrdimo in spravimo v življenje. Zavedam se, da časi niso najbolj primerni za velike projekte in gradnjo, vendar kljub krizi, ki nas pesti s cenami in pomanjkanjem delovne sile, sploh na področju gradbeništva, in ker vem, da sem obkrožen z delovnimi in pametnimi ljudmi, v naslednje leto gledam z optimizmom.

Staro leto se nezadržno poslavlja od nas. Bliža se novo – polno neznank in pričakovanj. V teh dneh, ko se bomo vsak po svoje pripravljali na praznovanje najlepšega družinskega praznika, božiča, in na najdaljšo noč v letu, pri sebi naredimo tudi nekakšen obračun. Obračun vsega, kar smo v tem letu postorili, dosegli, pa tudi izgubili ali zamudili. Sam ocenjujem, da je bilo to leto kljub zapletom s korono uspešno. So stvari, ki jih zaradi objektivnih razlogov nismo ali ne bomo mogli narediti ali pa smo celo na kaj pozabili. Prihaja tudi čas, ko moramo še bolj kot po navadi pomisliti tudi na tiste, ki so osamljeni, bolni ali v stiski. Občina je skupnost in skupnost je najmočnejša takrat, ko si pomaga in ko zna s stiskom roke in podporo pristopiti k tistim, ki potrebujejo pomoč.

Zahvaljujem se vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki ste v letošnjem letu priskočili na pomoč vsem pomoči potrebnim.

Hvala vsem mojim sodelavcem in svetnikom za korektno in odlično opravljeno delo in pomoč. Seveda pa se zavedam, spoštovani Bohinjke in Bohinj­ ci, da vsega tega, kar je in kar naj bi še bilo, ne bomo mogli postoriti brez vas. Zahvaljujem se vam za sodelovanje in pomoč, ki smo je bili letos deležni. Želim, da bi to sodelovanje v naslednjem letu nadaljevali z zavedanjem, da gradimo in ustvarjamo za naše skupno dobro. Potrudimo se, da bomo v sosedih in prijateljih videli res sosede in prijatelje. Samo razmišljanje, da nam bo skupaj uspelo, nas bo peljalo naprej. Naj vam ob prihodu praznikov zaželim lepe božične praznike! S ponosom praznujte dan naše samostojnosti in veseli ter zdravi vstopite v novo leto 2022.

župan Jože Sodja

Rok za oddajo prispevkov v decembru

Občinske svetnice in svetniki so se v četrtek, 18. 11., preko Zooma sestali na 26. redni seji Občinskega sveta, ki je bila pretežno posvečena prvi obravnavi proračuna za prihodnje leto. Predlog proračuna za prvo obravnavo je na voljo v gradivu za sejo na spletni strani Občine Bohinj, kjer si lahko pogledate tudi posnetek celotne seje.

V prvi obravnavi sprejet predlog Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2022

Že lani smo ob proračunu govorili o enem najvišjih proračunov v zgodovini bohinjske občine. To bomo z veseljem ponovili tudi v letu 2022, ko odhodki skupaj znašajo kar dobrih 20 milijonov evrov. Zaradi nižjih prihodkov v višini slabih 17,5 milijona je v predlogu proračuna, ki so ga svetnice in svetniki s podanimi predlogi potrdili v prvi obravnavi, predvideno tudi zadolževanje v višini 2 milijonov 850 tisoč evrov. Za rekordno visok proračun so krive predvsem skoraj 7 milijonov evrov vredna investicija v novi vrtec, rezervacija evropskih sredstev za gradnjo kolesarske povezave Bohinj–Bled, kjer je Bohinj vodilni partner, in tretjina zneska iz poravnave z državo v zvezi z neuresničevanjem zakona o TNP v skupni vrednosti treh milijonov evrov, ki jih bo Občina v treh letnih obrokih prejela od države.

Proračun je tudi letos izrazito investicijsko naravnan, ob tem pa bistveno ne zmanjšuje sredstev za izvajanje obveznih in nadstandardnih programov, ki jih je Občina uvedla v preteklih letih.

Svetnice in svetniki so proračun v prvem branju sprejeli, v razpravi pa so se ustavili predvsem pri splošnem delu proračuna. Izraženi so bili pomisleki na račun zadolževanja, kjer je bilo pojasnjeno, da bo s predvidenim kreditom Občina po dovoljenih letnih izplačilih rahlo presegla polovico dovoljenega zneska in bo v prihodnje še ostal potencial za morebitno manjše zadolževanje. Izražena je bila skrb zaradi aktualnih razmer, ki dražijo material za gradbene storitve, kar bi v pretežno investicijsko naravnanem proračunu lahko povzročilo težave z uresničevanjem zadanih načrtov. Med predlogi v posebnem delu pa je bilo tudi nekaj predlogov za povišanje sredstev na posameznih manjših projektih, do katerih se bo občinska uprava opredelila do drugega branja.

Sprejet Pravilnik o povračilu stroškov prevoza otrok s posebnimi potrebami v občini Bohinj

Skladno z dolžnostmi, ki izhajajo iz Zakona o osnovni šoli in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki urejata to področje, je Občinski svet sprejel Pravilnik o povračilu stroškov šolskega prevoza za otroke s posebnimi potrebami. Pravilnik natančneje opredeljuje upravičence, določa način izračuna ter postopek za uveljav­ ljanje pravice do povračila prevoznih stroškov. Določa tudi način in vsebino potrebnih dokazil za tekoče plačevanje upravičenih prevoznih stroškov. Pravilnik ne predvideva dodatnih finančnih sredstev, saj je Občina že do sedaj plačevala stroške prevoza otrok s posebnimi potrebami v šolo in iz šole iz občinskega proračuna. Višina potrebnih sredstev je odvisna od števila otrok in oddaljenosti otrok od izobraževalnega zavoda, ki ga obiskujejo.

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 24. decembra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 7. januarja 2022.

3

ak tualno

Predlog Sklepa o določitvi vrednosti točke občinske takse v občini Bohinj za leto 2022

Občinski svet je imel na mizi predlog Sklepa o določitvi vrednostne točke občinske takse za leto 2022, ki je predlagal dvig vrednostne točke za 1 odstotek z 0,085 na 0,086 evra. Vrednost točke je bila zadnjič povišana v letu 2020, glede na indeks cen življenjskih potrebščin v primerljivem obdobju med letoma 2019/2020. Vrednost točke se je

takrat dvignila z 0,083 na 0,085 evra. Predlog dviga za prihodnje leto ravno tako sledi dvigu cen življenjskih potrebščin. Povprečni indeks cen se je namreč glede na enako obdobje lani po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije dvignil s 100 na 101,4. Predlagani dvig vrednosti so občinski svetniki in svetnice s potrditvijo predloga sklepa tudi sprejeli. ・

Trenutki sreče, lepe misli in doživetja naj vas v novem letu pripeljejo do osebnega zadovoljstva in uspehov. Želimo Vam srečno, zdravo, mirno in strpno leto 2022! župan Občine Bohinj Jože Sodja s sodelavci

Začetek gradnje novega vrtca počastili z odkritjem temeljnega kamna Občina Bohinj je z mesecem oktobrom začela z gradnjo vrtca v Bohinjski Bistrici. Uspešen začetek del smo v sredo, 3. novembra, pospremili s položitvijo temeljnega kamna, ki so ga simbolično odkrili predstavnik podjetja Dema plus Salih Bajrič, ravnateljica Osnovne

šole dr. Janeza Mencingerja Mojca Rozman, predstavnica sofinancerja ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec in župan Občine Bohinj Jože Sodja. Dogodek so s kulturnim programom obogatili harmonikarji Glasbene šole Radovljica in šolski pevski zbor Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja, za pogostitev so poskrbele članice Društva kmečkih žena in deklet Bohinja.

V Bohinju je trenutno deset vrtčevskih oddelkov, ki jih obiskuje skoraj dvesto otrok. Za vse otroke že nekaj let ne zadoščajo več prostori sedanjega vrtca, ki deluje na treh lokacijah, ob tem pa tudi obstoječi prostori oddelkov ne zadoščajo predpisanim normativom. Zaradi zagotavljanja prostora za vrtec primanjkuje tudi prostora za šolo, je

Foto: Eva Doljak

Foto: Eva Doljak

Občinska uprava Občine Bohinj

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 3. 12.

2021; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno povedala ravnateljica OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Mojca Rozman, ki je prepričana, da bodo pogoji dela s pridobitvijo novega vrtca neprimerno boljši kot doslej.

Objekt je zasnovan v tri med seboj povezane objekte – trakte v sklopu vrtca, ki pa skupaj tvorijo povezano celoto. Glavni vhod je umeščen v osrednji del objekta, kjer bo večnamenska avla, v kateri se poti razcepijo v posamezne trakte. Prvi trakt ob šoli je zasnovan kot dvoetažen objekt, kjer se v pritličju nahajajo servisni in upravni pros­ tori ter zobozdravstvena ordinacija, v prvem nadstropju pa igralnice 2. starost­nega obdobja, do katerih vodi stopnišče skozi dvovišinski prostor, ki je namenjen skupni igri. Druga dva trakta in vhodni prostor pa sta pritlična. V vzhodnem se nahajajo igralnice 1. starostnega obdobja, s pokritimi terasami, v južnem pa je predviden večnamenski prostor z dodatnim prostorom za igro. Glavni element organizacije not­ranjega prostora je ‘gank’, ki vrtec povezuje, omogoča fleksibilno rabo in kroženje. Igralnice se lahko med sabo na določenih mestih povezujejo, tako vizualno kot fizično.

Vrednost celotnega projekta je okoli 6,8 milijona evrov, pri čemer je občina uspešno pridobila slabih 1,2 milijona evrov na razpisu Minis­ trstva za izobraževanje, znanost in šport, na dodatnih sedemsto tisoč evrov pa računa na razpisu Ekosklada za dodeljevanje nepovratnih spodbud za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena. Preostanek bo občina zagotovila preko lastnih sredstev, delno z zadolževanjem, je povedal župan Jože Sodja. Predvidoma bodo dela trajala 12 mesecev, tako da bi jeseni prihodnje leto vrtec že lahko začel obratovati.

Kot je na slovesnosti ob začetku gradnje povedala ministrica za izo­ braževanje, znanost in šport Simona Kustec, je vlada letos v celotni državi za gradnjo novih vrtcev in šol ali rekonstrukcijo obstoječih namenila več kot 140 milijonov evrov. »Vzgojno-izobraževalni proces in prostori vrtcev ter šol predstavljajo srce in dušo vsakega kraja, regije in na koncu tudi države,« je povedala ministrica.

Kot je povedal župan Jože Sodja, »gre za eno največjih naložb, odkar obstaja Občina Bohinj. Prepričan sem, da bo novi vrtec tak, da bomo Bohinjci nanj ponosni.« Naložba je tudi finančno velik zalogaj za prihodnji proračun. ・

Energetska sanacija dvorane Danica Občinska uprava Občine Bohinj

Foto: Iz projektne dokumentacije

Konec novembra se je začela sanacija dvorane Danica. V prvem tednu so se izvedla pripravljalna dela na gradbišču ter dovoz potrebnega materiala za menjavo strešne kritine, sama izvedba se je začela v prvem tednu decembra in se bo prilagajala vremenskim razmeram. Z deli se bo predvidoma zaključilo do 15. decembra.

V spomladanskem času se bo izvedla še menjava fasad, rekuperacija ter nov požarni koncept.

Dvorana bo v času izvajanja del za sanacijo strehe zaprta, po 17. uri pa bo lahko vadba v dvorani nemoteno potekala (izvajalec bo zagotovil vse potrebne ukrepe za varno uporabo dvorane). Del makadamskega parkirišča ob dvorani bo namenjen deponiji gradbišča.

Z načrtovano sanacijo se bo pridobilo energetsko učinkovit in požarno varen objekt, ki bo z novo streho in fasado tudi oblikovno in barvno bolj usklajen z okolico.

Strošek energetske sanacije dvorane bo 518.883,00 EUR, od tega je bilo na razpisu Ministrstva za infrastrukturo pridobljenih 234.000 EUR nepovratnih sredstev. Oddaja pa se tudi prijava na razpis FŠO, s čimer bi se lahko dodatno pridobilo še do 70.000 EUR nepovrat­ nih sredstev. ・

Izbrana arhitekturno-urbanistična rešitev za Potniško središče Bohinjska Bistrica Občinska uprava Občine Bohinj

Zmagovalna natečajna rešitev za ureditev potniškega središča, avtorji: Denis Hitrec, mag. inž. arh., Tadej Urh, mag. inž. arh., Helena Vozlič, mag. inž. arh., Matej Vozlič, univ. dipl. inž. arh.

Občina Bohinj je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) ter Direkcijo RS za infrastrukturo izvedla javni projektni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za Potniško središče Bohinjska Bistrica – Multimodalno vozlišče na železniški postaji.

Natečaj je potekal v poletnih mesecih in bil zaključen oktobra.

Z natečajem smo želeli pridobiti strokovno najprimernejšo urbanistično, arhitekturno in prometno zasnovo sodobnega in trajnostnega potniškega središča Bohinjske Bistrice, ki bo postal glavna vstopna in prestopna točka za celotno občino in bo enakovredno podpiral vse načine mobilnosti, obenem pa bo tudi točka srečevanja.

Ureditev tega območja v sodobno potniško središče bo pripomogla k uresničevanju ciljev in zavez trajnostne mobilnosti v občini, povečala se bo atraktivnost tako Bohinjske Bistrice kot celotnega Bohinja, po drugi strani pa bo dala tudi nov zagon ekonomskemu razvoju občine.

Na natečaj je prispelo devet natečajnih elaboratov. Komisija je po pregledu in razpravi podelila 3 nagrade in dve priznanji.

Tako zaključno poročilo kot vsi natečajni elaborati so objavljeni na spletni strani Občine Bohinj.

Po novem letu, ko bodo razmere dopuščale, bo izvedeno odprtje razstave natečajnih elaboratov.

Z izbrano natečajno rešitvijo se je pridobila idejna rešitev za ureditev tega območja, ki bo podlaga za spremembo prostorskih aktov ter osnova za nadaljnje načrtovanje ter usklajevanje z vsemi deležniki na tem prostoru. ・

Izbrani projekti participativnega proračuna Občine Bohinj za leto 2022 Občinska uprava Občine Bohinj

Občanke in občani ste na podlagi podanih predlogov z glasovanjem izbrali projekte, ki se bodo v letu 2022 financirali iz participativnega dela proračuna Občine Bohinj. Izbrali ste pet projektov, največ glasov pa je dobila ureditev zunanjosti vodohrana v Srednji vasi.

Spomnimo: za namen izvajanja participativnega proračuna bo v prihodnjem letu skupno namenjenih 65.000 evrov. Sredstva bodo razdeljena po posameznih krajevnih skupnostih, za vsako KS 15.000 evrov, razen za KS Bohinjska Bistrica, ki ji zaradi velikosti pripada 20.000 evrov.

Izbrani projekti:

Območje KS Bohinjska Bistrica: - ureditev oskrbovalne poti na Orožnovo kočo in izvedba geomorfološ­ ke poti v vrednosti 10.000 evrov in - otroško igrišče Ribčev Laz, ki bo delno izveden do vrednosti 10.000 evrov.

Območje KS Stara Fužina - Studor: - ureditev javnih površin pred Oplenovo hišo in drugih javnih površin v vasi Studor v vrednosti 15.000 evrov.

5 Območje KS Srednja vas: - ureditev zunanjosti vodohrana v Srednji vasi v celotni dodeljeni vrednosti 15.000 evrov.

Območje KS Koprivnik - Gorjuše: - dokončanje asfaltiranja ceste do vodnega zajetja vasi Koprivnik (na Ravnah) v celotni dodeljeni vrednosti 15.000 evrov.

Glasovalo je nekaj manj kot tisoč občanov Bohinja. Absolutno največ predlogov, 247, je dobil projekt ureditve zunanjosti vodohrana v Srednji vasi.

Glasovali so lahko vsi občani s stalnim prebivališčem na območju Bohinja, ki so do vključno 14. novembra dopolnili 15 let ali več. Oddani glas ni bil povezan s prebivališčem znotraj občine Bohinj, kar pomeni, da so občani lahko oddali tudi glas za projekte krajevnih skupnosti, v katerih sami ne živijo.

Vsak občan je lahko oddal en glas, in sicer v skrinjico v sprejemni pisarni ali po spletu, v obeh primerih pa na podlagi posebne enkratne kode za glasovanje, ki so jo po pošti na dom dobili vsi volilni upravičenci; velika večina jih je glasovala po spletu. ・

Multimodalna mobilnost – Imamo samo en prostor, tega si delimo vsi Občinska uprava Občine Bohinj

V četrtek, 4. novembra 2021, je v Zlati dvorani Narodne galerije potekala javna predstavitev aktivnosti enega izmed najpomembnejših vseslovenskih projektov za vključevanje ranljivih skupin Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Gre za izjemno pomemben projekt, v okviru katerega po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut Slovenije, pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru, ki so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih, izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo. To bo osebam z različnimi oviranostmi omogočalo samostojno mobilnost, kar je tudi glavni cilj projekta. Projekt financira Ministrstvo za infrastrukturo, izvaja Geodetski inštitut Slovenije, kot partner pa sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost. V projekt se je vključila tudi Občina Bohinj, ki bo v okviru projekta pregledala in nato pridobila prepotrebne informacije glede dostopnosti ključnih točk za gibalno ovirane občanke in občane Bohinja. Pridobljene informacije bodo služile prihodnjemu načrtovanju prostora v Bohinju, ki bo na ta način ustrezno prilagojen enakovredni dostopnosti gibalno oviranim.

Trenutno se v Bohinju izvaja terenski pregled in zbiranje podatkov, ki bodo služili pripravi kart, aplikacije za navigacijo in podlag za prihodnje načrtovanje.

Osrednje predstavitve projekta so se udeležili tudi predstavniki Agencije za varnost v prometu (AVP), Geodetske uprave RS, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter predstavniki lokalnih skupnosti, ki sodelujejo v projektu. Predstavitev, ki je bila fizično dostopna za vse ranljive skupine in tolmačena v znakovni jezik, je vodila Andreja Čokl.

Generalni direktor Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko Darko Trojanov je uvodoma poudaril, da je za uspešnost projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi ključnega pomena pozitiven odziv občin – trenutno jih je vključenih več kot štirideset, ter dober odnos z izvajalcem, Geodetskim inštitutom Slovenije. »V Sloveniji smo za kakovost življenja invalidov in drugih oseb s funkcionalnimi omejitvami že veliko naredili, veliko dela pa nas še čaka.

Pri nas živi okoli 170 tisoč invalidov, kar predstavlja 8,5 odstotka celotne populacije, poleg tega smo hitro starajoča se družba, vendar kljub velikim potrebam multimodalna mobilnost v našem okolju še zdaleč ni samoumevna,« je povedal Trojanov in dodal, da funkcionalno ovirani potrebujejo posebno infrastrukturo, kot so prilagojena vozila, dostopne postaje javnega prometa, dostopne poti, pločniki. Načinov potovanja je veliko, z javnim prevozom, vlakom, avtobusom, avtomobilom, kolesom, peš, a nimajo vsi možnosti, da bi potovali, kot bi si želeli. »Zato je pomembno, da prav vsem zagotovimo mobilnost, za kar si prizadevamo tudi v okviru tega projekta.«

ak tualno , turizem in gospodars t vo Varuh človekovih pravic Peter Svetina je izpostavil, da življenje z ovirami številnim predstavlja vsakodnevni izziv. »Še pred pol stoletja so bili invalidi odrinjeni na rob družbe, čeprav že Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je Organizacija združenih narodov sprejela leta 1948, v svojem 1. členu zagotavlja enake pravice in dostojanstvo za vse ljudi. Enakopravno vključevanje invalidov je rana, ki jo celimo počasi, a vztrajno, tudi s predstavljenim projektom, za katerega si želim, da bi se vanj vključile prav vse občine. Pomembno je namreč, da povečujemo dostopnost za vse.« Tudi predsednik NSIOS Borut Sever je prepričan, da se razmere na področju mobilnosti ranljivih skupin spreminjajo na bolje, čeprav smo še daleč od končnega cilja, to je enakih možnosti in dostopnosti v prometu in informacijah. »Pomembna je dostopnost okolja, prometa in komunikacij in ta projekt vključuje vse našteto. Najpomembneje pa je, da v projektu aktivno sodelujejo invalidi,« je povedal Sever in dodal, da si želi še več takih projektov, »ki obračajo stvari na bolje.« Vodja projekta mag. Roman Rener je predstavil rezultate in cilje projekta, uvodne misli pa je začel s sloganom Imamo samo en prostor in tega si delimo vsi. »Infrastruktura, ki je načrtovana in prilagojena ranljivim skupinam, je primerna za nas vse. Zavedamo se, da smo različni, zato se projekt usmerja v različne ranljive skupine: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane in starejše. Želja vsakogar izmed nas je, tudi oseb z različnimi oviranostmi, da bi lahko potovali sami, želimo biti neodvisni. V projektu smo tako povezali dva segmenta, tehničnega in socialnega, kar nas je privedlo do tega, da smo že pri načrtovanju vključili ranljive skupine. Pri tem moram omeniti odlično sodelovanje z NSIOS,« je povedal Rener in dodal, da podatke na terenu zajemajo samo invalidi, pri čemer sledijo načelu Nič o invalidih brez invalidov. »Veseli nas tudi izjemen odziv občin, doslej se jih je v projekt vključilo triinštirideset, zajem pa so doslej končali v šestintridesetih občinah. Zajeti podatki, zbrani v bazi, so brezplačno na voljo v javnem pregledovalniku na spletni strani dostopnost-prostora.si, ki je namenjena predvsem odločevalcem, to je občinam in razvijalcem aplikacij. Baza podatkov omogoča razvoj novih produktov, spletnih in tiskanih kart, namenjenih uporabnikom, kataloga ovir, namenjenega občinam oziroma odločevalcem za odpravo ovir, in navigacije za pametne telefone. Podatke pa lahko občine vključijo tudi v svoje akcijske načrte za razvoj pametnih mest in naselij glede dostopnosti, urejenosti parkirišč, pločnikov in druge infrastrukture.« Med glavnimi cilji projekta je Rener omenil vključitev vseh slovenskih občin ter vzpostavitev sistema vzdrževanja podatkov, glavni cilj pa je povezovanje petih prostorov, v katerih se gibljemo, ko se odpravimo od doma: zunanjega, notranjega, spletnega, socialnega in virtualnega. ・

Mobilni socialni servis

Iva Lapajne, Občinska uprava Občine Bohinj Izvajalci projekta Mobilni socialni servis smo aktivni. Sledimo zastavljenim ciljem in dodajamo zanimive vsebine.

Del projekta MSS je usmerjen v osveščanje in promocijo. Rožnati oktober, ko so bile aktivnosti usmerjene v pomen zgodnjega odkrivanja raka dojk, se je prevesil v mesec boja proti zasvojenosti. Izvedeno je bilo zanimivo predavanje mag. Martina Lisca na temo Smisel in zasvojenost. Po splošni predstavitvi logoterapije, psihoterapevtske metode, ki jo je utemeljil Viktor Emil Frankl, je bila na vrsti zanimiva predstavitev smisla o razlogih za vstop v svet zasvojenosti. Mimogrede, odvisni smo vsi, npr. na delovnem mestu od telefona, računalnika ... Zasvojenost pa je lahko vezana na številne substance, medije ali vedenja, je resna težava, ki je ne gre jemati zlahka. Pogosto vodi v najnižje oblike medsebojnih odnosov. V bistvu je prav, da se zavemo, da je rešitev le v naših glavah in je odvisna od nas. Odločamo se sami, za dobro in slabo.

Vsebina drugega predavanja v tem mesecu je naslavljala medvrstniš­ ko nasilje. Šlo je za izjemno, skoraj pretresljivo izkušnjo mlade mamice in njenega najstnika, ki je z nami delila svojo zgodbo. Vse skupaj se je dogajalo v eni od osnovnih šol sosednje občine. Ne dvomim v to, da se to dogaja tudi pri nas. Pomembno pa je, da tako vedenje zaznamo in takoj odreagiramo, kar pomeni takoj ustavimo. Pomembno je, da starši poznamo svojega otroka in mu znamo prisluhniti. Normalno je, da vsak otrok išče svoje mesto med vrstniki. Mar ne išče tudi vsak izmed nas svojega mesta v družbi? Če ne zmoremo dobrega, se bomo lažje odločili za slabo.

Otroku moramo verjeti!

6

turizem in gospodars t vo Morda epilog predavanj: tudi če uspemo zasvojencu iz roke vzeti steklenico vina, nismo rešili ničesar. V roko mu moramo dati nekaj drugega in mu pomagati, da bo to znal obdržati.

Ne bodimo licemerski do svojih otrok, ko jim s cigareto v ustih govorimo, da kajenje škoduje zdravju. Namesto cigarete je lahko vse kaj drugega. Odrasli smo otrokom vzor s svojim vedenjem in svojim načinom življenja.

Pomembni kontakti:

Klicni center za prevoze, Prostofer: 080 10 10, vsaj tri dni pred terminom.

Brezplačna pravna pomoč: 04 577 0115 (Lapajne, kontakt za naročanje na termin pri pravniku) za termin 9. 12. 2021.

Pomoč na domu: 04 577 84 15 (Zorč).・

Slovesno odprli nov poslovnoproizvodni objekt podjetja LIP Pohištvo, d. o. o.

Katarina Košnik

V Bohinjski Bistrici so v petek, 5. novembra, slovesno odprli nov poslovno-proizvodni objekt podjetja LIP Pohištvo, d. o. o., ki se ponaša tudi z novo tehnološko opremo. 4,9 milijona evrov vredno investicijo je z dobrim milijonom evrov sofinanciralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, za 2,9 milijona evrov je podjetje pridobilo kredit pri SID banki. Novi prostori bodo 45 zaposlenim končno nudili ustrezne pogoje za delo, obenem pa bodo omogočili tudi povečanje proizvodnje, širitev ponudbe in izboljšanje rezultatov podjetja.

Podjetje LIP Pohištvo proizvaja masivno pohištvo, ki ga odlikujeta kakovost vgrajenih materialov in način izdelave, saj za obdelavo uporabljajo okolju in zdravju prijazno površinsko obdelavo (vodni laki in olja), ki ji s krtačenjem masivnega lesa podarijo rustikalen videz. V podjetju stremijo k doseganju visokega nivoja kakovosti proizvodov, hkrati pa ves čas razvijajo tudi nove, inovativne izdelke, pri čemer zasledujejo predvsem ekološki vidik. V novih poslovnih prostorih bodo povečali proizvodne kapacitete, modernizirali proces dela, izboljšali delovne pogoje, hkrati pa odpravili strošek najemnine, znižali strošek ogrevanja in vplivali na zmanjšanje negativnih vplivov na okolje.

Direktor podjetja LIP Pohištvo, d. o. o., Niko Ravnik se je ob odprtju zahvalil vsem sodelujočim in zaslužnim za uresničitev projekta in med drugim povedal: »Veseli me, da smo v podjetju LIP Pohištvo zaključili eno največjih investicij v zgodovini podjetja. Nekoč smo bili manjši obrat podjetja Lip Bled, od leta 2009 naprej pa samostojno podjetje Lip Pohištvo. Sprva nas je bilo 22 zaposlenih, do danes pa smo se več kot podvojili, saj nas je že 45. S trdim delom in nešteto odrekanji smo dokazali, da v Sloveniji lahko preživi tudi pohištvena industrija. Začetek je bil težak, najemodajalec neizprosen in zato smo bili primorani najti rešitev izven najetih prostorov. Več let smo se trudili in bili povsem nemočni, saj ni bilo ustreznih zemljišč za gradnjo, ker občina Bohinj za gospodarstvo nima ustrezno urejenih zemljišč. Pri pridobivanju

Foto: Mitja Sodja

Foto: Mitja Sodja

gradbenega dovoljenja smo naleteli na vse preveč birokratskih ovir, ki so nam investicijo dodatno krepko zavlekle in podražile. S trdno voljo in neprestanim iskanjem rešitev smo sedaj lahko ponosni, da bomo v novih proizvodnih prostorih še naprej lahko razvijali in proizvajali notranje pohištvo iz naravnih materialov za opremo stanovanjskih, poslovnih in namestitvenih objektov. Smo izvozno usmerjeno podjetje, saj večino naših izdelkov izvozimo na trge zahodne Evrope. Na lokalni ravni uspešno sodelujemo in se povezujemo s turizmom, s katerim smo uspešno zaključili že več projektov. Z novim objektom se izognemo najemnini, pridobimo boljše pogoje za delo, znižamo porabo energentov in proizvodnih stroškov. Vse lesene odpadke uporabimo v proizvodnji ali pa predelamo v končne produkte.

Da smo lahko uresničili sanje, se v prvi vrsti zahvaljujem odličnemu kolektivu vseh zaposlenih v LIP Pohištvu za požrtvovalno in uspešno opravljanje dela in poslovanja, bankama SID in SKB ter Direktoratu za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za zagotovitev zadostne finančne podpore za realizacijo investicije. Zahvaljujem se arhitektu, vsem projektantom, nadzornikom in vsem izvajalcem, ki so uspešno dokončali objekt. Nadalje se zahvaljujem Občini Bohinj in Upravni enoti Radovljica in vsem referentom, ki so kakor koli pripomogli k uspešni realizaciji investicije.« Investicijo je finančno podprlo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo kot uresničevanje omenjenih usmeritev in tudi kot del prizadevanj za preobrazbo gospodarstva v nizkoogljično, krožno in trajnostno.

Državna sekretarka v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, ki deluje na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Polona Rifelj je na otvoritvi izpostavila, da je »lesno-predelovalna indus­trija v Sloveniji pomemben del gospodarstva z vidika bogate tradicije te industrije in gozdnatosti naše države. Vloga te industrije se v zadnjih nekaj letih izjemno povečuje, saj je pomemben dejavnik vzpostavitve trajnostnega in krožnega gospodarstva, generator ustvarjanja novih zelenih delovnih mest ter pomemben faktor pri zniževanju emisij toplogrednih plinov.« Poudarila je, da je naložbo podjetja podprlo tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v višini nekaj čez 1 milijon evrov, saj gre za naložbo z visoko dodano vrednostjo in kot tako za naložbo v prihodnost ne samo podjetja, temveč tudi regije in Slovenije.

Izvedbo investicije je omogočilo tudi zajetno posojilo SID banke z dvema dolgoročnima kreditoma v skupni vrednosti 2,9 milijona EUR. Predsednik uprave SID banke, mag. Sibil Svilan: »V SID banki že od leta 2010 posebno pozornost posvečamo spodbujanju transformacije gospodarstva v bolj trajnostne in krožne oblike poslovanja. Zato v postopke financiranja vseh razpoložljivih kreditov že vgrajujemo dejavnike ESG. Dejavniki ESG so okoljski, družbeni in korporativni dejavniki, ki podjetja vzpodbujajo k trajnostnemu poslovanju. V podjetju LIP Pohištvo te dejavnike že vključujejo v svoje poslovanje in vse bolj prevzemajo trajnostna načela poslovanja ter delujejo v smeri trajnost­ ne naravnanosti. Zavedajo se tudi, da je les dar narave in z njim tudi spoštljivo ravnajo, pri čemer zasledujejo tudi strategijo slovenskega gospodarstva »Les je lep«, zato jih spodbujamo pri njihovem oplemenitenju lesa in vključevanju v izdelke na trajnosten in ekološki način. V

7 SID banki z veseljem financiramo takšne projekte, ki trajnostno pripomorejo h konkurenčni rasti in poslovanju podjetja, s tem pa tudi utrjujemo svoje poslanstvo spodbujanja zelenega in krožnega gospodarstva za trajnostni razvoj Slovenije.« Zbrane je v imenu Občine Bohinj nagovoril tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja: »Občina Bohinj je izjemno vesela današnjega dne, saj podjetje prestavlja enega večjih zaposlovalcev v občini in z vključevanjem mladih, preko kadrovskih štipendij, omogočajo ohranjanje znanja in veščin v predelavi lesa. Novi proizvodni prostori bodo nudili možnost za večji obseg proizvodnje, izdelavo zahtevnejših produktov z večjo dodano vrednostjo in nadaljnji razvoj in rast podjetja, predvsem pa boljše delovne pogoje za zaposlene. Hkrati je s tem rešena dolgoletna težava pomanjkanja prostorov, kar je predstavljalo ključno težavo pri razvoju podjetja.

Pri postopku pridobivanja gradbenega in uporabnega dovoljenja je Občina aktivno sodelovala v vseh fazah in postopkih ter investitorju nudila strokovno pomoč in v okviru svojih pristojnosti nudila vso podporo. Pri tem je na območju izvedla obnovo vodovodnega sistema in zgradila nov kanalizacijski sistem za odvajanje odpadnih voda. Zgrajena infrastruktura nudi možnosti za nadaljnjo širitev in razvoj obrt­ no-proizvodnih dejavnosti na tem območju, za kar si Občina aktivno prizadeva v postopku sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta.

V teh precej kaotičnih časih je včasih težko izpeljati tak projekt, vendar ste dokazali, da ni nemogoče. Res je, da niste imeli lahke poti. Tisti, ki smo to kalvarijo spremljali bolj od daleč, kot so iskanje lokacije za gradnjo, vsiljeno bitko s časom in denarjem, pridobivanje zemljišč in dokumentacije in pozneje samo gradnjo tega objekta, si verjetno nikoli ne bomo mogli predstavljati tega olajšanja in veselja, ki ga danes doživljate. Verjamem, da je to začetek še boljšega dela, da se bo tukaj proizvajalo z visoko dodano vrednostjo in kar je za občino in Bohinj zelo važno, odpirala se bodo nova delovna mesta.

Odprtje novih proizvodnih prostorov je vselej praznik. Naj vam zato za ta praznik čestitam in vam povem, da smo ponosni, da imamo podjetje, ki vliva optimizem in pogum. Želim vam, da se uspešno spopadate z današnjimi problemi – predvsem pa vam želim uspešnega in kakovostnega dela še naprej.« Kljub skrbi za redno poslovanje, povečevanju zaposlenih in zahtevnemu projektu selitve se je podjetje v zadnjih letih uspešno vključevalo v projekte Turizma Bohinj.

V sporočilu za javnost ob odprtju so zapisali: »V Bohinju si že leta in prek več projektov prizadevamo povezati turizem z lesno industrijo z namenom dviga vizualne podobe in kakovosti destinacije.

Da bi dvignili nivo nastanitvenih kapacitet, smo že leta 2015 preko projekta LAS oblikovali nov poslovni model medsektorskega sodelovanja med upravljanjem destinacije, turističnih namestitev in lesnega gospodarstva. V sodelovanju Turizma Bohinj in LIP Pohištva Bohinj, d. o. o., z oblikovalcema Andražem Tarmanom in Gašperjem Premožetom, je bila oblikovana nova kolekcija pohištva LORE iz lesa smreke slovenskega porekla, ki smo ga razstavili v poslovni suiti Bohinj ECO Hotela. Suita, imenovana Bohinjska tujska soba, je odprta za ogled in izkustveno doživetje.

Namen je bil dosežen z izvedenimi projekti, saj lastniki nastanitvenih obratov pohištvo iz kolekcije LORE vključujejo v opremo nastanitvenih kapacitet. https://frombohinj.weebly.com/.

Zato smo se v okviru operacije Uporabimo lokalni les (CLLD LAS Gorenjska košarica) osredotočili na oblikovanje kolekcije pohištva iz lesa slovenskega porekla za opremo interierja turističnih namestitev.

Zopet v medsektorskem sodelovanju med Turizmom Bohinj, kreativno (Anže Repinc) in lesno industrijo (LIPP Bohinj). Ključno izhodišče je bilo oblikovati pohištvene kose, ki jih je z vključevanjem pripadnostnih znakov investitorjev možno individualizirati. Izdelani so bili prototipi, ki jih razvijamo v prodajno kolekcijo.

Celoten model povezovanja med turizmom in lesno industrijo se ne kaže le v krepitvi lokalnega gospodarstva in lesne industrije ter kratkimi dobavnimi verigami, temveč tudi v ustvarjanju trendov lokalne pojavnosti, gradnje in ohranjanja identitete prostora z istovetnimi simbolnimi elementi, ki poudarjajo lokalno pripadnost, kulturo, bohinjskega, alpskega, tudi slovenskega.« V imenu Turizma Bohinj je zbrane nagovorila Jana Vilman, goste pa

turizem in gospodars t vo sta pozdravila tudi Branko Meh, predsednik Obrtne zbornica Slovenije, in Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije na Gospodarski zbornici Slovenije. ・

STO je tudi z bohinjskimi partnerji dosegla 3. mesto nagrade Družbeno odgovorne sinergije Slovenska turistična organizacija

V sodelovanju s partnerji Green Destinations Foundation, zavodom Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, Turizmom Bohinj in petimi nosilci znaka Slovenia Green iz Bohinja se je STO uvrstila na 3. mesto najboljših družbeno odgovornih sinergij v kategoriji malih in srednje velikih organizacij.

Nagrada je osredotočena na uspešna partnerstva med podjetjem ali organizacijo in najmanj enim neprofitnim deležnikom. Posebna pozornost je namenjena inovacijam z namenom spodbujanja podjetij pri ustvarjanju inovativnih rešitev za naslavljanje trajnostnih vprašanj.

Nagrada vključuje kriterije, povezane s pozitivnimi učinki partnerstva, tako na družbo, okolje in ekonomijo kot na podjetje.

Zelena shema slovenskega turizma uresničuje vse dane pogoje, ne le v ožjem lokalnem okolju, ampak na ravni celotne Slovenije. V prijavi je sodelovala platinasta destinacija Slovenia Green – Bohinj s ponudniki: Apartmaji in hiške Alpik – Slovenia Green Accommodation, Hotel & Vila Stare – Slovenia Green Accommodation, Kamp Danica – Slovenia Green Accommodation, Sunrose 7 – Heritage Boutique Hotel – Slovenia Green Cuisine in Hike & Bike Slovenia – Slovenia Green Agency.

Mreža za družbeno odgovornost Slovenije skupaj s pridruženimi partnerji v letu 2021 organizira četrto nagrado družbeno odgovornih podjetniških praks oz. nagrado Družbeno odgovorne sinergije.

Slovenska turistična organizacija v okviru Nagrade Družbeno odgovorne sinergije 2021 prejeme priznanje za uvrstitev med najboljše, za projekt: ZELENA SHEMA SLOVENSKEGA TURIZMA. Partnerji projekta: Zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, Ljubljana, Fundacija Green Destinations Foundation ter Turizem Bohinj s ponudniki: Kamp Danica, Hotel & Vila Stare, Apartmaji in hiške Alpik, Sunrose 7 – Heritage Boutique Hotel in Hike&Bike Slovenia.

Urša Golob Podnar Predsednica ocenjevalne komisije

Ljubljana, 23. november 2021

Nosilec nagrade Mreža za družbeno odgovornost Slovenije skupaj s partnerji

8

turizem in gospodars t vo Z nagrado opozarjajo na pomen medsektorskega delovanja ter dialoga med različnimi deležniki, predvsem med podjetji in neprofitnimi deležniki. Družbeni in okoljski izzivi namreč zahtevajo celovit pogled na svet, inovacije in vključenost različnih deležnikov pri razumevanju teh izzivov ter iskanju rešitev. Z nagrado želijo ozavestiti pomembnost skupnega delovanja vlad, civilne družbe in zasebnega sektorja.

Nagrada Družbeno odgovorne sinergije pomeni potrditev izjemnih učinkov, ki jih Zelena shema slovenskega turizma dosega z vidika družbenih, okoljskih in ekonomskih vidikov trajnosti ter izpostavlja moč partnerskega pristopa za nadaljnjo trajnostno transformacijo slovenskega turizma.

40 let Triglavskega narodnega parka v prestolnici Javni zavod Triglavski narodni park

Izjave partnerjev na destinaciji Bohinj:

Turizem Bohinj

Bohinj že več kot 10 let gradi temelje trajnostnega odgovornega turizma, ki v ospredje postavlja dobrobit lokalnega prebivalstva. Ponosni smo, da smo dobitnik najvišjega priznanja slovenske trajnostne sheme.

Vrednost certifikata Slovenia Green Platinum ni le v častitljivem nazivu, s katerim se lahko pohvalimo. Njegova vrednost je v uporabnem orodju, ki služi upravljalcu destinacije in ga spodbuja k doseganju meril za ocenjevanje in k izvajanju individualiziranega akcijskega načrta na različnih področjih upravljanja destinacije. Ta presegajo stereotip­ ne predstave o turizmu in trajnostni turizem obravnavajo širše, vse od razvoja kmetijstva, kratkih dobavnih verig, trajnostne mobilnosti, podpore lokalnemu podjetništvu pa do upravljanja prostora, vodnih virov, odpadkov, do varčevanja z energenti in komunikacije z gospodarstvom. Trajnostna zelena shema je generator odgovornega turizma v praksi.

Apartmaji in hiške Alpik

Od nekdaj gojimo močno navezavo na tradicijo in okolje, da se arhitektura zlije z okoljem, interier je večinoma lesen in opremljen z masivnim pohištvom lokalnega proizvajalca, ponujamo bohinjski zajtrk, opozarjamo na varčno rabo energentov in vode, izvedli smo prenovo ogrevalnega sistema in toplotno zaščito stavb. Ne glede na vsa prizadevanja smo se za pridobitev znaka Slovenia Green Accommodation morali še precej potruditi. Prijava namreč zahteva izpolnjevanje širokega nabora ukrepov, kar nas je spodbudilo, da smo postali še boljši.

Hotel & Vila Stare

Veseli nas, da smo del projekta in da lahko aktivno prispevamo k celovitemu trajnostnemu razvoju slovenskega turizma. Kot ponudnik turističnih storitev stremimo k ohranjanju naravnih virov, aktivnemu lokalnemu sodelovanju in povezovanju ter želimo približati Bohinj kot alpsko destinacijo novim obiskovalcem.

Kamp Danica

Varovanje okolja je ena izmed največjih odgovornosti kampa. Poleg skrbi za naravno okolje z uporabo okolju prijaznih materialov, ločevanjem odpadkov in varčnimi načini uporabe električne energije, kamp Danica diha z lokalnim okoljem, zaposluje lokalne prebivalce in zgled­ no sodeluje z lokalno skupnostjo. Verjamemo, da nam okolijski znaki prinašajo priznanje in odgovornost, da smo na pravi poti in da naš trud opazijo tudi drugi. Naš namen je, da bi s tem ozaveščali predvsem naše goste in obiskovalce, saj nam je pomembno, da tudi sami v okolju Triglavskega narodnega parka delujejo trajnostno.

Sunrose 7 – Heritage Boutique Hotel

Foto: arhiv Triglavskega narodnega parka

18. 11. 2021–14. 2. 2022, Jakopičevo sprehajališče, Park Tivoli, Ljubljana S fotografsko razstavo Večna sprememba, ujeta v fotografski objektiv, ki je na ogled od 18. 11. 2021 do 14. 2. 2022 na Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani, Park Tivoli, zaključujemo niz dogodkov obeleževanja 40. in 60. obletnice Triglavskega narodnega parka.

Triglavski narodni park se v prestolnici predstavlja z 39 črno-belimi fotografijami poeta gorske fotografije Jaka Čopa in z enakim številom sodobnih barvnih fotografij istih motivov. Razstava je vizualni sprehod skozi spremembe, ki so nastale v zadnjih 40 letih ali več in je hkrati fotografska predstavitev narodnega parka v dveh različnih tehnikah in obdobjih.

Pri razstavi so kot partnerji sodelovali Slovenski planinski muzej, ki deluje pod okriljem Gornjesavskega muzeja Jesenice in hrani fotografsko zapuščino Jaka Čopa, in 14 fotografov, ki so s svojim pristopom in odnosom pomagali osmisliti namen razstave. Med fotografi, ki so prispevali fotografije za razstavo, so tudi bohinjski fotografi, ki so že v preteklosti sodelovali s Triglavskim narodnim parkom: - Andy Aungthwin – Andy je Avstralec burmanskega rodu, ki se je preselil v Studor v Bohinju in si tam ustvaril dom in družino. Andy je odličen fotografski zapisovalec čudovite bohinjske svetlobe in vsakdanjega življenja na vasi.

- Katja Jemec – Katja je profesionalna fotografinja, škofjeločanka, ki živi v Bohinju. Čeprav prvenstveno poročna fotografinja, se veliko ukvarja tudi s pokrajinsko fotografijo, kjer združuje ljubezen do fotografije z ljubeznijo do gora. To pa še ni vse. Katja je ena redkih fotografinj, ki je specializirana za pasjo fotografijo, vodi fotografske ture, tečaje ter je aktivna na nevladnem področju ohranjanja rek.

Vsestranska oseba in fotografinja!

- Stane Klemenc – fotograf, alpinist, popotnik, trener kajakaštva, gorski vodnik in reševalec. Fotografsko je pogosto sodeloval z Javnim zavodom Triglavski narodni park, leta 1994 je izšla tudi monografija TNP z njegovimi fotografijami. Živi v parku in svojim delovanjem aktivno prispeva k razvoju in ohranjanju narodnega parka.

Kvaliteta in vrednote, za katere si prizadevamo v hotelu, temeljijo na trajnosti, zato poslovni razvoj usmerjamo z mislijo na ljudi in okolje, ki nas nenehno navdušuje. Idejo zelene sheme pozdravljamo in ji z veseljem sledimo, saj nas navdihuje na poti kvalitetnega turizma, hkrati pa naša prizadevanja potrjuje tudi navzven in ta vrsta zaupanja nam veliko pomeni. Največjo potrditev in motivacijo za prizadevanja nam dajejo gosti, ki se z veseljem vračajo k nam in so glavni dokaz, da je zeleni turizem uspešen, gostom nič ne odvzema, temveč – ravno obratno – ponuja več in podpira edinstvena neponovljiva doživetja.

Turistična agencija HIKEANDBIKE, Gregor Šilc, s. p.

Zelena shema slovenskega turizma je projekt, s katerim lahko lepo pokažemo, da je turizem možno razvijati na način, kjer ohranjamo naravo, vključujemo lokalne ponudnike in ustvarjamo pogoje, ki turizma ne omejujejo, ampak nadgrajujejo življenje v turističnih destinacijah. ・

Foto: arhiv Triglavskega narodnega parka

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v

9

- Boštjan Odar – Boštjan je doma iz Bohinja, fotograf in popotnik. Fotografsko ga še vedno najbolj navdihuje Bohinj in najbližja okolica, zelo rad pa potuje in ustvarja popotniške fotografije.

Pripravo razstave je finančno podprla Zavarovalnica Triglav, d. d.

Na dan postavitve smo si razstavo ogledali skupaj s predstavnicama Gornjesavskega muzeja v. d. direktorice Ireno Lačen Benedičič in skrbnico fotografske zapuščine Jaka Čopa pri Slovenskem planinskem muzeju Sašo Mesec, direktorjem Zavoda za varstvo narave Republike Slovenije Teom Hrvojem Oršaničem, ki je tudi sam velik ljubitelj fotografije in fotograf, in nekaterimi sodelujočimi fotografi. Prisotne je pozdravil direktor Janez Rakar, razstavo pa je predstavil urednik Aleš Zdešar.

Vsi navzoči so izrazili navdušenje nad vsebinsko zasnovo razstave, primerjavo Čopovih in barvnih fotografij ter si bili enotnega mnenja, da je tovrstna obeležitev 40. obletnice Triglavskega narodnega parka tudi predstavitev naravovarstva. Irena Lačen Benedičič je izpostavila dobro sodelovanje s Triglavskim narodnim parkom in ob tem dejala: »Naveza za vrhove prihodnosti je prav tista, ki nas skupaj s partnerji pelje k višjemu cilju, k boljšim rezultatom in eden izmed njih je tudi tokratna razstava«. Teo Hrvoje Oršanič je parku čestital ob jubileju in dejal, »da so nekdanji in sedanji sodelavci javnega zavoda Triglavski narodni park lahko upravičeno ponosni na prehojeno pot, na kateri so se morali soočati z razvojnimi interesi družbe, ki niso vedno uravnani z zmogljivostmi narave,« in zaključil, da ima zasnova razstave tudi izjemen vzgojni pomen prav za vsakogar.

S predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem, čast­ nim pokroviteljem obeleževanja 40. in 60. obletnice, smo se po razstavi sprehodili v ponedeljek, 22. 11. 2021, ob 14. uri.

Več o razstavi najdete na: https://www.tnp.si/sl/spoznajte/40-let/ vecna-sprememba/. ・

Novice Turističnega društva Bohinj Turistično društvo Bohinj

Praznični večerni pohodi v soju bakel

Turistično društvo Bohinj, hoteli Alpinia, agencija Hike & Bike in Turizem Bohinj vabijo na praznične decembrske večerne pohode v soju bakel. V družbi lokalnega vodnika boste izvedeli skrivnosti in legende o Bohinju, Bohinjskem jezeru in Triglavskem narodnemu parku. Krajšemu sprehodu ob obali jezera sledi postanek ob spomeniku štirih srčnih mož, kjer boste spoznali zgodbo prvopristopnikov na Triglav. Doživetje je primerno za odrasle in otroke in je za udeležence brezplačno. Pohodi bodo vsak dan med 25. 12. in 30. 12. 2021 ob 18. uri. Zbirno mesto bo pred Info centrom Bohinj na Ribčevem Lazu, ogled pa se zaključi s toplim napitkom na božični tržnici na Ribčevem Lazu. Na tržnici bodo od lokalnih ponudnikov na stojnicah na voljo še rokodelski izdelki in ostale kulinarične dobrote Bohinja.

bo to priložnost za tkanje še močnejših poslovnih vezi ali pa ustvarjanje novih poslovnih zamisli. Vse bo še prijetnejše, če vas bodo ob tem razvajali pristni bohinjski okusi v našem Gostišču Danica. Dobrodošli!

Rezervacije sprejemamo na info@gostisce-danica.si. ・

Gostišče Danica, foto: Mojca Odar

Obnovljena kapelica v Stari Fužini Bogdan Rupnik

Če ste se peljali ali sprehodili skozi Staro Fužino, ste gotovo opazili obnovljeno kapelico pri Rupniku. Ob izdatni denarni pomoči in polni podpori predsednika krajevne skupnosti ter delom Bogdana in Andreje, ki tudi sicer skrbita za kapelico, je po daljšem času dobila novo podobo. Žal to podobo nekoliko kvari drog Telekoma, za katerega odstranitev ali prestavitev kljub prošnjam in dogovarjanju z predstavnikom Telekoma ni bilo posluha. V celoti je obnovljen kamniti podporni zid. Pločevinasta streha je zamenjana z macesnovimi skodlami in je s tem pridobila izgled prvotne kritine. Pleskarsko so obnovljeni zunanji in notranji zidovi, žal so se pri pleskarskih delih v preteklosti prekrile fres­ke, ki so krasile tri zunanje stene kapelice. Nameščena je nova ograja, ki pa za razliko od stare ni lesena, temveč kovinska in s tem trajnejša. Znotraj ograje so namesto trave posajene okrasne in medovite rastline, kar pripomore k lepšemu izgledu.

Naj se na koncu zahvalim predsedniku KS Stara Fužina Bojanu Travnu za vso pomoč in vsem domačim obrtnikom za dobro opravljeno delo. ・

Pohod z baklami, foto: arhiv TD Bohinj

Zaključna poslovna srečanja ob okusih Bohinja

Zaključna poslovna srečanja lahko vključujejo delček formalnosti, dobrodošla pa je tudi zvrhana mera sproščenosti. Če na zaključno poslovno srečanje povabite poslovne partnerje ali pa svoje zaposlene, naj

Foto: Bogdan Rupnik

10

iz na ših kr a je v

Z novembrom so se zaradi epidemičnih razmer aktivnosti DU BB popolnoma ustavile Olga P. Gorišek, DU BB

S prihodom prazničnih dni in povečanjem okužb s covidom-19 se je vrnilo tudi omejevanje naših aktivnosti. Odpadlo je martinovanje in priprave na prednovoletno srečanje. Vsem članicam in članom našega društva sporočamo, da so do preklica ustavljene vse aktivnosti (vaje folklore, telovadba, druženja, sestanki), s 17. novembrom smo zaprli tudi pisarno. Zato v primeru, da potrebujete kakršne koli informacije ali pomoč, pokličite predsednika Staneta Gorenca na 041 406 375 ali tajnico Andrejo Čoralić na 041 528 714. Bliža se konec leta in s tem tudi že pogled v novo leto, ko bo treba pripraviti program našega društva za leto 2022. Predsednik prosi vse člane upravnega odbora in poverjenike, da mu posredujejo pisne predloge.

Upoštevajte navodila NIJZ in lokalne skupnosti, pazite nase in ostanite zdravi!

Pred vrati so novoletni prazniki in z njimi tudi voščila z dobrimi željami vsem članicam in članom našega društva, Bohinjkam in Bohinjcem: Vsaka beseda, vsak pogled,

vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem.

Vsak trenutek je lahko nov začetek.

Velika upanja ustvarjajo velike ljudi,

zato radostno pojdimo naproti novemu letu 2022.

Da bi se Vam in Vašim najdražjim uresničila mnoga pričakovanja ...

Prijetne božične praznike in zdravo ter mirno leto 2022 Vam želimo Stane Gorenc, predsednik in člani UO DU Bohinjska Bistrica. ・

kjer cesta z velikim okljukom v levo premaguje klanec. V levo obrnjen volan je vodil kolesa v krogu, dokler ni zmanjkalo ceste. Avto je zgrmel po skalah na spodnji del ceste pred ovinkom, kar pa še ni bilo dovolj. Še enkrat se je zvrnil pod cesto in če ga ne bi zaustavili dve bukvi, bi se dogodek končal čisto drugače. K sreči so ravno takrat drug za drugim prišli mimo Oblakov Miro in Žvanov Jure, ki sta Danico po strmem bregu zvlekla nazaj na cesto, oskrbnica planinskega doma Vida Pocajt, nato pa rešilec, policija in gasilci.

Danica si je hitro opomogla, vsi pa smo se pogovarjali o tem, kako neverjetno se je končalo njeno prevračanje na tem ovinku. Domačini in tisti z Uskovnice ga sedaj poznamo kot Daničin ovinek.

Andrej se je odpravil na Uskovnico teden dni pozneje, le da je vmes preteklo natanko deset let. Z Andrejo sta na prikolico naložila drva, on se je odpeljal s traktorjem, ona pa z avtom. V nedeljo se je vračal malo pred njo. Približeval se je Daničinem ovinku, ko ga volan kar naenkrat ni več ubogal. Odvil se je vijak, izpadel in kolesa so peljala le še po bregu navzdol. Na srečo se je prikolica zataknila za bukev, traktor je obvisel nad spodnjo cesto, Andrej pa je nekako le pridričal po grebenu do ceste. Telefon je bil uničen in ker kot nalašč ravno tedaj nihče ni pripeljal mimo, se je peš odpravil v Srednjo vas. Janez Urbančkov ga je odpeljal nazaj, da sta se prepričala o stanju in počakala Andrejo. Za prevoz traktorja v Bohinjsko Bistrico sta se naslednje jutro pridružila še Anton Odar – Frč in Jernej Mikelj – Fojovčev Jernej.

Ko sem izvedela, da sta imela dva soseda z Uskovnice prometni nesreči na skoraj istem mestu, sta se mi dogodka sama po sebi povezala.

Brskala sem po podrobnostih in pri datumih našla prvo posebnost – okroglih 10 let razlike. Zgodba je pritegnila tudi Andreja in nekega dne se je tam ustavil in premeril točki zdrsov s ceste: Daničin avto se je prevrnil po skalah, Andrejev traktor pa le 15 m višje, kjer se začnejo drevesa. Eden na poti v hribe, drugi domov, obakrat pa so drevesa preprečila, da ni prišlo do hujših posledic. Naj dodam, da je bil Miro moj stric, Marija pa moja stara mama, zato tudi meni veliko pomeni vse, kar je povezano z Uskovnico. Rada imam resnične zgodbe o naključjih.

Več kot sto jih je izšlo v knjigi Naših sto naključij (Didakta 2020), jih pa zbiram in urejam še naprej, da jih lahko delimo z drugimi ter da bodo ohranjene pred pozabo. ・

Novoletno voščilo ZB KO Bohinj

Ob koncu leta čas vladar nakloni vsakomur kak dar: nekomu da ljubezen pravo, spet drugemu življenje zdravo.

Kup Cankarjev nekdo dobi, med, mleko komu se cedi. Številnim podari uspeh, vsem pa veselja zvrhan meh. Če jaz bi kdaj imel besedo, vse to bi stresel v tvojo skledo! ・

Resnična zgodba – Daničin ovinek Irena Tršinar

Naključja se dogajajo vsakemu od nas, tako tudi Danici in Andreju na cesti iz bohinjske Srednje vasi na Uskovnico.

Danica Gošnik je vdova po pokojnem Miru Gošniku, sinu Marije roj. Kavalar iz Srednje vasi v Bohinju, zato je jasno, da veliko časa preživlja na Uskovnici.

Andrej Tancar je iz Bohinjske Bistrice, njegova žena Andreja pa iz Srednje vasi in ker so imeli Šomoštrovi na Uskovnici planšarijo, je tudi njuno bivanje na planini samoumevno.

V petek, 8. aprila leta 2011, se je Danica peljala na Uskovnico in doživela trenutek srčne odpovedi na četrti serpentini nad Srednjo vasjo,

LETO XXIV

Bohinj, 3. december 2021

VSEBINA 26. ODLOK o občinskem podrobnem prostorskem načrtu EUP RL-12 – Ob Jezernici 27. PRAVILNIK o povračilu stroškov prevoza otrok s posebnimi potrebami v Občini Bohinj 28. SKLEP o določitvi vrednosti točke občinske takse v občini Bohinj za leto 2022

26.

Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), v povezavi z 61. in 74. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 17. členom Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17- uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 25. redni seji dne 28.10.2021 sprejel

ODLOK o občinskem podrobnem prostorskem načrtu EUP RL-12 – Ob Jezernici I. UVODNE DOLOČBE

Številka 9

Grafični del odloka OPPN obsega naslednje grafične načrte: 1.1 Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj – načrt namenske rabe prostora z mejo območja OPPN 2.1 Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN 2.2 Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN 2.3 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora 2.4 Situacija odstranitev objektov in dreves – prikaz na geodetskem načrtu 2.5 Načrt parcelacije – prikaz na geodetskem načrtu 2.6 Zakoličbeni načrt – prikaz na geodetskem načrtu 2.6b Zakoličbene točke 2.7 Prikaz prostorskih enot, grajenega javnega dobra in površin v javni rabi – prikaz na geodetskem načrtu 3.1 Ureditvena situacija s prometno tehnično situacijo 3.2 Ureditvena situacija z značilnimi prerezi 3.2b Prerezi 3.3 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav 3.4 Prikaz potrebnih ureditev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3.5 Vizualizacije paviljonske strehe v PE4

M1:2500 M1:1000 M1:1000 M1:2500 M1:1000 M1:1000 M1:1000 / M1:1000 M1:1000 M1:1000 M1:1000 M1:1000 M1:1000 /

4. člen (priloge OPPN) 1.

2.

3.

4.

5.

6.

Priloge OPPN so: Izvleček iz OPN Občine Bohinj Prikaz stanja prostora Strokovne podlage Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora Obrazložitev in utemeljitev OPPN Povzetek za javnost

1. člen (vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)

5. člen (izdelovalec OPPN)

(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt EUP RL - 12 – Ob Jezernici (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) Ta odlok določa: – območje OPPN, – vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, – arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, – načrt parcelacije, – etapnost izvedbe prostorske ureditve, – rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, – rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave, – rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, – dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, – druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

OPPN je izdelalo podjetje Atelje Ostan Pavlin, arhitektura, urbanizem d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta AOP 08/2017 v oktobru 2020.

2. člen (prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) (1) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za gradnjo novih objektov in za posege na obstoječih objektih, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne, elektronske, telekomunikacijske in druge javne gospodarske infrastrukture ter pogoje za ohranjanje okolja, varovanje narave in kulturne dediščine 3. člen (sestavni deli OPPN) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka), grafični del in priloge.

II. OBMOČJE OPPN 6. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora z oznako EUP RL-12 Ob Jezernici.

Jezernica je lokalno, krajevno imenovanje nekaj deset metrov dolgega odseka vodotoka 1. reda – Sava Bohinjka, od iztoka iz Bohinjskega jezera do sotočja s prvim levim pritokom, vodotokom Mostnica.

(2) Območje OPPN obsega zemljišča oz. dele zemljišč v katastrski občini 2199 Savica, s parcelnimi številkami (stanje GURS, januar 2019): 1140/1, 1140/50, 1140/84, 1140/112, 1140/113, 1140/114, 1143/1, 1143/2, 1143/3, 1144, 1145/2, 1145/3, 1290/3, 1293/3, 1293/4, 1293/13, 1293/27, 1297/2.

(3) Površina območja OPPN meri 1,59 ha (15.937 m2).

(4) Območje OPPN je razdeljeno na šest prostorskih enot: – PE1 – površine, namenjene odstranitvi objekta R1, ureditvi odprtega prostora z urbano opremo, celoviti preureditvi obstoječih zelenih površin in vstopno-izstopne točke ob Jezernici, – PE2 – površine, namenjene sonaravni ureditvi struge Suhe, – PE3 – površine, namenjene celoviti preureditvi obstoječih zelenih površin ob Jezernici, – PE4 – površine, namenjene gradnji gostinskih, rekreacijsko-servisnih objektov, sanitarijam, trgovini, galeriji in prodaji, – PE5 – površine, namenjene celoviti preureditvi Parka štirih srčnih mož z urbano opremo, – PE6 – površine, namenjene celoviti preureditvi parkovne ureditve ob hotelu Bohinj z ureditvijo vrtnih ut, kuriščem in nadstrešnico.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 9

(5) Meja območja OPPN in prostorske enote PE1-PE6 so določene v grafičnem načrtu št. 2.1 »Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN« ter v grafičnem načrtu št. 2.7 »Prikaz prostorskih enot, grajenega javnega dobra in površin v javni rabi – prikaz na geodetskem načrtu«.

–

–

III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

– – – – – – – –

–

– – – – – – –

– – –

– –

– –

(1) Ureditev v prostorski enoti PE1: Prometna ureditev OPPN Pod Skalco se nadaljuje tako, da se po izvedbi mešane površine na regionalni cesti prostor ob regionalni cesti v PE1 tlakuje in uredi.

Ob regionalni cesti se obstoječi objekt R1 v celoti odstrani.

Zelene in druge površine v obcestnem prostoru ob mostu in ob Jezernici se uredijo z oblikovanjem in utrditvijo brežin, nivojskih prehodov, ureditvijo stikov prometnih površin z zelenimi površinami in stika vstopno-izstopne točke na brežini ob Jezernici, povezavami poti do struge Suhe, zasaditvijo nižje vegetacije v ločilnih pasovih ob cesti in zasaditvijo oz. nadomestitvijo dreves.

(2) Ureditev v prostorski enoti PE2: Namenjena je sonaravni ureditvi struge potoka Suhe.

Izvede se brv čez potok Suha za povezavo območja ob mostu s paviljoni O1, O2 in O3 in z odprtim zelenim prostorom ob Jezernici.

(3) Ureditev v prostorski enoti PE3: Preuredi se odprt zeleni prostor s potmi, ki se jih opremi z mikrourbano opremo (klopi, table …).

Ohrani se vitalna vegetacija zelenega prostora ob Jezernici in dosadi nova drevesa, območje zaraščanja se delno razredči, ohrani se gozdni značaj zelenega prostora s pogledi na jezero, most in cerkev Sv. Janeza.

– –

8. člen (dopustni posegi znotraj območja OPPN)

–

(5) Ureditev v prostorski enoti PE5: Namenjena je preureditvi obstoječega Parka štirih srčnih mož.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi: priprava stavbnega zemljišča, odstranitev naprav in objektov, gradnja novih objektov, gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture, urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin, celovita preureditev parka Štirih srčnih mož, investicijsko-vzdrževalna dela na obstoječih objektih, rekonstrukcije.

–

(1) V prostorski enoti PE1 je dopustna ureditev parkovnih površin: 24122 – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – samo javni park, 32120 – urbana oprema.

(2) V prostorski enoti PE2 je dopustna sonaravna ureditev struge Suhe in izgradnja manjše brvi za pešce in kolesarje: – 21410 – mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi – manjša brv, ki povezuje dve prostorski enoti - PE1 in PE3.

–

(6) V prostorski enoti PE6 je dopustna ureditev parkovnih površin: 24122 – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – preureditev parkovne ureditve ob hotelu Bohinj z ureditvijo vrtnih ut, kuriščem in nadstrešnico.

(4) Ureditev v prostorski enoti PE4: Oblikuje in preuredi se glavna povezovalna pot, ki na območju OPPN med seboj povezuje odprti prostor od mostu preko Suhe do parka Štirih srčnih mož in reke Jezernice na skrajnem severnem robu območja.

Namenjena je postavitvi treh paviljonov (O1, O2 in O3) ob robu območja ob ježi tako, da oblikujejo in zamejijo odprt zeleni prostor ob reki Jezernici.

Kota pritličja paviljonov O1, O2 in O3 je 20-30 cm nad raščenim terenom.

Izvede se brv za kolesarje in pešce z navezavo na kolesarsko pot Bohinj.

9. člen (dopustni objekti in dejavnosti) –

24122 – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – preureditev Parka štirih srčnih mož.

10. člen (zazidalna zasnova in zasnova ureditve odprtega prostora)

7. člen (vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) (1) Območje v naravi predstavlja odprti prostor, ki se od regionalne ceste enakomerno spušča proti severu do obale reke Jezernice (Save Bohinjke) in mostu Sv. Janeza ter Parka štirih srčnih mož, ki je na severni strani zamejen z gozdnato ježo in se spušča k obali Jezernice in proti obali Bohinjskega jezera.

(2) Načrtovani objekti gostinske, turistične, kulturne in rekreativne dejavnosti, z območjem za sprostitev in z ureditvijo vstopno-izstopnega mesta na brežini Jezernice ter povezovalnih površin bodo služili potrebam Bohinja kot dodatna turistična ponudba. Preurejena parkovna površina Parka štirih srčnih mož, opremljena z mikrourbano opremo, pa bo ponudbo še dodatno obogatila.

(3) Območje OPPN se prometno navezuje na sosednje enote urejanja prostora preko mreže regionalnih in lokalnih cest. Nova prometna infrastruktura poteka v nadaljevanju obstoječe in jo dopolnjuje.

(4) Najbližja avtobusna postaja je ob regionalni cesti v centru Ribčevega Laza, ob Parku štirih srčnih mož (za smer proti Ukancu in Zgornji Bohinjski dolini) ter ob parkirišču pred Turističnim društvom (za smer Bohinjska Bistrica).

(5) Rešitve v zvezi s prometnim urejanjem so usklajene z rešitvami, ki so določene z veljavnimi OPPN v sosednjih enotah urejanja prostora. Prometno-tehnične rešitve so skladne z izhodišči, podanimi v OPN Občine Bohinj ter v Celostni prometni strategiji.

(6) Dostopnost območja bo za pešce in kolesarje izboljšana s pešpotmi in kolesarskimi stezami med posameznimi enotami urejanja prostora.

(7) Gospodarska infrastruktura v območju OPPN (vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, NN elektro omrežje, telekomunikacijsko omrežje) se bo navezovala na infrastrukturo v širšem območju.

(8) Nova pozidava se v razmerjih in oblikovanju zgleduje po kakovostni tipologiji širšega alpskega prostora.

(9) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2.3 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

Bohinj, 3. december 2021

(3) V prostorski enoti PE3 je dopustna ureditev parkovnih površin: 24122 – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – javni park z urbano opremo.

(4) V prostorski enoti PE4 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti: 12112 - gostilne, restavracije, točilnice – samo ena od možnosti v enem od treh objektov, 12740 - druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – javne sanitarije, 12301 – trgovinska stavba – manjša prodajalna ali prodajna galerija, 12620 – muzeji, arhivi in knjižnice – galerija, 21121 - lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste – gozdna pot, pešpot in kolesarska pot, 24122 – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – javni park z urbano opremo, 21410 - mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi – navezava/nastavek za peš in kolesarsko brv čez Sotesko.

(5) V prostorski enoti PE5 je dopustna ureditev parkovnih površin:

– –

–

(6) Ureditev v prostorski enoti PE6: Namenjena je preureditvi parkovne ureditve ob hotelu Bohinj z ureditvijo vrtnih ut, kuriščem in nadstrešnico.

Ohrani se vitalna vegetacija parka, območje zaraščanja se delno razredči, ohranijo se pogledi na jezero, proti Skalci, mostu in cerkvi Sv. Janeza.

(7) Ureditev v posamezni prostorski enoti se mora navezati na ureditve v sosednjih prostorskih enotah znotraj območja ter na ureditve v sosednjih enotah urejanja prostora.

Potrebna je celostna obravnava celotnega območja. Za prostorske enote PE1, PE2, PE3, PE4, PE5 in PE6 mora biti izdelan celovit načrt krajinske arhitekture.

(8) Ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 3.1 »Ureditvena situacija s prometno tehnično situacijo«.

11. člen (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Na celotnem območju OPPN, razen na vodnem in priobalnem zemljišču, ter na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in ostali prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje nezahtevne in enostavne objekte: - urbano opremo.

(2) V prostorski enoti PE1: - ob regionalni cesti so dopustni naslednji pomožni objekti v javni rabi: - nosilci za kolesa.

(3) V prostorski enoti PE4 so dopustni naslednji enostavni objekti: - Na vzhodni strani objekta O3: - zbiralnik za kapnico, - nadstrešek za kolesa in ekološki otok za odpadke.

- Na povezovalni poti od regionalne ceste do objekta O1 so dopustni naslednji enostavni objekti: - stojnice v času prireditev (do 5 m2).

- ekološki otok za odpadke, ob objektu O1.

(4) V prostorski enoti PE6: - V parkovni ureditvi pred hotelom Bohinj je dovoljen enostaven ali nezahtevni objekt - nadstrešnica in ute.

(5) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(6) Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 9 12. člen (pogoji za oblikovanje objektov) – – –

– – – –

(1) Pogoji za oblikovanje objektov v prostorski enoti PE4: Stavbe znotraj prostorske enote morajo biti enotno oblikovane.

Paviljoni O1, O2, O3 so zaključene tipološke enote, oblikovane kot skupna (hladna, zračna) paviljonska streha, pod katero so na dvignjenem podestu enotno oblikovani paviljonski volumni oz. stavbe.

Streha nad paviljoni O1, O2, O3 je oblikovana kot zalomljena dvokapnica, ki v tlorisu sledi geometriji zalomov, ki jo narekujejo objekti, sleme dvokapnice pa na vseh delih ostaja na isti višini. Natančnejši predlogi in podrobnejše rešitve morajo biti opredeljene v arhitekturnem načrtu nadaljnje projektne dokumentacije (kot izhodišče za oblikovanje strešne krajine skupnih paviljonskih streh je potrebno konzultirati referenčne risbe in vizualizacije v grafičnih prilogah).

Fasade stavb morajo biti zaključene iz kakovostnega in trajno obdelanega lesa. Fasade morajo biti usklajene v uporabi materialov, njihovi barvi in ritmu polaganja lesa.

Podesti oz. terase paviljonov in stopnice morajo biti izdelani iz kakovostnega in trajno obdelanega lesa ter enotno oblikovani.

Klimatske naprave na fasadah in tehnične naprave na strehah morajo biti umeščene na ne izpostavljene pozicije na objektih na južni strani ob ježi (ne smejo biti vidne z jezerske strani) oz. morajo biti z oblikovnimi elementi zastrte.

Odprta terasa – po potrebi prireditveni prostor – med objektoma O1 in O2 je nadkrita s skupno paviljonsko streho.

13. člen (pogoji za oblikovanje in urejanje odprtih površin)

(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za urejanje odprtih površin: – Zunanja ureditev in ureditve odprtih površin v posamezni prostorski enoti se morajo navezati na ureditve v sosednjih prostorskih enotah znotraj območja OPPN ter na ureditve v sosednjih enotah urejanja prostora.

– Za zunanjo ureditev in preureditev parka v enotah PE1, PE2, PE3, PE4, PE5 in PE6 mora biti izdelan celovit načrt krajinske arhitekture, v katerem se opredeli tudi smernice za vzdrževanje območja.

– Vsi objekti in ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim osebam v skladu s predpisi.

– Komunalne, prometne in druge ureditve morajo biti zgrajene in urejene tako, da ne bodo ovirale ali onemogočale dostopov do paviljonov.

– Prevladujejo naravni materiali – les in avtohtoni kamen.

– Pešpoti ter skupne predvidene zunanje pohodne in povozne površine znotraj območja morajo biti peščene.

– Elementi mikrourbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti pretežno leseni in oblikovani enotno za celotno območje.

– Postavitev ograj (razen varovalnih na brvi, ki prečka strugo vodotoka Suha) ni dovoljena.

– Spreminjanje reliefne oblikovanosti površja ter postavitev opornih zidov ni dovoljena. Pri umestitvi objektov v prostor je treba slediti naravni oblikovanosti terena. Z gradbenimi deli se ne posega v bližine jež oz. teras.

– V celotnem območju se ohranja vitalna vegetacija in gozdni značaj zelenega odprtega prostora, ohranja se poglede na jezero, proti Skalci, mostu in cerkvi Sv. Janeza.

– Za novo zasaditev se uporabijo vrste drevnine, značilne za obstoječo vegetacijo na območju parka, tako da bo v kratkem času zagotovljen želeni videz območja. Za urejanje obcestnega prostora se ob jezeru predvidi zasaditev nizkorastočih hidrofilnih (avtohtonih) grmovnic ustrezne kakovosti.

– Razsvetljava mora zagotoviti minimalno svetlobno onesnaženje, v območju odprtih zelenih površin je z usmerjeno svetlobo osvetljena le glavna povezovalna pot.

– Hudournik Suha se sonaravno uredi.

– V obravnavanem območju je prepovedano kuriti na prostem.

– Vsa zemeljska dela morajo potekati na način, ki ne predstavlja nevarnosti za gozdni ekosistem v neposredni bližini posegov, in tako, da bo preprečena vsakršna možnost pojava erozijskih procesov na vplivnih površinah v gozdu nad območjem OPPN. (2) Zasnova ureditve odprtih površin in meja priobalnega pasu sta določeni v grafičnem načrtu št. 3.1 »Ureditvena situacija s prometno tehnično situacijo« in št. 3.4 »Prikaz potrebnih ureditev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

14. člen (tlorisni gabariti) (1) Tlorisne dimenzije paviljonov in stavb so: – –

Paviljon O1: dolžina: 14,4 m širina: 5,4 m.

Terasa ob paviljonu: dolžina 22 m + 12,9 m + 20,7 m + 20,7 m na S strani; dolžina 21,9 m + 16,2 m + 22,2 m + 20,7 m na J strani; širina 8,5 m-10,3 m.

– –

Paviljon O2: dolžina: 16,1 m širina: 5,4 m.

– –

Paviljon O3: dolžina: 16,2 m širina: 5,4 m.

Bohinj, 3. december 2021

(2) Tlorisne dimenzije stavb so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Ureditvena situacija s prometno tehnično situacijo«.

(3) Lega stavb in ureditev je s točkami v Gauss-Krügerjevem koordinatnem sistemu določena v grafičnem načrtu št. 2.6 »Zakoličbeni načrt – prikaz na geodetskem načrtu«.

15. člen (višinski gabariti in etažnost) (1) Podkletitev paviljonov in stavb v območju OPPN ni dovoljena.

(2) V prostorski enoti PE4 so dovoljeni le pritlični objekti, dvignjeni od tal za max. +50cm.

(3) Višina paviljonov (h) je določena z višino najvišje točke dinamično razgibane paviljonske dvokapne strehe, merjeno od kote raščenega terena: – paviljoni O1, O2, O3, višina slemena = 8,3 m.

(4) Višinski gabariti paviljonov in stavb so določeni v grafičnih načrtih št. 3.2a »Ureditvena situacija z značilnimi prerezi« in 3.2b »Prerezi«.

16. člen (višinske kote terena in pritličja) (1) Višinske kote podijev pod streho paviljonov: –

Paviljon O1: kota pritličja: 530,00 m n. v.

–

Paviljon O2: kota pritličja: 530,00 m n. v.

–

Paviljon O3: kota pritličja: 530,00 m n. v.

(2) Višinske kote oz. višinska regulacija mora biti prilagojena kotam obstoječega raščenega terena v parku, kotam regionalne ceste, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam sosednjih zemljišč. Višinske kote stičnih površin zunanje ureditve ob stavbah se prilagajajo kotam pritličja.

17. člen (stavbe in drevesa, predvideni za odstranitev) – – –

(1) V območju OPPN je predvidena odstranitev naslednjih obstoječih stavb: stavba R1 na zemljišču s parcelno št. 1293/27, katastrska občina 2199 Savica, stavba R2 na zemljišču s parcelno številko 1143/3, katastrska občina 2199 Savica. stavba R3 na zemljišču s parcelno št. 1144, katastrska občina 2199 Savica,

(2) V območju OPPN je predvidena odstranitev nekaterih dreves ob ježi na južnem delu območja zaradi gradnje paviljonov.

(3) Objekti in drevesa, ki so predvideni za odstranitev, so določeni v grafičnem načrtu št. 2.4 »Situacija odstranitev objektov in dreves – prikaz na geodetskem načrtu«.

V. NAČRT PARCELACIJE 18. člen (načrt parcelacije) (1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji: 1. Prostorska enota PE1: – P1: parcela, ki je namenjena ureditvi tlakovanih površin ob regionalni cesti in zelenih odprtih površin ob reki Jezernici in obsega zemljišča in dele zemljišč 1293/4, 1293/3, 1293/27, 1290/3 - del , vse katastrska občina 2199 Savica.

– Površina P1 meri 1674,98 m2.

2. Prostorska enota PE2: – P2: parcela, namenjena sonaravni ureditvi struge Suha ter gradnji brvi, parcelna številka 1293/13, katastrska občina 2199 Savica.

– Površina P2 meri 735,85 m2.

3. Prostorska enota PE3: – P3: parcela, namenjena preureditvi obstoječe odprte zelene površine ob reki Jezernici, ki obsega zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami 1145/2, 1144 , 1143/2, 1143/3, 1289/3, 1290/1, vse katastrska občina 2199 Savica.

– Površina P3 meri 3610,59 m2.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 9

4. Prostorska enota PE4: – P4/1: parcela, namenjena preureditvi glavne povezovalne poti od regionalne ceste do brvi čez reko Savo Bohinjko in ureditvi odprtega prostora ob objektih O1, O2 in O3, ki obsega zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami 1144, 1145/3, 1145/4, 1143/1, 1143/2, 1143/3, vse katastrska občina 2199 Savica.

– P4/2: parcela, namenjena gradnji paviljona O1, ki obsega zemljišča in dele zemljišč s parcelnima številkama 1144, 1145/3, obe katastrska občina 2199 Savica.

– P4/3: parcela, namenjena gradnji paviljona O2, ki obsega zemljišča in dele zemljišč s parcelnima številkama 1144, 1145/3, obe katastrska občina 2199 Savica.

– P4/4: parcela, namenjena gradnji paviljona O3, ki obsega zemljišča in dele zemljišč s parcelnima številkama 1144, 1145/3, obe katastrska občina 2199 Savica.

– Površina P4/1, P4/2, P4/3 in P4/4 meri 3100,78 m2.

5. Prostorska enota PE5: – P5: parcela, namenjena preureditvi Parka štirih srčnih mož, ki obsega zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami 1140/1, 1140/113, 1140/112 1140/114, 1143/1, 1143/2, 1145/3, vse katastrska občina 2199 Savica, – Površina P5 meri 5031,61 m2.

6. Prostorska enota PE6: – P6: parcela, namenjena preureditvi parkovne ureditve pred hotelom Bohinj, ki obsega zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami – 1140/84, obe katastrska občina 2199 Savica.

– Površina P6 meri 1749,87 m2.

(2) Parcelacija in točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 2.6 »Zakoličbeni načrt – prikaz na geodetskem načrtu« in 2.6b »Zakoličbene točke«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.

19. člen (javne površine) (1) Površine grajenega javnega dobra obsegajo zemljišča in dele zemljišč regionalne ceste, povezovalne poti med cesto in Jezernico, Park štirih srčnih mož ter območje zelenih odprtih površin ob Jezernici in ob objektih O1, O2,O3. To so zemljišča parcel v prostorskih enotah z oznakami PE1, PE2, PE3, PE4 in PE5.

(2) Površine grajenega javnega dobra in površine v javni rabi so določene v grafičnih načrtih št. 2.7 »Prikaz prostorskih enot, grajenega javnega dobra in površin v javni rabi – prikaz na geodetskem načrtu«.

VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 20. člen (etapnost gradnje) (1) Odstranitev objektov in dreves, zemeljska dela, gradnja novih objektov, ureditev javnih površin, ureditev prometne in komunalne infrastrukture ter ureditve parka in aktivnih parkovnih programov v območju OPPN se lahko izvajajo v posameznih ločenih, vendar soodvisnih fazah.

(2) Posegi v območju OPPN so razdeljeni v 7 faz: – faza 1: gradnja paviljonov O1, O2 in O3 z zunanjo, komunalno in energetsko ureditvijo ter ureditev odprtih površin, – faza 2: odstranitev objekta R1 in ureditev odprtega prostora in povezovalne poti v enoti PE4, – faza 3: odstranitev objektov R2 in R3, – faza 4: ureditev odprtega prostora v enoti PE3 ob Jezernici, – faza 5: krajinska ureditev parka Štirih srčnih mož, – faza 6: krajinska preureditev parkovne ureditve ob hotelu Bohinj, – faza 7: sonaravna ureditev potoka in brežin Suhe.

(3) Za vse faze gradnje je treba najprej izvesti odstranitev objektov in dreves, zagotoviti priključke na prometno, komunalno, energetsko in drugo gospodarsko javno infrastrukturo ter ustrezno odvajanje zalednih voda.

(4) Pred izvajanjem faz je treba izdelati celovit načrt vseh predvidenih ureditev in izdelati celovit načrt krajinske arhitekture.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 21. člen (varstvo kulturne dediščine) (1) Območje OPPN se nahaja na območju: – Julijske Alpe – Triglavski narodni park – EŠD 7593 – Spomenik prvopristopnikom na Triglav – EŠD 9212 – Ribčev Laz – Ambient cerkve Sv. Janeza Krstnika –EŠD 12742.

– –

(2) Na območju OPPN je potrebno v skladu z varstvenimi režimi upoštevati sledeče: Upoštevati je potrebno strokovne podlage upravljavca narodnega parka.

Pri umeščanju objektov v prostor je treba slediti naravnemu reliefu terena (brez

– –

–

– – –

Bohinj, 3. december 2021

nasipavanja ali poseganja v naravne reliefne strukture).

Upoštevati je treba vedute na cerkev Svetega Janeza, to je ohranjati oz. vzpostaviti odprte poglede na cerkev.

Na zelenih površinah ZP se načrtuje travne površine s peščenimi potmi (brez poseganja v naravne reliefne strukture območja), z načrtovanjem minimalne urbane opreme (samo klopi in preoblačilnica) in ohranjanjem obstoječe drevesne vegetacije. V travne površine se ne vključuje cvetličnih nasadov.

Vsi objekti se načrtujejo na BT površini – pod naravno ježo, v vzhodnem delu enote P4. Upoštevajo se značilnosti arhitekturnih zasnov objektov bohinjskega podeželja (podolgovati tlorisi, dvokapne strehe s slemenom v smeri daljših stranic). Objekti so pritlični z dvokapno streho in neizkoriščeno mansardo, materiali so naravni, uporabljeni na krajevno značilen način.

Z vegetacijo (v gručah, ne kot drevored) se mestoma zastre poglede na nove objekte.

Ohranja se prostorski kontekst Spomenika prvopristopnikom na Triglav – v njegovi bližini se načrtuje le poti in klopi, okolica je zatravljena površina brez gredic s cvetjem, grmičevjem in drugimi ureditvami.

Na območju OPPN se predvidi odstranjevanje vseh neznačilnih vrst vegetacije.

(3) Za vse posege v območje OPPN je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno mnenje oz. kulturnovarstveno soglasje.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 22. člen (varstvo vode in podtalnice) (1) Na obravnavanem območju je celinska voda trajno ali občasno prisotna, zato so oblikovane posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere. Območje OPPN meji na zemljišče vodotoka 1. reda – Bohinjsko jezero ter na vodotok 2. reda - Suha in vodotok 1. reda - Jezernica. Dela je zato potrebno izvajati skladno s predpisi, ki urejajo to področje.

(2) Na območju OPPN je potrebno upoštevati omejitve in pogoje s področja upravljanja z vodami: – Poseg v strugo Suhe in v priobalno zemljišče v PE1, PE2 in PE3 je treba načrtovati in izvajati tako, da se vodni režim in stanje voda ne poslabšujeta, da se ohranja naravne procese, omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranja naravno ravnovesje vodnih in obvodnih organizmov.

– Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočile obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

– Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na okolje, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohraniti je potrebno obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.

– Vsem vodotokom na vplivnem območju enote urejanja se ohranja dobro hidromorfološko in ekološko stanje ter se jih varuje pred onesnaževanjem.

– Zacevljanje, prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen kjer gre za objekt javne prometne infrastrukture (propust na javnih cestah in poteh).

– Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnost vodotokov tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe.

– Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

– V največji možni meri je potrebno ohranjati naravno obvodno zarast.

– Odlaganje odpadnega, rušitvenega in izkopanega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno.

– Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na pogojno stabilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer ni dovoljeno.

– Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.

– V stavbah in na gradbišču je prepovedano skladiščenje nevarnih snovi.

– Vozne in parkirne površine morajo biti izvedene z vodotesno utrditvijo in nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilniki olj.

– Pri urejanju območja je dovoljena uporaba samo tistih materialov, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.

– Pri ureditvi sistema odvajanja odpadnih voda je treba upoštevati veljavne predpise o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

– Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.

– Pri urejanju območja in izvajanju dejavnosti na območju OPPN je treba uporabljati transportna sredstva, stroje in naprave, ki so tehnično brezhibni.

– Gorivo za stroje je potrebno dovažati sproti in po potrebi. Oskrba strojev in naprav z gorivom na gradbišču ni dovoljena.

– V primeru nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov je

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 9

Bohinj, 3. december 2021

potrebno takoj izkopati onesnaženo zemljino, jo začasno uskladiščiti na ustrezno lokacijo ter predati pooblaščenim organizacijam za ravnanje s tovrstnimi odpadki.

Za primer razlitja nevarnih snovi iz gradbenih strojev in vozil je na delovišču potrebno zagotoviti absorpcijska sredstva in ustrezne posode za pobiranje onesnažene zemljine.

– Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse ostanke začasnih odlagališč, ki so nastali v času gradnje.

– V primeru razlitja mineralnih olj na okoliških utrjenih površinah je treba takoj pristopiti k praznjenju lovilnikov olj.

– Strojna dela v gradbeni jami je treba prekiniti v primeru večjega deževja.

nje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.

(5) Razmestitev zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnem načrtu št. 3.3 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

(6) Začasno odlagališče okolju neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov se predvidi v PE3 in je določeno v grafičnem načrtu 3.3 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

(3) V nadaljnji projektni dokumentaciji je treba predvideti rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode skladno s sodobnimi tehnološkimi rešitvami.

(4) Za vse posege v območje OPPN je treba pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja voda.

(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Razsvetljavo se namesti le tam, kjer je nujno potrebno (območje ob regionalni cesti, glavna povezovalna pot, ob paviljonih). Preostalo območje OPPN in njegov rob se ne osvetljujeta. Uporabi se popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico, ter imajo poudarjen rumeni del spektra svetlobe in barvno temperaturo največ 2700 K. Na objekte se namesti svetila opremljena s senzorji.

(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. Dopustno je usmerjeno osvetljevanje prireditvenega prostora (med objektoma O1 in O2) v času prireditev.

(3) Obstoječe svetilke na območju OPPN, ki niso po veljavnih predpisih, je treba odstraniti ali zamenjati.

23. člen (ohranjanje narave) – – – – – –

– – –

– – –

–

(1) Območje OPPN posega v območje vsebin varstva narave: zavarovano območje Triglavski narodni park, 3. varstveno območje, ekološko pomembno območje Julijske Alpe ID 21100, naravna vrednota reka Sava Bohinjka ID 267, naravna vrednota Bohinjsko jezero ID 15.

(2) Na območju OPPN je potrebno upoštevati naravovarstvene pogoje: Ohranja se naravna obala.

Poseganje v strugo in brežine vodotoka ni dopustno, sprejemljiva je le ureditev oz. vzdrževanje vstopno-izstopnega mesta, ki mora biti izvedeno sonaravno, z naravnimi materiali, brez betoniranja, temeljenja in podobno. Dostopne poti do vstopno-izstopnega mesta se ne širi, ne asfaltira ali tlakuje, dopustna je peščena oblika.

Dopustna je sonaravna ureditev potoka Suhe. Dostopnih poti do Jezernice in do Save Bohinjke se ne ureja.

Kolesarska pot se načrtuje po že obstoječi poti mimo parka, se je ne asfaltira ali tlakuje, dopustna je peščena oblika.

Nova brv za kolesarsko stezo se umešča čim bolj vzhodno od sotočja in pred sotesko Save Bohinjke. Širina brvi naj bo manjša, kot je širina kolesarske poti oz. naj zadošča minimalnemu pogoju za njeno izvedbo.

Brv se lahko temelji na zgornjem delu brežin, v strugo se ne posega. Temelji oz. nosilni piloti mostov naj bodo od zgornje kote brežine odmaknjeni vsaj 2 m. Na obeh brežinah naj bo poseg v obrežno vegetacijo za potrebe temeljenja minimalen (največ 3 m). V celoti se ohranja obliko in naklon brežin ter vsa vitalna visokodebelna drevesa.

Pri zasaditvi rastlinskih vrst se uporablja (avtohtone) vrste, ki so trenutno že prisotne v prostoru. Izogiba se zasaditvam cvetočih grmovnic in trajnic. Zasaditve in vnašanje neavtohtonih drevesnih, grmovnih in drugih vrst na območje ni dopustno.

V največji možni meri je treba določiti in izvesti ukrepe za preprečitev razširjanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

V celoti se ohranja vegetacijska struktura (gozd, obrežna vegetacija, posamična drevesa). Dovoljena je le sanitarna sečnja. Ob gradbenih delih je treba debla obstoječih dreves zaščititi z ograjo. Med gradbenimi deli se ne posega v koreninski sistem dreves. Če pride do poškodb korenin, jih je potrebno ustrezno sanirati. V primeru odstranjevanja zarasti ob vodotoku naj se jo nadomesti z avtohtono drevesno in grmovnato zarastjo.

Takoj po končanih delih je treba neurejene degradirane površine sonaravno sanirati in zatraviti z mešanico semen avtohtonih trav.

(3) Za posege je potrebno predhodno pridobiti naravovarstvene pogoje, naravovarstveno soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo.

24. člen (varstvo zraka) (1) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.

(2) V času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.

25. člen (odstranjevanje odpadkov) (1) Zbirna in prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.

(2) Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov so locirana ob paviljonih O1 in O3, v zaprtem prostoru in opremljena s tekočo vodo. Prevzemna mesta so načrtovana ob regionalni cest R1-209 (cesta C0) v PE1 in PE5. Uporabnik objekta mora na dan odvoza sam zapeljati odpadke k cesti. Višinske razlike na poteh med zbirnim in prevzemnim mestom ter med prevzemnim mestom in cesto, kjer ustavlja komunalno vozilo, morajo biti premoščene s klančinami v blagem naklonu.

(3) Dovoz za komunalna vozila je določen na regionalni cesti R1-209 (cesta C0).

(4) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času grad-

26. člen (svetlobno onesnaženje)

27. člen (varstvo pred hrupom) (1) Na območju OPPN so dovoljene le dejavnosti, ki z izjemo v času prireditev, s svojim delovanjem ne presegajo mejnih vrednosti kazalcev hrupa za območje III. kategorije varstva pred hrupom.

(2) Za zmanjšanje hrupa v času gradnje je treba zagotoviti, da bo med gradnjo uporabljena novejša gradbena mehanizacija in opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne smejo presegati predpisanih vrednosti. Pri transportu naj se uporabljajo čim manj hrupna vozila. Vsa hrupna dela naj se po možnosti izvajajo samo med 8. in 19.uro.

Zvočni signali na gradbišču naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku.

(3) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da bo ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.

IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 28. člen (potresna nevarnost) (1) Obravnavano območje se uvršča v območja s VIII. stopnjo seizmične intenzitete po EMS lestvici 4 (European Macroseismic Scale), kjer lahko pričakujemo seizmične pospeške 0,200 -0,2255.

(2) Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi, glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta.

29. člen (poplavna nevarnost) (1) Območje OPPN leži v območju poplav vodnih teles Bohinjsko jezero, Suha in Jezernica.

Za namen OPPN je izdelana Hidrološko-hidravlična analiza št.HH 528-2016-08-05, izdelovalca Terralike-Miha Lubi s.p.

(2) Rezultat hidrološke hidravlične študije so karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnost. Objekti O1, O2 in O3 so umeščeni v območju preostale poplavne nevarnosti. Umestitev vseh objektov v območju OPPN je glede na predpis o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in poseganje na območja, ogrožena zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, dopustna.

30. člen (varstvo pred visokimi in zalednimi vodami) (1) Padavinske, drenažne in zaledne vode naj ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin ali poškodb na vodotokih ali objektih vodne infrastrukture. Odvajanje naj se sistemsko uredi s priklopom po izgradnji meteorne kanalizacije.

(2) Večje količine vode ni dovoljeno spuščati po terenu tako, da bi povzročile erozijske procese ali destabilizirale zemljino.

(3) Odvodnjavanje je potrebno predvideti s ponikovalnico za vsak objekt posebej na način, ki ne povečuje kakovostnih in količinskih obremenitev vodnih in odvodnih ekosistemov ter vodotokov.

(4) Za ohranjanje režima odtoka poplavnih vod je načrtovan teren usklajen s kotami obstoječega terena.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 9 31. člen (varstvo pred erozijo in ohranjanje stabilnosti terena)

(1) Na območju OPPN ni potencialne erozijske nevarnosti.

(2) V fazi projektiranja objektov je za vsak objekt potrebno izvesti preiskave za določitev geomehanskih karakteristik tal in izvesti račune za temeljenje ali zaščito med izvajanjem gradnje.

(3) Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti terena in vodotokov tako v fazi gradnje kot v fazi uporabe.

32. člen (varstvo pred požarom) – – – –

(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti: pogoje za varen umik ljudi in premoženja, odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, prometne in delovne površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(2) Požarna zaščita je načrtovana z zunanjim hidrantnim omrežjem. V primeru požara je voda za gašenje zagotovljena iz obstoječega in novega javnega hidrantnega omrežja. Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, je potrebno vodo zagotoviti iz Save Bohinjke ali Jezernice.

(3) Z izbranimi materiali in odmiki je zagotovljena preprečitev možnosti širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte.

(4) V projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Dalje je evakuacija mogoča po sistemu pešpoti v območju OPPN do javnih cest na obodu območja. Evakuacijske poti so predvidene na javnih površinah.

(5) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št.

3.4 »Prikaz potrebnih ureditev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

(1) Dostop intervencijskih vozil je omogočen po glavni povezovalni poti in vseh povoznih površinah v območju OPPN. (2) Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom.

(3) Trasa dostopa s težko gradbeno mehanizacijo do vodotokov Suha in Sava Bohinjka za potrebe upravljanja z vodami je predvidena z regionalne ceste skozi PE4 in PE3. Trasa je označena na grafičnem načrtu 3.3 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

39. člen (dostava) (1) Vožnja komunalnih vozil je dopustna le po regionalni cesti, vožnja dostavnih vozil pa je dopustna na povezovalni poti v času dostave.

40. člen (splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje) – – – – – –

X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO 33. člen (pogoji za prometno urejanje) (1) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost. Stavbe in zunanje površine morajo biti grajene v skladu z zakonodajo, ki ureja zagotavljanje dostopnosti za funkcionalno ovirane ljudi.

(2) Povozne površine in pohodne površine morajo biti ustrezno utrjene in peščene.

(3) Prehodi za pešce morajo biti izvedeni na nivoju hodnikov za pešce oziroma brez višinskih skokov.

(4) Na vseh javnih cestah v območju OPPN je določeno območje omejene hitrosti (cona 30 km/h).

(5) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 3.1 »Ureditvena situacija s prometno tehnično situacijo«.

34. člen (ureditev cest in priključevanje na javne ceste) (1) Vsi priključki na javne ceste morajo biti izvedeni preko robnika v nivoju in s tlakovano muldo. Ohranja se tlakovane razširitve v krivinah.

(2) V prostorski enoti PE4 in PE5 je povezovalna pot široka 3,50 m in ima večnamenski značaj.

35. člen (mirujoči promet) (1) V območju OPPN ni predvidenih parkirišč. Potrebna parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce se zagotavlja na javnih parkiriščih.

36. člen (peš promet) (1) V območju OPPN je motorni promet na regionalni cesti ter na robu območja, podrejen pešcu.

(2) V prostorski enoti PE4 poteka glavna povezovalna pot širine 3,50 m, prečno na njo pa več poti v širini 1,60 m, ki med seboj povezujejo prostorske enote in parkovne programe.

(3) Poteki tras poti v parku se prilagodijo tako, da se obstoječa drevesa ohranijo in se ne poškodujejo.

37. člen (kolesarski promet) (1) V prostorski enoti PE4 je povezovalna pot mešana površina za pešce in kolesarje.

38. člen (intervencijske poti in površine)

Bohinj, 3. december 2021

– –

– –

–

(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so: Načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih in energetskih vodov.

Vsi sekundarni in primarni vodi praviloma potekajo po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje.

Kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in energetske infrastrukture na svojem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.

Upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav.

Gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno.

Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN. Obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.

Dovoljeni sta gradnja in ureditev naslednjih infrastrukturnih objektov: cestne ureditve, pomožnih energetskih objektov (razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk za utekočinjeni naftni plin), pomožnih telekomunikacijskih objektov (razen baznih postaj), pomožnih komunalnih objektov (razen tipske greznice ali čistilne naprave, zbiralnice ločenih frakcij in vodnega zajetja).

Del energije za potrebe stavb je treba zagotoviti z uporabo obnovljivih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna energija, toplotne črpalke ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

Pri gradnji komunalnih priključkov je dopustno posegati na zemljišča na zelenih površinah le v obsegu, ki ga zahtevajo minimalni tehnični normativi za komunalne objekte in za izvedbo gradnje (delovni pas). Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitno prizadeta drevesa, brežine, tla ali telesa prometnic v parku.

Novi zemeljski vodi morajo biti speljani v zelenicah le v primeru, da so minimalno 2 m oddaljeni od debel dreves.

(2) Komunalna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 3.3 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

41. člen (vodovod) (1) Območje je opremljeno z javnim vodovodom. Za oskrbo objektov v območju OPPN s pitno vodo je potrebno objektom zagotoviti priključke na javni vodovod skladno s predpisi.

(2) Pri projektiranju je treba upoštevati vse predpise in pravilnike, ki urejajo oskrbo s pitno vodo ter Odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Bohinj.

(3) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

(4) Za gašenje požara je v obravnavanem območju potrebno zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zagotoviti je potrebno takšno količino vode, ki zadostuje za dvourno gašenje požara v stavbi in za varovanje sosednjih objektov. Za gašenje požarov se bo uporabljala voda iz vodovodnega omrežja in Jezernice oziroma Save Bohinjke.

42. člen (kanalizacija) (1) Na širšem območju je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu za odvod komunalne odpadne in padavinske vode.

(2) V območju OPPN je predviden ločen sistem odvajanja odpadnih voda in odvodnjavanja meteornih vod s streh in utrjenih površin.

(3) Komunalna odpadna voda iz objektov se vodi v sistem fekalne kanalizacije, ki je zgrajen na območju. Objekti se morajo na fekalno kanalizacijo priključiti skladno s predpisi.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 9

(4) Padavinske vode s streh in utrjenih nepovoznih površin je treba ponikati preko ponikalnic v podtalje. Padavinsko vodo je dopustno zadržati ter uporabiti za zalivanje ali sanitarne potrebe. V primeru uporabe kapnice ali drugega vira vode za sanitarne namene, kjer se odpadna voda vodi v javno kanalizacijo, mora biti nameščen obračunski vodomer v skladu s predpisi.

(5) Onesnažene padavinske in meteorne vode z manipulacijskih površin in cestišč se v skladu s tehničnimi predpisi, glede na obremenitev, odvajajo preko peskolovov, lovilcev olj oziroma drugih ustreznih čistilnih naprav v ponikovalnico. Peskolove, lovilce olj in čistilne naprave je potrebno nadzirati in vzdrževati v skladu s predpisi.

(6) Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.

(7) Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

(8) Pred pričetkom izvajanja del je potrebna zakoličba obstoječih vodov s strani upravljavca.

43. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Obravnavano območje OPPN je opremljeno z elektroenergetskimi napravami in objekti. Napajanje obstoječih objektov v območju OPPN je izvedeno iz transformatorske postaje (TP) 405 Stane Žagar.

(2) Za priključevanje novih odjemalcev je potrebno predvideti ustrezno novo NN omrežje oziroma se lahko koristijo proste kapacitete obstoječega elektrodistribucijskega omrežja.

(3) Razdelilne oziroma priključno merilne omarice morajo biti dostopne z javnih površin. Objekte se priključi na elektroenergetsko omrežje v načrtovani elektrokabelski kanalizaciji skladno s predpisi.

(4) Zagotovi se pokablitev obstoječega NN voda skladno s tehničnimi normativi in standardi. Novo nizkonapetostno omrežje v območju OPPN mora biti zgrajeno z zemeljskimi kabli.

(5) Na posamezen objekt je možno namestiti enostavne naprave, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo sončne energije. Za priklop omenjenih naprav na distribucijsko omrežje bo potrebno v skladu s predpisi pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo določeni tehnični pogoji in parametri priklopa v omrežje.

(6) Pred priključitvijo na elektroenergetsko omrežje je treba zaprositi lastnika omrežja za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

44. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Načrtovani objekti na območju OPPN se lahko priključijo na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij.

(2) Za priklop objektov na javno telekomunikacijsko omrežje je potrebno izdelati projekt telekomunikacijskega omrežja v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami.

Obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d. d. je potrebno pred pričetkom del prestaviti in ustrezno zaščititi.

(3) Investitorji predvidenih objektov morajo za vključitev objektov na javno telekomunikacijsko omrežje omogočiti telekomunikacijskemu operaterju izvedbo telekomunikacijskega omrežja po izdelani dokumentaciji, izdati soglasja za prekop tangiranih zemljišč in podpisati pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.

(4) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih naprav pri posegih v prostor izvede telekomunikacijski operater.

45. člen (ogrevanje) (1) V območju OPPN se ogrevanje objektov ureja individualno.

(2) Pri zasnovi objektov in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovi skupna učinkovita raba in izraba obnovljivih virov energije.

(3) Predvidijo se sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, kot je lesna biomasa, toplota okolja, sončna energija, geotermalna energija idr. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije.

46. člen (učinkovita raba energije v stavbah) (1) Vse novo zgrajene stavbe v območju OPPN morajo biti zgrajene energetsko varčno v skladu s predpisi, ki določajo učinkovito rabo energije v stavbah in predpisom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje v območju.

XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 47. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so: 1. Lega in tlorisni gabariti stavb:

– –

– – –

–

–

– –

Bohinj, 3. december 2021

Dimenzije paviljonov O1, O2, O3 se lahko spremenijo, če se v projektni dokumentaciji ugotovi, da bi bilo razmerje med širino in dolžino objekta primernejše ali zaradi ohranitve obstoječega drevesa, vendar ne več kot za 10 %.

V okviru dopustnih odstopanj se lahko spreminja tudi geometrija stavb v paviljonih, z dopustnim odstopanjem do ±0,50 m, vendar mora biti prehod med objekti zagotovljen.

2. Višinski gabariti paviljonov, stavb in etažnost stavb: višina paviljonov in stavb lahko odstopa do ±0,50 m.

3. Višinska regulacija terena in višinska kot pritličja: Odstopanja so lahko do ±0,50 m.

Na območju koreninskih spletov dreves, ki se ohranjajo, se na območju do 2 m od debla dreves višina terena lahko spremeni za največ 10 cm.

4. Parcelacija in zakoličba: Pri poteku parcelnih mej in pri površinah parcel so dopustna odstopanja v okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah. Koordinate zakoličbenih točk objektov lahko odstopajo v okviru dopustnih odstopanj glede leg in tlorisnih gabaritov stavb in dopustnih odstopanj prometne, komunalne in energetske ureditve.

5. Prometne, komunalne in energetske ureditve: Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.

Mikrolokacija zbirno-prevzemnih mest za odpadke je lahko spremenjena, če je zagotovljena ustrezna rešitev za dostop s komunalnimi vozili.

Odstopanja, ki so dopustna pri izvajanju prometne, komunalne in energetske ureditve se smiselno upoštevajo pri pogojih za etapnost izvedbe prostorskih ureditev, določenih v 20. členu tega odloka.

6. Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od rešitev, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.

7. Odstopanja glede namembnosti v posameznem paviljonu: V posameznem paviljonu je dopustna sprememba predvidene namembnosti posameznih stavb, vendar je potrebno ohranjati raznovrstnost predvidene dejavnosti v posameznem paviljonu in prostorski enoti.

XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 48. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej, imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: – promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju; – zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav; – zagotoviti je treba rekultivacijo poškodovanih tal ter sanacijo med gradnjo poškodovanih dreves; – investitor mora zagotoviti prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del.

49. člen (posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) (1) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi: – odstranitev naprav in objektov, – vzdrževalna dela in rekonstrukcije v obstoječih gabaritih, – postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN, – spremembe namembnosti stavb ali delov stavb v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, pri čemer se mora zagotavljati raznovrstnost dejavnosti v posameznem paviljonu in prostorski enoti, – obnove fasadnega plašča stavb, če se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad stavb, zgrajenih v prostorski enoti.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 9

XIII. KONČNE DOLOČBE

čenega motornega bencina- 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje. Možno je tudi povračilo stroškov mesečne ali letne vozovnice, če otrok lahko uporablja sredstva organiziranega javnega prevoza. Pogoj je strokovno mnenje o načinu ustreznosti prevoza otroka, ki ga izda šola.

50. člen (vpogled v OPPN) OPPN je na vpogled na sedežu Občine Bohinj, na spletnih straneh Občine Bohinj ter na Upravni enoti Radovljica.

51 . člen (uveljavitev) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 350-128/2016/51 Bohinjska Bistrica, 18. november 2021

Bohinj, 3. december 2021

Župan Občine Bohinj Jože Sodja

27.

Na podlagi 56. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-K), 82. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št.

16/17 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP- 2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj in 123/21) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 26. redni seji dne 18.11.2021 sprejel

PRAVILNIK o povračilu stroškov prevoza otrok s posebnimi potrebami v Občini Bohinj 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik določa upravičence do povračila stroškov prevoza za otroke s posebnimi potrebami, določanje zneskov povračila, postopek za uveljavljanje pravic do povračila ter način izplačevanja sredstev za povračilo stroškov šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami iz proračuna Občine Bohinj.

2. člen (upravičenci do povračila stroškov) Upravičenci do povračila sredstev po tem pravilniku so: – otroci s posebnimi potrebami, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Bohinj, ki jim odločba o usmeritvi v skladu z zakonodajo odreja pravico do brezplačnega prevoza v šolo oziroma zavod, ki izvaja prilagojen izobraževalni program osnovne šole in ki niso vključeni v drug organiziran prevoz.

– otroci s posebnimi potrebami, ki so vključeni v program srednješolskega izobraževanja in ki niso vključeni v drug organiziran prevoz.

Upravičenci do povračila stroškov prevoza otrok s posebnimi potrebami morajo o morebitnih spremembah, ki bi vplivale na upravičenost ali višino povračila, o tem takoj oziroma najkasneje v roku 15 dni obvestiti občinsko upravo.

3.člen (določitev zneska povračila stroškov) Za upravičence se zagotovi povrnitev stroškov prevoza zakonitemu zastopniku na osnovi dejansko prevoženih kilometrov na najkrajši relaciji med stalnim bivališčem upravičenca in vzgojno izobraževalnim oziroma socialno varstvenim zavodom, šolo oziroma drugim izobraževalnim zavodom in nazaj. Pri določitvi razdalje se upošteva daljinomer zemljevid.najdi.si. Višina povračila na kilometer se obračuna v višini 8% cene neosvin-

iz na ših kr a je v

Spominska slovesnost na Goreljku Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica sporoča, da po zdajšnjih ukrepih za preprečitev koronavirusa spominske slovesnosti na Goreljku ne bo. V spomin na padle borce III. bataljona Prešerno-

4. člen (postopek in način izplačevanja sredstev za povračilo prevoznih stroškov iz proračuna Občine Bohinj) Upravičenec oziroma njegov zakoniti zastopnik odda vlogo na predpisanem obrazcu. Občinska uprava izda Odločbo.

Podlaga za povrnitev prevoznih stroškov je mesečno potrdilo o številu dni, ko je bil upravičenec prisoten v zavodu oziroma šoli, ki ga mora zavod poslati občini najkasneje do petega koledarskega dne v mesecu za pretekli mesec. Ob pouka prostih dnevih se povračila prevoznih stroškov ne izplačuje.

Sredstva za povračilo prevoznih stroškov se nakazujejo mesečno na transakcijski račun zakonitega zastopnika, kateremu je bila izdana odločba, v tridesetih dneh od prejetja potrdila zavoda oziroma šole.

5. člen (nadzor nad porabo sredstev) Nadzor nad izpolnjevanjem pravilnika izvaja občinska uprava, ki lahko preveri resničnost podatkov, posredovanih v vlogi. Če se ugotovi, da so bili posredovani podatki napačni, mora pridobitelj neupravičeno pridobljena finančna sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi v občinski proračun.

6. člen (veljavnost pravilnika) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-0011/2021/3 Bohinjska Bistrica, 18. november 2021

Jože Sodja Župan Občine Bohinj

28.

Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) ter 6. člena Odloka o občinskih taksah v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/07, 9/16, 10/16-popr. in 2/21) je Občinski svet Občine Bohinj na svoji 26. redni seji dne 18. 11. 2021 sprejel

SKLEP o določitvi vrednosti točke občinske takse v občini Bohinj za leto 2022 1. člen Vrednost točke po Odloku o občinskih taksah v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/07, 9/16, 10/16-popr. in 2/21) znaša 0,086 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 426-1275/2021/3 Bohinjska Bistrica, 18. november 2021

Župan Občine Bohinj Jože Sodja

18 ve brigade bodo predstavniki Združenja Radovljica in KOZB Bohinj pred spomenikom na Goreljku položili venec. Če bodo omenjeni ukrepi odpravljeni, bo spominska slovesnost s kulturnim programom 4. decembra 2021 ob 11. uri pred spomenikom na Goreljku potekala v skladu s takratnimi navodili za prireditve in ob upoštevanju pogojev PCT. Slavnostni govornik bo župan občine Bohinj Jože Sodja. ・

19

iz na ših kr a je v, ml adina , kultur a in priredit ve

Cesarjeva aronija izpod Triglava kmetija Cesar

Naš nasad grmov aronije se nahaja v Stari Fužini v Muzjah (ledinsko ime) ob kolesarski stezi, v neposredni bližini sotočja rek Ribnice in Mostnice. Raste v prekrasnih razmerah – v osrčju Triglavskega narodnega parka, s pogledom na Triglav. Poleg aronije imamo za izdelavo marmelad nasajeno tudi sibirsko borovnico, maline, šmarno hrušico in jagode. Plodovi aronije so dobro poznani v ljudskem zdravilstvu in izjemno uporabni.

Iz aronije lahko izdelate sirup za redčenje z vodo, različne marmelade ali pa jo uporabljate za čaj. Zmlete posušene jagode so lahko tudi odličen dodatek za smoothije. Vse to smo preizkusili tudi pri nas na kmetiji, kjer smo živ dokaz, da aronija dobro uspeva tudi v naših alpskih razmerah. Dobro letino smo predelali v izdelke, ki se ponašajo tudi z znamko Bohinjsko.

Kaj sploh je aronija?

To je grmovnica z belimi, medovitimi cvetovi, ki se razcvetijo v maju in juniju in se preko poletja razvijejo v temno modre, skoraj črne jagode s čudodelnimi učinkovinami za človekov organizem. Jagode dozorijo konec avgusta in če niso zaščitene z mrežo, jih ptice (večinoma kosi) vzamejo na svoj vsakodnevni jedilnik. Zeleni listi grmovnice v oktobru zamenjajo barvo in nas nekaj dni navdušujejo s svojo rdečo »preobleko«.

Aronija prihaja iz Severne Amerike, kjer so jo v zdravilstvu uporabljali že Indijanci. V Evropi in Aziji se je razširila šele v 19. stoletju.

Najprej v Nemčiji, od tam pa se je kot gojena rastlina najbolj razširila v Rusijo, Baltske države in Skandinavijo. V starih zapisih so o njej pisali predvsem kot o okrasni grmovnici v vrtovih in njeni odpornosti na mraz, saj rastlina zdrži do –47 ° C. Največja pridelovalka in izvoznica aronije je danes Poljska, od koder prihaja tudi dr. Iwona Wawer, profesorica na Medicinski univerzi v Varšavi in vodja Oddelka za fizikalno kemijo Fakultete za farmacijo, ki je večino svojega življenja posvetila učenju, preučevanju in odkrivanju zdravilnih učinkovin aronije. O tej neverjetni rastlini je izdala knjigo, ki nas popelje od zgodovine sadeža do tega, zakaj potrebujemo antioksidante v naši prehrani.

V prestižni reviji European Journal of Clinical Nutrition so objavili lestvico skoraj 500 živil, ki vsebujejo največ polifenolov, na kateri je aronija pristala na sedmem mestu. To dokazuje, da je med sadeži najbogatejša z njimi, takoj za nekaterimi zelišči, začimbami in kakavom.

Je pravi supersadež in poleg samih polifenolov in taninov vsebuje veliko drugih dragocenih hranil ter vitamine: A,C, B1, B2, B6, B9, E, P in minerale: kalij, fosfor, kalcij, magnezij, jod, natrij, železo, baker, brom.

Blagodejni učinki aronije so v svetu vse bolj pomembni in prepoznavni, saj iz telesa odvajajo škodljive snovi in težke kovine. Menda so po jedrski katastrofi v Černobilu plodove aronije uporabljali za blaženje zdravstvenih težav od radioaktivnosti obolelih ljudi. Kot izjemen antioksidant aronija zavira rast prostih radikalov in ohranja zdravje ter vitalnost celic, s tem pa upočasnjuje proces staranja. Aronija naj bi se uspešno borila celo proti nekaterim rakavim obolenjem. Preprečuje nastanek kroničnih bolezni, pospešuje prekrvavitev, znižuje raven slabega holesterola in trigliceridov ter podpira srčno-žilni sistem; mnogi zatrjujejo, da pomaga pri migrenah in glavobolih, znižuje krvni pritisk in blagodejno deluje na želodec. Krepi tudi odpornost, preprečuje bakterijska in virusna vnetja ter spodbuja delovanje žolčnika in jeter. Oči varuje pred sivo mreno, kožo pa pred škodljivimi sončnimi žarki in melanomom ter znaki staranja. Pomaga pri sladkorni bolezni in nepravilnem delovanju ščitnice, spodbuja celjenje ran, mnogi pa so prepričani, da preprečuje celo pojav demence. (Povzeto po: Dr. Iwona Wawer, Moč narave; www.publishwall.com: članek o aroniji.)

Če bi želeli o aroniji izvedeti več ali morda poskusiti naše izdelke, nas lahko kontaktirate na: 051 323 805 Urša, 041 553 737 Marjan ali cesar.mukm@siol.net. ・

Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk Vodja prehrane Urška Beznik, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

»Če zajtrka ne bi bilo, bi se učili s prazno glavo«, učenka Eva. Letošnji tradicionalni slovenski zajtrk smo na naši šoli obeležili v šoli, nekateri učenci pa so bili zaradi dodeljenih karanten, ponovno doma. Prav vse smo osveščali, da je zajtrk dobra naložba v naše zdravje. V šoli smo si za tradicionalni zajtrk privoščili: - kruh, ki so ga spekle pridne roke bohinjke Marije, - maslo, ki je bilo proizvedeno iz mleka bohinjskih krav in je bilo narejeno v Sirarni v Srednji vasi, - med bohinjskega čebelarja, ki so ga z veliko truda nabirale čebelice po Bohinju, saj jim letošnje vreme ni bilo naklonjeno, - sveže pomolženo ekološko mleko iz kmetije Pr Tonejovc - in Matijevčeva jabolka.

Tisti, ki so bili doma, so si zajtrk iz enakih živil pripravili sami. Na ta način smo izrazili spoštovanje do dela kmetov, predelovalcev in čebelarjev, hkrati pa poskrbeli za čisto in zdravo okolje in ohranjanje podeželje. Utrinke si lahko ogledate na naši spletni strani.

Z Dnevom slovenske hrane, pri nas na šoli pa kar s tednom slovenskih, domačih, kmečkih jedi, pa smo poudarjali pomen hrane, ki je pridelana in predelana v Sloveniji. Zato smo imeli v tem tednu na jedilniku: kislo repo, joto, »tenstan« krompir, pa čežano, štruklje, bohinjski planšarski sir, žgance, zaseko, klobaso in še kaj. Ugotovili smo, da je domača hrana zaupanja vredna.

Na šoli se celo leto trudimo, da preko dnevov dejavnosti, strokovnih didaktičnih gradiv, predstavitev, videoposnetkov, predavanj in drugih dejavnosti, osveščamo učence kako pomembno je kaj, kdaj in koliko pojemo in kako zelo nam je Zemlja hvaležna, če uživamo hrano, ki je pridobljena v naši bližini. ・

Aktivno in ustvarjalno v decembru za ljubitelje dediščine in pohodov Mija Ogrin, ArheoAlpe

Vabljeni, da se pridružite predavanjem, vodenim ogledom in delavnicam.

Zoom predavanja:

6. december 2021 ob 18. uri: Znamenitosti Bohinja – Najlepša arheološka najdišča Bohinja. Predavanje bo pripravila Mija Ogrin.

20

kultur a in priredit ve 27. december 2021 ob 18. uri: Znamenitosti Bohinja – Kdo so bili prvi bohinjski pastirji. Predavanje bo pripravila Mija Ogrin.

Za predavanje preko Zooma se prijavite na: arheo.alpe@gmail.com.

Vodeni ogledi arheoloških najdišč:

11. december 2021: voden ogled na arheološko najdišče Žlan. Dobimo se ob 14. uri pri restavraciji Zoisov grad v Bohinjski Bistrici.

18. december 2021: voden ogled arheološkega najdišča Ajdovski gradec. Dobimo se ob 14. uri na Triglavski 8 (bivša Gradbena) v Bohinjski Bistrici.

V primeru slabega vremena se vodeni ogledi lahko preložijo na drug datum.

Delavnica keramike:

13. december 2021: izdelava mozaika po antičnem vzoru. Ob 18. uri na Triglavski 8 (bivša Gradbena) v Bohinjski Bistrici. Delavnica bo potekala v dveh delih, za drugi del se bomo dogovorili na prvi delavnici.

Obvezne predhodne prijave. Več o projektih na www.arheolapebohinj.si. Za dogodke je treba izpolnjevati PCT-pogoje.

Predhodne prijave in vse informacije na telefon 031 61 75 77 ali arheo.alpe@gmail.com.

Projekta sofinancira Občina Bohinj. ・

Čarobnost knjig

Metka Repinc, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radoljica December je mesec, poln veselja in pričakovanja. Je mesec obdarovanja in zato se ga najbolj veselijo otroci. Veselijo se okraševanja, izdelovanja voščilnic in druženja. In veselijo se daril. Vse to so tiste skrivnosti, ki delajo december čaroben. Skrivnostne in čarobne pa so tudi knjige, ki nas lahko ponesejo kamorkoli. Najlepši čas, ki ga lahko starši podarijo svojim otrokom, pa je čas, preživet ob knjigi. Bližina staršev in znane zgodbe otrokom pomenijo varnost in krepijo povezanost med njimi. Vzemite si v teh decembrskih dneh čas za otroke in jim berite zgodbe ter skupaj z njimi odkrivajte nove svetove in nove junake. Namesto dragih daril jim podarite darilo, ki jih bo razveseljevalo celo leto in jih vpišite v knjižnico. Obiskovanje knjižnice je dragocena vstopnica v svet branja.

V novem letu želimo vsem obilo veselja ob branju in se veselimo vašega obiska. ・

V decembru v knjižnicah spletni dogodki in razstave Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica

Zaostrovanje razmer zaradi koronavirusa spet onemogočajo srečavanja v živo. Za vas smo ob obisku knjižnice pripravili nekaj razstav za popestritev pa tudi nekaj spletnih dogodkov, na katere ste lepo vabljeni.

Decembrski program: - sreda, 1. 12., 10.00: Nošenje dojenčka v nosilki – Predavanja Mama – mami. Srečanja bodo potekala prek Zooma. Število mest je omejeno. Več informacij v Facebook skupini Spletna srečanja za mamice z dojenčki.

- sreda, 15. 12., 10.00: Do kdaj dojiti? – Predavanja Mama – mami.

Srečanja bodo potekala prek Zooma. Število mest je omejeno. Več informacij v Facebook skupini Spletna srečanja za mamice z dojenčki.

- torek, sreda, četrtek, 1., 2., 7., 8., 9., 14., 15., 16. 12., 17.30: Lego robotika. Za vse navdušence spletnega programiranja v Scratchu je tu nova sezona delavnic preko spleta. Termini bodo potekali ob torkih in sredah preko platforme ZOOM med 17.30 in 18.30. Vab­ ljeni tako novi kot že izkušeni udeleženci. Prijave sprejemamo na elektronski naslov: toni.podobnik.r@gmail.com.

- ponedeljek, 6., 13., 20. 12., 17.00: Angleške pravljice. Pravljična urica v angleškem jeziku, na kateri se bodo otroci naučili novih besed, pesmic in se predvsem dobro zabavali. Pravljice bo pripovedovala Rebecca Svetina, Američanka in učiteljica angleščine, ki z družino živi v Radovljici.

- ves mesec, Knjižnica Bohinjska Bistrica: Čarobni december. Razstava likovnih izdelkov učencev 3. a in 3. b razreda z učiteljicama Mojco Medja in Jano Krkoč.

- ves mesec, Knjižnica Srednja vas: Prazniki prihajajo. Razstava likovnih izdelkov učencev 3. c razreda POŠ Srednja vas z učiteljico Mojco Odar. ・

Kulturno društvo dr. France Prešeren vabi k sodelovanju KD dr. France Prešeren

Kulturno društvo dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica v decembru in februarju organizira pesniške večere, v januarju slikarsko kolonijo. V želji po povezovanju s sosednjimi občinami tudi bohinjske ustvarjalke in ustvarjalce vabijo k sodelovanju.

SODELOVANJE NA PESNIŠKIH VEČERIH 2022

Kulturno društvo dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica v decembru in februarju tradicionalno organizira pesniške večere. Z njimi želimo spodbujati pesniško ustvarjalnost, izmenjavo pesniških veščin, literarna druženja med avtorji različnih generacij iz domače in sosednjih občin. Vse zainteresirane vabimo k sodelovanju na: • pesniških večerih ob 8. februarju in 3. decembru v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici prihodnje leto. O točnem datumu izvedb bo organizator sodelujoče obvestil naknadno.

Prijave sprejemamo do 25. januarja 2022.

Vsak izmed udeležencev se bo na pesniškem večeru predstavil z izborom svojih pesnitev. Predstavitvi posameznih ustvarjalcev namenjamo od 5 do 10 minut, odvisno od števila prijavljenih. Organizator krije stroške izvedbe pesniškega večera, ne pa potnih stroškov sodelujočih udeležencev.

SODELOVANJE NA SLIKARSKI KOLONIJI 2022

Foto: Zala Hrast

Kulturno društvo dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica organizira tradicionalno – šestnajsto slikarsko kolonijo za vse akademske in ljubiteljske slikarje.

Kolonija bo potekala 15. januarja 2022 od 10. ure dalje v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici. Izbrana dela bodo na ogled na razstavah ob

kultur a in priredit ve , šport

21 kulturnem prazniku februarja 2022 in ob prazniku Občine Žirovnica decembra 2022.

Naslovna tema slikarske kolonije 2022 bo »ČEBELARJU«.

Zakaj pač muhe moj lovi Kastelic?

Prodajat' misli jih namest' čebelic.

Slik ni treba uokvirjati, imajo naj le ustrezno obešalo. Zaželeni so manjši formati, največ do 50 × 70 cm. Po končani decembrski razstavi organizator vrne vsa razstavljena dela. Organizator krije stroške srečanja na koloniji, ne pa potnih stroškov sodelujočih udeležencev.

Prijave sprejemamo najkasneje do 15. 12. 2021.

Prijave za oba razpisa pošljite na naslov: Kulturno društvo dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica, Zabreznica 4, 4274 Žirovnica, s pripisom »PESNIŠKI VEČERI 2022« oz. »SLIKARSKA KOLONIJA 2022« ali na elektronski naslov: kdfpzirovnica@gmail.com. V prijavi navedite kratko predstavitev, opišite vaše pesniško/ likovno ustvarjanje in kontaktne podatke, na katere vas obvestimo o izboru, točnih datumih in ostalih podrobnostih. ・

Tek na smučeh v Bohinju včeraj in danes Matjaž Stare

Smučarski tek nudi sprostitev v naravi in je protiutež stresnemu načinu življenja. Tek na smučeh je primeren za vse generacije in spada med športnorekreativne dejavnosti, ki imajo velik vpliv na gibalne sposobnosti (koordinacija, moč, ravnotežje ...) in posledično na zdravstveno stanje posameznika. Še posebej danes nam v trenutnih razmerah koronakrize ta športna panoga omogoča »odklop« od vsakodnevnih tegob in nezdravega digitalnega življenja.

Bohinj ima v tej športni panogi posebno mesto in predstavlja mejnik v razvoju zimskih športov ter ima pomembno kulturno vrednoto in izročilo. V sklopu t. i. zimskošportnega mitinga je prvo državno prvenst­ vo v teku na smučeh potekalo na progi od Reparja do Telečnice, na kateri je med moškimi (tekmovale so tudi ženske) postal prvi državni prvak domačin, gozdar Janez Hlebanja.

Ne moremo mimo prelomnice leta 1986, ko je bil v Bohinju organiziran prvi svetovni pokal v smučarskih tekih v državi. Ta izredno lepa proga, obdana z vencem gora, še vedno spada med najbolj zaželene proge za rekreativne udeležence.

V Bohinju se v zadnjih desetletjih primarno urejajo proge na naslednjih lokacijah: Zgornja in Spodnja dolina, Jezersko polje, Gorjuše in Rudno polje. Na vseh lokacijah je uporaba prog brezplačna. Izjema je le Rudno polje, kjer zaračunavajo 6 evrov na osebo, za Bohinjke in Bohinjce pa so proge brezplačne.

Smučarskotekaške proge so v osnovi namenjene športnorekreativni vadbi občanov. Upravljavec smučarskotekaških prog v dolini je Turizem Bohinj, ki s tem skuša udejanjati t. i. odgovorni turizem, ki zajema okoljsko, družbeno, gospodarsko in podnebno področje. Prioritetne proge, ki se jim posveča večja pozornost, so v Spodnji dolini Bistrica– Laški Rovt in v Zgornji dolini Srednja vas–Stara Fužina ter Jezersko polje.

Trenutne razmere na Pokljuki, foto: Center na Pokljuki

Proge se urejajo samo ob zadostni količini naravnega snega in potekajo preko velikega števila zemljišč (preko 500), kar predstavlja svojevrsten izziv. Zavedamo se, da smučarske proge po privatnih zemljiščih niso samoumevne in smo veseli dolgoletne tradicije urejanja prog, ki omogočajo športno rekreacijo vse večjemu številu domačinov.

Trase prog so objavljene na spletni strani www.bohinj.si/zima/ in prosimo lastnike, da se obrnejo na Turizem Bohinj, če je kateri koli del tras neustrezen, da skušamo najti ustrezno rešitev.

Upravljavec po končani zimski sezoni pregleda celotno traso, izvede čistilno akcijo, dokumentira in popiše nastalo škodo (oceni se morebit­ no slabše rastje trave) in vrne zemljišče v urejenem stanju. Z lastniki zemljišč se dogovarja tudi o morebitni odškodnini v primeru poškodb, ki so nastale na zemljišču zaradi izdelave in vzdrževanja v zimski sezoni.

Prav tako velja opozoriti vse smučarje tekače k strpnosti, saj niso redki primeri, ko so lastniki zemljišč, ki hodijo po svojih parcelah, deležni »sočnih besed« zagrizenih rekreativcev, ki lastnike podijo s proge.

Vsem lastnikom parcel se zahvaljujemo, da omogočajo to dolgoletno tradicijo, smučarjem tekačem pa želimo obilo snega in zimskih radosti.

Kontakt: Matjaž Stare (matjazstare@gmail.com). ・

Drsališče Bohinj – Bohinjska Bistrica in SKI servis Iskra Brane Iskra

Sporočamo vam, da bo drsališče v Bohinjski Bistrici odprto predvidoma že prvi vikend v decembru. Tudi letos je drsališče združeno s SKI servisom Iskra in tudi tokrat boste lahko dobili športne rekvizite, tekaš­ke smuči, drsalke, sanke oz. zimsko športno ponudbo na enem mestu. Poleg izposoje imate možnost servisiranja smuči (alpske, tekaš­ ke in borde) in brušenja drsalk. V mrzlih dneh pa se lahko pogrejete s toplim čajem ali kuhanim vinom.

Drsališče bo odprto: - ponedeljek, torek, sreda in četrtek: od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure, - petek: od 10. do 12. ure in od 16. do 22. ure, - vikendi, prazniki in šolske počitnice: od 10. do 22. ure.

Letošnja sezona bo drugačna od preostalih.

- Vstop na drsališče bo dovoljen samo v času obratovanja.

- Za vstop na drsališče bo obvezen PCT-pogoj.

- Upoštevati bomo morali vsa priporočila in pogoje, ki jih bo izrekel NIJZ. - Vse informacije bomo ažurno objavljali na naši FB-strani (Drsališče Bohinjska Bistrica).

Za vse informacije smo vam na voljo po e-pošti drsalisce.bohinj@ gmail.com ali na telefon 041/981-234. ・

Posebno leto za skakalce Brane Iskra, trener A-PRO, SSK Bohinj

Prvi državni prvak v smučarskem teku Janez Hlebanja, vir: Revija Sport, 1921

Letošnje leto je za vse nas posebno, čeprav smo po tihem upali, da bomo normalno trenirali in tekmovali, pa se moramo vseeno prilagajati navodilom NIJZ. Program Skokec se izvaja redno dvakrat tedensko ob ponedeljkih in sredah. Vsak mesec otroke spoznavamo z različnimi športnimi panogami. Skupaj smo se odpravili tudi na morje, preživeli smo teden

šport, z a konec

22

dni nepozabnih dogodivščin. Poleti smo se kljub počitnicam zbrali ter skupaj tekli z olimpijsko baklo v Bohinju. Bili smo veseli, da smo bili del olimpijske zgodbe. Prvič so se spoznali tudi v animacijskih dogodkih v skokih.

Tekmovanje za pokal Argeta smo člani SSK Bohinj organizirali na naših skakalnicah v mesecu oktobru. Priredili smo tudi tekmo v čast 100-letnice državnega rekorda.

Sestri Komar sta uspešno tekmovali v slovenskem pokalu Argeta.

Tinkara je osvojila tudi 3. mesto v skupnem pokalu pri mladinkah.

Na mednarodnih tekmovanjih je Katra v svetovnem pokalu v ruskem Nižnem Tagilu osvojila 19. mesto. Tinkara je bila odlična na tekmah alpskega pokala in pokala FIS, ki so potekala po celi Evropi. Novost v letošnji zimski sezoni je tekma na Ljubnem. Prvič se bodo dekleta pomerila na novoletni turneji, tako da imamo zgodovinsko priložnost, da se bosta obe, Tinkara in Katra, udeležili novoletne tekme. Držimo pesti!

S Skokci bomo v zimskem času izvedli zanimive programe. Ob prvi pošiljki snega bomo izpeljali tečaj smučanja, izvedli bomo tudi prve korake na tekaških smučeh, predvsem pa želimo prikazati in preizkusiti vse zimske športe na snegu. Vadba za Skokce bo potekala dvakrat tedensko. Če se bodo zdravstvene razmere sprostile, bomo v Bohinju gostili tudi šolsko tekmovanje Skoči z nami, ki bo predvidoma v mesecu februarju. Vsekakor pa vabimo vse otroke osnovne šole, da se nam pridružijo na dogodku Smučarski izziv. Otroci se bodo z alpskimi smučmi preizkusili v smučanju, biatlonu in skokih. O samem dogodku boste še obveščeni. V klubu SSK Bohinj smo ponosni, da ohranjamo tradicijo skakalnega športa v Bohinju.

Naš klubski koledar bomo tudi letos dostavili v vaše nabiralnike. Žal zaradi nastale situacije ne bomo imeli osebnega stika. Že sedaj se vam zahvaljujemo za vašo pomoč, da naš program nemoteno izvajamo kljub težkim pogojem še naprej. Obenem pa vam želimo, da preživite lepe prihajajoče praznike.

Za dodatne informacije nas lahko spremljate na FB-strani/ssk bohinj ali pa nas kontaktirate na e-naslov ssk.bohinj@gmail.com oz. na telefon 041 981 234 (Brane). ・

VAJE ZA RAVNOTEŽJE

V zimskem času so padci še pogostejši, saj nam led zaradi oslabelosti mišic nič ne prizanese. Zato si z vajami za ravnotežje krepimo mišice na nogah. Starejšim odraslim bodo vaje za izboljšanje ravnotežja pomagale, da se bodo laže izognili problemom staranja in dalj časa ostali neodvisni.

VAJE ZA RAZTEZANJE

Vaje za raztezanje same po sebi ne bodo izboljšale naše vzdržljivosti in moči. Lahko pa z njimi pridobimo več svobode pri gibanju, kar nam bo v poznejših letih v pomoč.

Moč je v nas, foto: lastni vir

VAJE ZA VZDRŽLJIVOST

Med vaje za vzdržljivost spada vsaka aktivnost pri kateri se naše telo premika tako, da se pospeši bitje srca in dihanje postane globje.

To so hoja, lahkoten tek, plavanje, kolesarjenje, vrtnarjenje, ples, rolanje, itd. Če smo pridni je generalno čiščenje stanovanja popolno za nas. Vzdržljivost gradimo postopoma, tako da začnemo s 5-minutno vzdržljivostno vadbo naenkrat in jo počasi stopnjujemo. Še naprej vas vabim na druženje, sprostitev in gibanje za našo prihodnost.

Migamo vsak torek od 17.00 do 18.00 ure v telovadnici Osnovne Šole Dr. Janeza Mencingerja.

Spakirajte športno opremo za sproščenost, pripomočke za moč, bidon za hidracijo in veliko dobre volje za motivacijo. Se vidimo v torek.

Ker pa je pred nami tudi že veseli december in najbolj praznični mesec tega leta bi se rada zahvalila vsem mojim damicam in tistim, ki to še boste za vso podporo, dobro družbo, vsak vaš nasmeh, vsak vdih in izdih, vsako stisnjeno mišico in razgiban sklep... malo za šalo, malo za res...

HVALA, DA LAHKO RASTEM Z VAMI. IZPUSTITE OTROKA V SEBI:

POVALJAJETE SE V SNEG, NAJ BO ISKRICA V OČEH.

SKRIJTE ZVEZDICO V DLANEH IN POKAŽITE NASMEH. Srečno Novo Leto ・

Obvestilo medobčinskega inšpektorata

Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki Foto: Brane Iskra

Telovadba – Društvo Invalid Bohinj Adriana Kar

Vadba je zelo pomembna za vsakega izmed nas in izjemnega pomena pri ohranjanju zdravja, telesne energije in moči za vsakdanje življenje.

V decembrski številki nadaljujemo z novo pomembno modrostnico.

3. MODROST: POMEN VAJ

Za vse, ki želijo ostati zdravi, vitalni in neodvisni visoko v starosti se priporočajo najpogostejši štirje tipi vaj, ki zajemajo celotno telo, to so:

VAJE ZA MOČ

Z vajami za moč si okrepimo mišice in pospešimo metabolizem, kar pomaga nadzorovati telesno težo in telesni sladkor. Izvajamo jih vsaj dvakrat na teden. Ob tem pazimo na izmenjevanje, da ne obremenjujemo istih mišičnih skupin dva dni zapored. Počitek med vajami je zelo pomemben.

V okviru izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora Inšpektorat oprav­ lja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov, drugih predpisov na podlagi zakonov in predpisov Občin Bled, Bohinj in Železniki s področij: - cest in intervencijskih poti, - gradnje, za katero z zakonom ni predpisano gradbeno dovoljenje, v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in predpisi občine v okviru njene izvirne pristojnosti, - prostorskih aktov, - varstva okolja, - spodbujanja razvoja turizma, - prijave prebivališča, - oglaševanja, - urejanja in čiščenja občinskih cest in javnih zelenih površin, - komunalnih odpadkov, - odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, - rabe javnih površin, - plovbnega režima po Blejskem in Bohinjskem jezeru, - drugih področij na podlagi zakonov, drugih predpisov na podlagi zakonov in predpisov občin Bled, Bohinj in Železniki.

Inšpektorat vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, vodi predpisane evidence v upravnih in prekrškovnih postopkih, predlaga sprejetje ukrepov pristojnim orga-

23

z a konec

nom ter izvaja druge naloge na podlagi zakonov in drugih predpisov.

Inšpekcijski postopek je sestavljen iz upravnega in/ali prekrškovnega postopka. V upravnem postopku se ugotavlja, ali je zavezanec storil nepravilnost in če so le te ugotovljene, inšpektor zavezancu odredi rok za odpravo nepravilnosti z opozorilom na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru. V kolikor nepravilnosti niso odpravljene, se zavezancu izda ureditvena odločba. Če nepravilnosti niso odpravljene, se v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku prične postopek izvršbe.

Inšpektor pa na podlagi Zakona o prekršku uvede prekrškovni postopek, če ugotovi, da je zavezanec storil prekršek, za katerega je predpisana globa. V postopku inšpektorja ima položaj stranke v postopku zavezanec. Vlagateljica oziroma vlagatelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.

Najpogostejša vprašanja glede pristojnosti inšpektorata so:

Na svojem vrtu želim ob občinski cesti postaviti ograjo. Kako ravnam v tem primeru?

Ograjo lahko postavite ograjo s soglasjem upravljavca občinske ceste. Zakon o cestah v 97. členu določa, da je v varovalnem pasu občinske ceste raba prostora omejena, zato so vsi posegi v varovalni pas občinske ceste dovoljeni s soglasjem upravljavca občinske ceste, Občine Bohinj. Nadzor izvaja medobčinski inšpektorat.

1.

Foto: arhiv Medobčinskega inšpektorata

Prijava kršitve inšpektoratu Predmet inšpekcijskega postopka je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Ker gre v inšpekcijskih postopkih za varovanje javne koristi, velja načelo oficialnosti, kar pomeni, da organ začne postopek po uradni dolžnosti. Tako se pobuda vlagatelja lahko šteje le kot morebitna pobuda za uvedbo inšpekcijskega postopka; ne predstavlja pa pobuda take vloge, ki bi se v smislu določbe 2. odstavka 127. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – ZUP-UPB1 s spremembami) štela za zahtevo stranke, na podlagi katerih se postopek tudi lahko začne. Pobuda torej ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in je ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča X Ips 775/2006). Inšpektor bo ukrepal v skladu z zakonskimi pooblastili ter kriteriji in prioritetami dela inšpektorata.

Vse najpomembnejše informacije pa najdete na spletni strani https://mir-bled.si/. ・

4.

Novembrska črna kronika

Povzeto po Upravi RS za zaščito in reševanje Foto: arhiv Medobčinskega inšpektorata

Pri sosedu menjajo streho na hiši, zato je tovornjak parkiran kar na cesti. Znakov ni postavljenih, obvoz ni urejen.

Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca občinskih cest, to je Občina Bohinj. Nadzor izvaja medobčinski inšpektorat.

2.

Iskanje pogrešanih

V soboto, 13. 11. 2021 ob 7.56 se je pod vodstvo Policije pričelo iskanje pogrešane osebe na območju Rudnega polja in Viševnika na Pokljuki v občini Bohinj. Gorski reševalci GRS Bohinj, Radovljica in Tržič so skupaj z gasilci PGD Bled, PGD Radovljica in PGD Srednja Dobrava ter vodniki lavinskih psov GRZS Gorenjska našli nepoškodovano planinko.

Močan veter

V četrtek, 4. 11. 2021 ob 8.55 sta se v naselju Nomenj čez cesto podrli drevesi. Gasilci PGD Nomenj so s tehničnim posegom odstranili drevesi.

Nesreče z nevarnimi in drugimi snovmi v naravi, prometu

V soboto, 17. 11. 2021 ob 14.26 je na Trgu svobode v Bohinjski Bistrici na parkirišče iztekla večja količina goriva. Gasilci Bohinjska Bistrica in PGD Bled so madež nevtralizirali z vpojnimi sredstvi in ga odstranili v posode. Vsebina je bila prepeljala na zbirni center Komunale Bohinj v nadaljnjo obdelavo. ・

Foto: arhiv Medobčinskega inšpektorata

Ob občinski cesti je živa meja zelo visoka in sega v cestišče ter ovira varno vožnjo ter vključevanje v promet. Kaj storiti v tem primeru?

Lastniki zemljišč ob občinskih cestah in pločnikih so dolžni poskrbeti za redno vzdrževanje živih mej oziroma druge vegetacije tako, da obrežejo ali odstranijo vegetacijo, ki zmanjšuje preglednost občinske ceste oziroma ogroža, ovira ali zmanjšuje varnost prometa na njej.

Redno vzdrževanje vegetacije se opravlja v skladu z izvedbenim programom rednega vzdrževanja cest, ki ga izvaja izvajalec rednega vzdrževanja cest. Predlagamo vam, da v konkretnem primeru obves­ tite izvajalca vzdrževanja občinske ceste, to je Režijski obrat Občine Bohinj.

3.

Odstranjevanje goriva, foto: arhiv PGD Bohinjska Bistrica

ogl a si 040/202 384

24

M - 041 889 610 www.sir.si e - bohinjska.sirarna.doo@siol.net MLEČNI IZDELKI Pokličete, naročite, prevzamete.

Blagoslovljene Božične praznike in srečno ter zdravo leto 2022!

POGREBNA SLUŽBA ZVONČEK Dežurna služba 24 ur: 041/ 963-031

V trenutku izgube drage osebe, vam bomo pomagali zmehčati bolečino in iz ozadja tišine poskrbeli vse potrebno za dostojno slovo.

25

ogl a si 040/202 384

VABLJENI NA BOŽIČNO VEČERJO V PETEK 24. 12. 2021, REZERVACIJE ŽE SPREJEMAMO Zaposlujemo: Kuhar, natakar, pomočnik v kuhinji, sobarica/čistilka nadomeščanje bolniške. Lahko kot redna zaposlitev, preko s.p. ali študentsko delo. * Na silvestrovo bo restavracija s picerijo odprta do 23.00 ure. * Veganske jedi so v naši stalni ponudbi.

Vsem Bohinjkam in Bohinjcem želimo lepe, mirne in zdrave decembrske praznike!

Redni delovni čas: 12.00 - 22.00 Ob ponedeljkih bo restavracija s picerijo zaprta.

V primeru, da je ponedeljek praznik, bo zaprto v torek.

Hotel – Restavracija Tripič Triglavska cesta 13 4264 Bohinjska Bistrica 04 828 0120, 031 624 590 info@hotel-tripic.si

26

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

Vesele praznike in srečno novo leto!

OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

DEŽURNA SLUŽBA: 040 887 169, 041 655 987, 040 887 112

CVETLIČARNA NOVAK pri pokopališču na Bledu Sprejemamo naročila za sveže in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžmaje daril.

Velika izbira sveč.

27

ogl a si 040/202 384

NAŠA ŠKODA

Srečno novo leto!

Narejena za življenje DRUŽINA LAZNIK VOZI MODEL ŠKODA KODIAQ

VEČ NA SKODA.SI

INTEGRAL AVTO d.o.o. Jesenice C. maršala Tita 67, Jesenice, tel.: 04 583 33 99 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 8,6 – 5,0 l/100 km in 196 – 130 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0516 – 0,0103 g/km, trdi delci: 0,00054 – 0,00013 g/km, število delcev: 0,00053 – 0,00 x 10 11. Ogljikov dioksid (CO2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje.

Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.

Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Bi avto takoj?

Povprečna poraba goriva: 1,383 – 7,816 l/100 km, emisije CO2: 31,40 – 181 g/km.

Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Akcija velja do razprodaje zalog. Več informacij vezanih na akcijsko ponudbo je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.si.

Kupci ste v raziskavi QUDAL (QUality meDAL) terenskim in mestnim vozilom Hyundai podelili priznanje Najvišja raven kakovosti na slovenskem trgu. Vir: http://qudal.com/SLOVENIA-621KD78 in http://qudal.com/SLOVENIA-620XM14.

Izdajatelj si pridržuje pravico do tiskarskih napak. Slike so simbolne. Več informacij je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.si.

Hyundai zastopnik, naslov št 123, Mesto ali kraj, tel.: 040 000 000

ogl a si 040/202 384

28