Bohinjske novice, december 2019

Page 1

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXII 6. DECEMBER 2019 ŠTEVILKA 12

Medeni zajtrk za občane (na 4. strani)

4

5

9

13

17

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

MLADINA

KULTURA

Kuga 'mate dol u ambulant'?

Prestižna nagrada za Turizem Bohinj na WTM v Londonu

Ustanovitev krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB – KO Bohinj

Projektno srečanje na Siciliji

Dobrodelni Miklavžev koncert

Foto: Pavel Korošec


2

ak tualno

Županov uvodnik Spoštovane Bohinjke in Bohinjci V Zdravstvenem domu Bohinjska Bistrica se z decembrom obeta nekaj sprememb. S problemom pomanjkanja zdravnikov družinske medicine se Slo­ venija ubada že kar nekaj časa. Tudi občina Bohinj in naš zdravstveni dom ni imun nanj. Prav zaradi tega smo se s predstavniki Zdravstvenega doma Bohinj in vodstvom Osnovnega zdravstva Gorenjske dogovorili, da poskušamo zadeve urediti tako, da bodo na najboljši možen način omogočale tako kvalitetno oskrbo bolnikov kot delo zdravnikov. Dogovorili smo se za spremembo urnika delovanja družinske ambulante. Tako bo ambulanta družinskega zdravnika najprej enkrat tedensko, od januarja pa dvakrat tedensko popoldan zaprta. To rešitev je sprejelo kar nekaj občin pred nami, ravno tako pa smo tak predlog dobili tudi z Ministrstva za zdrav­ je. Podrobnejši opis in razloge za ta ukrep si lahko preberete na naši občinski spletni strani in v Bohinjskih novicah. Prosim vas, da ta ukrep sprejmete z razumevanjem. Če bomo uspešni na še vedno odprtem razpisu za četrtega družinskega zdravnika, bodo družinske ambulante ponovno delovale celodnevno vsak dan. Staro leto se nezadržno poslavlja od nas. Bliža se novo – polno neznank in pričakovanj. V teh dneh, ko se vsak po svoje pripravlja na

praznovanje najlepšega družinskega praznika, božiča, in na najdaljšo noč v letu, pri sebi naredimo tudi nekakšen obračun. Obračun vsega, kar smo v tem letu postorili, dosegli, pa tudi izgubili ali zamudili. Pos­ tavljamo si tudi nove cilje in želje za prihodnje leto. Sam ocenjujem, da je bilo to leto uspešno. So stvari, ki jih zaradi objektivnih razlogov nismo naredili ali smo celo nanje pozabili. Potrudili se bomo, da nado­ knadimo zamujeno in obljubljeno. Tudi pri obljubah moramo biti realni, saj vse ne gre kar naenkrat in preko noči. Spoštovani Bohinjke in Bohinjci, zavedam se, da vsega tega, kar je in kar naj bi bilo, ne bomo mogli postoriti brez vas. Zahvaljujem se vam za sodelovanje in pomoč, ki smo je bili letos deležni. Želim, da bi to sodelovanje v naslednjem letu nadaljevali z zavedanjem, da gradimo in ustvarjamo za naše skupno dobro in Bohinj. Potrudimo se, da bomo v sosedih in prijateljih videli res sosede in prijatelje in ne potencialne nasprotnike ali celo sovražnike. Samo raz­ mišljanje, da nam bo skupaj uspelo, nas bo peljalo naprej. Naj vam na koncu zaželim čim lepše praznovanje božičnih prazni­ kov, v novem letu pa izpolnitve vseh malih in velikih želja in načrtov. Predvsem vam želim obilo dobre volje in seveda veliko zdravja. Srečno. S spoštovanjem,

župan Jože Sodja

Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo in polno toplih trenutkov. Vesele praznike ter srečno novo leto 2020! Župan Občine Bohinj Jože Sodja s sodelavci občinske uprave in režijskega obrata

Rok za oddajo prispevkov v decembru

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 20. decembra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 10. januarja 2020.


3

8. redna seja Občinskega sveta Občine Bohinj – 14. november 2019 Katarina Košnik

Občinski svet se je 14. novembra popoldan v sejni sobi Občine Bohinj sestal na 8. redni seji Občinskega sveta. Osrednja točka dnevnega reda je bil predlog Odloka o proračunu za leto 2020, ki so ga svetnice in svetniki, s podanimi pripombami v prvi obravnavi, potrdili. Na kratko si lahko povzetek seje preberete v nadaljevanju, celotno gradivo in povezava do videoposnetka seje je na voljo na spletni strani Občine Bohinj.

Predlog proračuna za leto 2020

Proračun za prihodnje leto predvideva skupaj 11.678.658 evrov prihodkov in 12.528.508 evrov odhodkov. Ob zakonskih obveznostih so bila investicijska sredstva za prihodnje leto v veliki meri že začrtana z letos začetimi projekti. Nadaljevala se bo investicija v komunalno in­ frastrukturo v Bohinjski Češnjici, zaključevala se bo investicija na Rib­ čevem Lazu in v Stari Fužini. V kolikor bodo pridobljena sredstva od Eko sklada, bo Občina v prihodnjem letu zgradila most na Rju, predvi­ den je tudi začetek izgradnje komunalne infrastrukture v Srednji vasi. Načrtovane so tudi druge investicije, ki bodo dokončno začrtane v predlogu proračuna za drugo branje, ki ga bodo občinske svetnice in svetniki obravnavali na decembrski seji, 19. decembra. Člani občinskega sveta in komisij so podali kar nekaj predlogov in pripomb, do katerih se bo Občinska uprava opredelila do druge obrav­ nave.

Odlok o prometnem režimu

Sedaj veljavni Odlok o prometnem režimu na območju Bohinjske­ ga jezera je bil sprejet že v letu 2007, kasneje so letno sledile spre­ membe in dopolnitve odloka, ki so bile odraz spremenjenih prometnih režimov, novih parkirišč, povečanega obiska v času poletne sezone, organiziranega prevoza obiskovalcev itd. S predlaganim odlokom želi predlagatelj ponovno vzpostaviti temeljne smernice tega odloka oz. vzpostaviti splošno osnovo za nadgradnjo prometnega režima. Predlog odloka na novo ali drugače ureja naslednja področja: -- Odlok velja za celotno območje občine Bohinj in ne več le za območ­ je Bohinjskega jezera, -- dviguje se višina globe za nekatere kršitve, -- upravljavcu javnih parkirnih površin omogoča evidentiranje plači­ la parkirnine na javnih parkirnih površinah in v primeru neplačila predpisane parkirnine lahko upravljavec zaračuna celodnevno par­ kirnino na podlagi cenika, v primeru neplačila le-te pa prekrškovne­ mu organu predlaga uvedbo prekrškovnega postopka, -- cenik parkirnin bo določil Občinski svet Občine Bohinj. Sklep bo pripravljen do druge obravnave Odloka. Predvideno je celoletno za­ računavanje parkirnine.

Občinski svet potrdil Sklep o določitvi vrednosti točke občinske takse v občini Bohinj za leto 2020

Odlok o občinskih taksah v Občini Bohinj določa obveznost plačeva­ nja občinskih taks za različne taksne predmete (obvestilne table, trans­ parente, postavitve stojnic na javnih površinah, uporabo javnih povr­ šin za opravljanje dejavnosti, snemanje ...). Pred namestitvijo takšnega predmeta oziroma za začasno uporabo javne površine za izvajanje dejavnosti je skladno z Odlokom treba pridobiti dovoljenje Občinske uprave, ki takšnemu zavezancu določi tudi obveznost plačila občinske takse. Odlok v 6. členu določa, da vrednost točke za obračun občinskih taks določa Občinski svet s sklepom do konca leta za prihodnje leto. Kot so zapisali v obrazložitvi na Občinski upravi, na podlagi podat­ kov Statističnega urada Republike Slovenije znaša povprečni indeks cen življenjskih potrebščin 101,6 (isto obdobje prejšnjega leta = 100).

ak tualno Ker pa se preteklih nekaj let vrednost točke ni spreminjala, so predla­ gali povečanje vrednosti točke za 2 %, kar pomeni povečanje vrednosti točke s trenutne vrednosti 0,083 na 0,085 eur. Občinski svet je novo vrednost točke potrdil. ・

2. izredna seja Občinskega sveta – 21. november 2019 Katarina Košnik

21. novembra so se po redni seji svetnice in svetniki ponovno sestali na 2. izredni seji Občinskega sveta. Na seji so razpravljali o poročilu o zadevi »Vukašinović«, poročilu o zadevi »Grajska 5 in Grajska 6« ter o petletnem podaljšanju koncesije DOLB Bohinjska Bistrica (daljinsko ogrevanje na lesno biomaso Bohinjska Bistrica). Podrobneje so točke dnevnega reda predstavljene v gradivu za sejo, ki je objavljen na spletni strani Občine Bohinj.

Poročilo o zadevi »Vukašinović«

Na pobudo nekaterih svetnikov Občinskega sveta Občine Bohinj, ki so izpostavili problematiko občinskega stanovanja na Triglavski 28, v katerem prebivata zakonca Vukašinović, so tematiko svetniki obrav­ navali na izredni seji. Trenutno namreč tečejo sodni postopki, v ka­ terih sta stranki Občina Bohinj in zakonca Vukašinović. Zgodba sega že v leto 1993. Zakonca Vukašinović sta dne 22. 12. 1993 z občino (Občina Bohinj je pravna naslednica bivše Občine Radovljica glede na teritorialno načelo) sklenila kupoprodajno pogodbo za nakup stanova­ nja št. 6 na Triglavski 28, vendar je bila pogodba s pravnomočno sod­ bo Okrajnega sodišča v Radovljici 1. 8. 2000 zaradi neizpolnjevanja obveznosti, razdrta. Zakonca Vukašinović sta nato z Občino sklenila najemno pogodbo, ki je zdaj, ponovno zaradi neplačevanja obveznosti predmet sodnega postopka odpovedi najemne pogodbe, izpraznitve in izročitve nepremičnine. Prav to je bil tudi osnovni razlog, da so svetnice in svetniki po koncu razprave sprejeli naslednje sklepe: 1. Da se problematika, ki se nanaša na stanovanje na naslovu Triglav­ ska cesta 28 v Bohinjski Bistrici med Občino Bohinj in zakoncema Vukašinović reši sporazumno. 2. Da se gospe in gospoda Vukašinović ne deložira, ker nimata nado­ mestnega stanovanja. 3. Pred vsakim postopkom pred sodiščem naj se seznani Občinski svet Občine Bohinj. 4. Postopek odpovedi najemne pogodbe, izpraznitve in izročitve ne­ premičnine se prestavi za šest mesecev ob dani zavezi zakoncev Vukašinović, da plačujeta uporabnino za stanovanje.

Petletno podaljšanje koncesije DOLB Bohinjska Bistrica

Glede petletnega podaljšanja koncesije DOLB Bohinjska Bistrica (Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso Bohinjska Bistrica) je občinski svet že večkrat razpravljal in s sklepi pogojeval podaljšanje koncesije, s katerimi se Petrol, imetnik koncesije, ni strinjal. Občinski svet Občine Bohinj je na tokratni seji sprejel sklep, da se strinja s petletnim podaljšanjem koncesije za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso Bohinjska Bistrica z zavezo koncesionarja Petrol d.d., da: -- zniža fiksni del cene glede na obstoječe stanje za najmanj 12,0 %; -- uskladi variabilni del cene v skladu s soglasjem Agencije za energijo, torej ga poveča za največ 7,5 %; -- priključi dodatne uporabnike; -- v naslednjih 5 letih po tokratni uskladitvi cen fiksnega dela cene ne povečuje (omejitev navzgor); -- variabilni del cene se v naslednjih petih letih ne povečuje, če pa se poveča cena toplote s strani dobavitelja Lip Bohinj, se največ za znesek, ki ga predstavlja cena toplote, poveča variabilni del cene, -- o povečanju variabilnega dela cene je koncesionar dolžan obveščati tudi koncendenta sočasno z vlogo pristojni inštituciji za cene. ・

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 6. 12. 2019; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.


4

ak tualno

Spremembe v Zdravstvenem domu Bohinjska Bistrica Občinska uprava Občine Bohinj

Z začetkom decembra se v Zdravstvenem domu Bohinjska Bistri­ ca obeta nekaj sprememb. Zaradi zagotavljanja kvalitetnejše oskrbe bolnikov s sočasnim delovanjem dveh ambulant družinske medicine v dopoldanskem času, ob torkih popoldan v zdravstvenem domu ne bo delovala ambulanta družinske medicine. Nujne primere bo v tem času prevzel Zdravstveni dom Bled. Predvidoma v januarju bo Zdravstveni dom Bohinjska Bistrica brez družinske zdravnice dvakrat na teden. Če bomo uspešni na še vedno odprtem razpisu za četrtega družinskega zdravnika, bodo družinske ambulante ponovno delovale celodnevno vsak dan. Da bomo Bohinjke in Bohinjci bolje razumeli razloge za te korake, vas vabimo k branju pojasnila, ki so nam ga posredovale zdravnice v Zdravstvenem domu Bohinjska Bistrica. ・

Kuga 'mate dol u ambulant'?

Maja Rozman, dr. med., spec. spl. in urg. medicine; ZD Bohinj O aktualnem dogajanju v Zdravstvenem domu Bohinj, povzeto po predstavitvi problematike na sestanku na Občini Bohinj, dne 14. 11. 2019 Tri ambulante družinske medicine nam marsikdo zavida. Tudi to, da si v Bohinju še lahko izbereš osebnega zdravnika, spada med stvari, ki danes niso več samoumevne. Turisti se navdušujejo nad lepo urejenim in za mnoge tujce že kar razkošnim zdravstvenim domom. Trije timi v ambulantah se trudimo ustvariti in negovati spoštljiv in zaupen odnos z bolniki in drugimi obiskovalci. Zato v skladu z zahtevami, ki nam jih postavlja zavarovalnica: • pregledujemo bolne, • opravljamo preventivne preglede in svetovanje, • obiskovalca naročamo na ure in minute, • opravimo vse administrativne naloge, • urejamo bolniški stalež in izdajamo bolniške liste, • napišemo potrebna potrdila, • obiščemo bolnike na domu in • se trudimo lajšati trpljenje neozdravljivo bolnim s paliativnimi obiski. To so upravičena pričakovanja, ki jih imajo občani. Z veseljem jih v čim večji meri izpolnjujemo, vendar ... Na območju Bohinja je treba tudi: • izvajati nujno medicinsko pomoč, • ob odsotnostih zdravnika za odrasle ali otroke je treba vsestransko oskrbeti tudi njegove bolnike, • poskrbeti je treba za stanovalce v domu starejših občanov, ker tam zdravnica dela le enkrat tedensko, • v nujnih primerih, ko je potreben prevoz bolnika z reševalnim vo­ zilom v spremstvu zdravnika, je treba oditi z njim do bolnišnice na Jesenicah ali včasih tudi v Ljubljani, • nuditi zdravstveno oskrbo številnim turistom in dnevnim obisko­ valcem in • tudi tiste, ki so se poslovili, je treba še zadnjič pregledati. Za vse te storitve smo prav tako zadolžene iste zdravnice in sestre, ki smo polno zaposlene že z ambulanto družinske medicine. In tako ni težko ugotoviti, zakaj naročene ure obiskov v splošni ambulanti ne držijo, zakaj je treba na pregled ali obisk pogosto predolgo čakati in zakaj vsa administrativna dela niso opravljena ažurno. In zakaj ekipe redno delamo v naglici, ki vam je poznana. Prepričane smo, da delo na tak način ni več v skladu s sodobnim načinom obravnave bolnikov, ki cenijo svoj čas in ki pričakujejo strokovno najboljše in njim pri­ lagojeno zdravljenje. In zavedamo se, da takó organizirano delo tudi nas postavlja pred odločitve, ki po pravilih stroke sploh ne bi smele obstajati.

Enak problem je poznan večini družinskih ambulant po Sloveniji. Zaradi zelo perečega pomanjkanja zdravnic in zdravnikov družinske in urgentne medicine in zaradi nedorečenosti organizacije sistema nuj­ ne medicinske pomoči se s podobnimi problemi spopadajo tudi drugi. Vendar stanje ni več vzdržno, družinski zdravniki postajamo izčrpani, če ne že izgoreli. Ker se velikih problemov večinoma ne da rešiti na hitro, poskušamo z majhnimi koraki. Upamo, da bodo prvi sprejeti ukrepi pomenili korak v smeri, da bi vsaj nekajkrat tedensko ambulante družinske medicine bile samo to in bi lahko v njih brez naglice in v dogovorjenih časovnih okvirih nudili svoje znanje in pozornost v določeni ambulanti oprede­ ljenim bolnikom. Vsi udeleženi smo se odločili, da bodo s tem namenom ambulante družinske medicine enkrat tedensko delovale sočasno dopoldne in se bosta na tak način ena ali dve ekipi lahko posvetili samo osnovnemu namenu, družinski medicini. To je majhen korak, a morda začetni ka­ men tlakovanja ceste k družinski medicini, ki bo nudila zadovoljstvo bolnikom in tudi zdravnikom in sestram predstavljala delovno okolje, ki ga bodo zapuščali zadovoljni in z energijo za napredek in izboljša­ ve. Upamo, da bo signal obstoječim družinskim zdravnikom, da bodo vztrajali, in mladim, da se bodo odločili za specializacijo in prišli. Zdrav­ stveni delavci smo ponosni na poklic, ki smo si ga izbrali, in iskreno želimo, da je ta odločitev v korist in veselje nas vseh. ・

Medeni zajtrk za občane Katarina Košnik

Foto: Pavel Korošec

Ob tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki so si ga privoščili v Osnov­ ni šoli dr. Janeza Mencingerja in v vrtcu, so bili v ponedeljek, 25. no­ vembra, ob 9. uri na medeni zajtrk vabljeni tudi občanke in občani. Zbralo se je okoli 50 občank in občanov. Pred zajtrkom jih je najprej pozdravil predsednik Čebelarskega društva Bohinj Bogdan Rupnik, ot­ roci iz skupine Medvedki iz bohinjskega vrtca so pripravili krajši kul­ turni program. Janez Cerkovnik je zbranim pripravil krajše predavanje o apiterapiji, predstavili so se člani čebelarskega krožka Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja, z razstavami pa vrtec iz Srednje vasi in učenci 4. a razreda Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Zajtrk so pripravile članice Društva kmečkih žena in deklet Bohinja. Na meniju so bili domači koruzni žganci, zabeljeni z ocvirki in toplim mlekom, za sladico pa sadne strjenke. Manjkal ni niti domači kruh z maslom in medom.. ・

Foto: Pavel Korošec


ak tualno , turizem in gospodars t vo

5

Oživimo Bohinj RKS – OZ Radovljica

Foto: arhiv RKS – OZ Radovljica

V Sloveniji srčni zastoj doživi približno 1700 oseb na leto, to pomeni 3–5 oseb dnevno. No­ bena še tako napredna služba nujne medicinske pomoči ne more nadomestiti očividcev, ki ukrepajo v prvih 5 minutah, takrat, ko je pomoč najbolj potrebna. 60 % srčnih zastojev se zgodi v bližini sorodnika ali prijatelja. To pomeni, da bodo v več kot polovici primerov ob srčnem zastoju prisotni očivid­ ci. Pri takojšnjem ukrepanju ob srčnem zastoju pride do povr­ nitve spontanega bitja srca pri kar 40 % oseb. Občina Bohinj je kupila in namestila kar nekaj avtomat­ skih zunanjih defibrilatorjev (AED) po občini, ker pa samo uporaba defibrilatorja ob srčnem zastoju ni zadostna, Foto: arhiv RKS – OZ Radovljica moramo stremeti k čim večji ozaveščenosti ljudi o temeljnih postopkih oživljanja skupaj z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Znanje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja je treba nenehno obnavljati, zato smo leta 2017 začeli s projektom OŽIVIMO BOHINJ, skupnim projektom Rde­ čega križa Slovenije Območnega združenja Radovljica in Občine Bo­ hinj. Ob svetovnem dnevu oživljanja, ki smo ga obeležili 16. oktob­ra, so po krajih bohinjske občine v oktobru in novembru potekale predstavi­ tve temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega zunanje­ ga defibrilatorja. Predstavitve smo pripravili bolničarji (laiki, ki imamo opravljen 70-urni tečaj za bolničarje), člani ekip prve pomoči RKS – Območnega združenja Radovljica. Hvala vsem, ki ste se predstavitev udeležili. Se vidimo zopet naslednje leto! ・

Iz poslanskih klopi

Franc Kramar, poslanec v državnem zboru Spoštovani! Pestro jesensko obdobje je za nami, tudi v državnem zbo­ ru. Novembrska seja je bila namenjena proračunu za leti 2020 in 2021. Kar se tiče Zgornje Gorenjske so v proračunu večinoma upoštevani pre­ dlogi občin, s tem da v Načrtu razvojnih programov določene investicije niso zajete. Tako nista zajeti blejska južna obvoznica in železniška proga od Jesenic do Ljubljane. Sredstva se bodo našla znotraj proračuna Mi­ nistrstva za infrastrukturo, dela na teh dveh projektih pa se bodo zače­ la prihodnje leto. Seveda pod pogojem, da bodo za blejsko obvoznico pridobljena soglasja lastnikov, za katere se bo izvedla tudi razlastitev. Začetek investicije je tako odvisen tudi od dolžine postopka razlastitve.

Druga pomembna tema je bila usklajevanje pokojnin. Dejstvo je, da je vlada letos že izvedla redno uskladitev pokojnin za 2,7 odstotka. V decembru sledi izredna uskladitev v višini 1,5 odstotka in februarja 2020 ponovna redna uskladitev za 3,5 odstotka. Prav v stranki SAB smo si prizadevali tudi za dvig sredstev za letni dodatek, ki bo za vse upokojence letos in prihodnje leto višji. Prav tako bo za domove za starejše namenjenih 5 milijonov evrov. Obravnavala se je tudi pokoj­ ninska novela, ki prav na pobudo stranke SAB ureja dvig odmernega odstotka na 63,5 odstotka in možnost dodatnega dela upokojencev. Napovedujem tudi, da imam pripravljeno novelo zakona o Triglav­ skem narodnem parku, predvsem 11. člena, ki govori o plačevanju države za razvoj parkovnih občin. Treba je povedati, da se 11. člen z novelo spreminja tako, da se ne bo več vrednotilo po odstotkih za investicije, ampak bodo sredstva dodeljena na osnovi koeficienta 1,5 odstotka od vse dohodnine v Sloveniji za parkovne občine, potem pa bodo sredstva razdeljena glede na velikost, število prebivalcev in hiš­ nih številk znotraj drugega in tretjega območja Triglavskega narodne­ ga parka. Po hitrem izračunu bi to občini Bohinj prineslo milijon in pol evrov dodatnih sredstev vsako leto, zato upam, da bodo poslanci podprli to spremembo zakona in da bodo končno sredstva vsako leto prihajala na občinske proračune vseh parkovnih občin. Ob koncu Vam, spoštovani Bohinjke in Bohinjci, v tem predpraznič­ nem obdobju želim veliko zdravja, sreče in zadovoljstva v novem letu 2020. ・

Prestižna nagrada za Turizem Bohinj na Svetovni turistični borzi (WTM) v Londonu Katarina Košnik

Vir: International Travel & Tourism Awards 2019, London

V okviru ene globalno najpomembnejših borz turistične industrije WTM London so v torek zvečer, 5. novembra, podelili ugledna priznanja svetovne turistične industrije International Travel & Tourism Awards (ITTA). Turizem Bohinj je kot edini predstavnik iz Slovenije prejel srebrno nagrado za projekt Ustvarjanje trajnostnega modela destinacije v kategoriji Odgovorni turizem. To je bila v kategoriji Odgovorni turizem, kjer niso podelili zlatega priznanja, najvišja letos podeljena nagrada, ki jo je Turizem Bohinj prejel za dolgoletno trajnostno delovanje na področju turizma. Pod vodstvom direktorja Klemena Langusa, ki je v Londonu prevzel nagrado, Turizem Bohinj zadnjih 15 let trajnostno komponento vna­ ša v celotno svoje delovanje. Preko razvoja Mednarodnega festivala alpskega cvetja, blagovne znamke Bohinjsko/From Bohinj in priza­ devanj na področju mobilnosti, ki s podporo Občine Bohinj temeljijo na temeljnem dokumentu trajnostnega razvoja celotne občine Bohinj (Strategija trajnostnega razvoja občine Bohinj 2025+), so člani komisi­ je tudi prepoznali in postavili Bohinj kot pionirja odgovornega turizma v Sloveniji ter posledično razlog za preboj Slovenije na vrh med odgo­ vornimi turističnimi destinacijami na svetu. »V zadnjem desetletju je Turizem Bohinj postavil globalno merilo za trajnostne turistične pobude, ki se reproducirajo na mednarodni ravni. Njihov inovativni festival narave, Mednarodni festival alpskega cvetja, je bil prepoznan kot dobra praksa in prenesen v šest držav, vključno s


6

turizem in gospodars t vo Škotsko, Hrvaško in Romunijo. Kot neposreden rezultat njihovega dela je Slovenija prepoznana kot vodilna na področju zelenega turizma,« so ob nagradi v komisiji zapisali v obrazložitvi. Tri dni v letu se potovalna industrija združuje na WTM London, vo­ dilnem svetovnem dogodku na področju potovanja v svetu. Udeleži se ga 5000 razstavljavcev, ki pokrivajo destinacije, tehnološka in zasebna podjetja. V zameno poslujejo s 51.000 turističnimi strokovnjaki, ključ­ nimi kupci industrije, novinarji, digitalnimi vplivniki, študenti in minis­ tri za turizem. Po ocenah bo WTM London letos ustvaril za 3 milijarde funtov poslov. Dogodek v Londonu delegatom ponuja priložnost, da se zgledujejo po vsebinah na visoki ravni, na katerih voditelji v panogi razpravljajo o trendih, vprašanjih in novostih v potovalni panogi. Vsako leto v sodelovanju z WTM London podelijo mednarodne nagrade za potovanja in turizem (the International Travel & Tourism Awards), ki se predstavijo v popolnoma novi reviji London (Magazi­ ne London). Nagrade zagotavljajo platformo za počastitev kreatorjev turistične ponudbe v 15 kategorijah in, kot bi lahko pričakovali od WTM London, privabijo več kot 500 vodilnih oseb in odločevalcev iz celotnega potovalnega sektorja. Nagrajence izbere skrbno izbran neodvisni sodniški senat, ki ga sestavljajo neodvisni strokovnjaki s področja turizma, medijev, okoljevarstva in drugih povezanih področij. Vsak sodnik je ugleden član potovalne skupnosti, s pravimi izkušnjami in znanjem, kako izbrati prestižne dobitnike mednarodnih nagrad za potovanja in turizem. Pri pripravi prijave je Turizem Bohinj sodeloval z britansko agencijo za odnose z javnostmi, specializirano za odgovorni turizem A Marr+A, ter svetovalnim podjetjem MindBrand, ki ga vodi Slovenec Tine Murn. Tine Murn je po podelitvi nagrad povedal: »Izredno sem počaščen in srečen, da sem del te prestižne nagrade, katere prejemnik je zasluženo Turizem Bohinj. Zavedati se moramo predvsem teže in veljave te nagrade. Gre za posebno kategorijo (že ime pove vse – Best in Responsible Tourism), saj sta se kljub številnim prijavam v ožji izbor uvrstila zgolj dva prijavitelja. Podeljena pa je bila zgolj srebrna nagrada (drugje po tri: zlata, srebrna in priporočena). Torej smo prejeli najvišje podeljeno nagrado. Po podelitvi sem se ne­

formalno pogovarjal z organizatorji in ocenjevalci. Potrdili so mi, da je bila to zelo težka in zahtevna kategorija – kategorija na področ­ju odgovornega turizma, kjer so kriteriji komisije neizmerno visoki. Oce­ njevalci so nam čestitali in potrdili, da je edino Bohinj med vsemi osta­ limi zadovoljil visoke standarde. Priznavajo dolgoletno dobro delo na področju odgovornega turizma in vidijo prav v Bohinju razlog, da je Slovenija postala svetovno priznana destinacija na področju odgovor­ nega in zelenega turizma.« Upravičeno je lahko ponosen tudi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, saj prav pod njegovim vodstvom zadnjih petnajst let Turizem Bohinj stopa po poti razvoja trajnostnega turizma: »Sem ponosen in vesel. Predvsem pa bi na tem mestu rad povedal, da gre za nagrado, ki je rezultat in plod dela celotne lokalne skupnosti v zadnjih najmanj desetih, če ne več letih. Glavni atributi, zaradi katerih smo prejeli to nagrado, so bili: Mednarodni festival alpskega cvetja kot oblika naravovarstvenega festivala, ki je lahko tudi ekonomsko uspešen. Drug pomemben steber te nagrade je umirjanje prometa v Bohinju, torej vsi napori in ukrepi na tem področju s spodbujanjem javnega prevoza, kartico Julijske Alpe: Bohinj, brezplačnimi organizira­ nimi prevozi in tako naprej. Tretji del, ki predvsem vpliva na rast lokal­ ne ekonomije skozi kvaliteto turističnih proizvodov, storitev, doživetij, nastanitev in druge ponudbe, je lokalna blagovna znamka Bohinjsko/ From Bohinj. Za vsa tri področja velja, da zadaj stoji močna lokalna skupnost, torej v tem primeru Občina Bohinj in vsi lokalni prebivalci, ki so pravzaprav nosilci vsega tega.« ・

Kamp Danica najboljši kamp v Sloveniji Turistično društvo Bohinj

Podelitev priznanja MDLG 2019, foto: arhiv TD Bohinj

V novembru, točneje 13. 11. 2019, je v Grand hotelu Union v Ljub­ ljani potekala zaključna prireditev s podelitvijo priznanj najbolje oce­ njenim v projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna (MDLG 2019). Ocenjevalna komisija pri projektu je ocenila, da si med vsemi prijavlje­ nimi kampi v tekmovanju prav Kamp Danica zasluži najvišje 1. mesto.

Kamp Danica komisijo prepričal s svojo urejenostjo in novostmi

Ocenjevalna komisija je ocenila, da je kamp izjemno čist, urejen ter lepo ocvetličen z novimi otočki cvetja in vrtovi z zelišči. Posebnosti, ki so prepričale ocenjevalno komisijo kljub 100 % zasedenosti kampa ob ogledu, so bile še: visoka splošna urejenost kampa, urejen nov prostor za skupine, masažo in nove zasebne kopalnice, na novo urejene us­ merjevalne table po kampu, urejen sanitarni del in del za pomivanje posode, na novo urejeni zelo čisti ekološki otoki, povečana recepcija, poskrbljeno pa je tudi za domače ljubljenčke, saj so dobili čisto svoj prostor za tuširanje. Opažena novost ocenjevalne komisije je bila tudi koča Stan. Na novo urejena koča Stan je namenjena tistim, ki radi bivajo pod trdno stre­ ho v prijetnem naravnem zavetju kampa Danica. Stan, ki se nahaja na terasi ob coni B, je sodobno opremljen, med njimi tudi z izdelki, ki so pridobili certifikat Bohinjsko/From Bohinj. Komisija je pri ocenjevanju izpostavila tudi bogat nabor dogodkov in animacij za goste ter novo spletno stran.


turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v

7 Nagrade za Kamp Danica se vrstijo

To je v zadnjem mesecu že drugo priznanje kvalitete našega kam­ pa. Pred kratkim je namreč Kamp Danica sodeloval tudi na glasovanju spletnega portala Avtokampi.si, ki vsako leto pripravi glasovanje Naj kamp Adria za najboljše kampe, mobilne hišice, glamping resorte in postajališča za avtodome v Sloveniji in na Hrvaškem. Kamp Danica je zasedel odlično 2. mesto med slovenskimi kampi.

Ubrali smo pravo pot in nadaljujemo

Vodja TD Bohinj Milena Košnik je ob prejetih priznanjih dejala: »V začetku leta smo z veseljem prejeli novico, da smo zadostili vsem po­ gojem in prejeli certifikat Ecocamping, malo kasneje tudi certifikat Slovenia Green Accommodation, v oktobru so nas gostje izbrali za 2. najboljši večji kamp v Sloveniji in danes (ponovno) 1. mesto v Slovenji na izboru TZS – Moja dežela lepa in gostoljubna. Vsa ta priznanja so nam potrditev, da smo na pravi poti, da se tudi z vlaganji usmerja­ mo pravilno in hkrati so nam motiv in zaveza, da sledimo strategiji trajnostnega razvoja destinacije in nacionalnemu programu Slovenia Green. Za goste kampa se bomo še naprej maksimalno trudili, da bodo s svojih počitnic odnesli samo lepe izkušnje.« Predsednik TD Bohinj Boštjan Mencinger pa je povedal: »Veseli smo, da je strokovna komisija še drugo leto zapored prepoznala Kamp Danica kot najboljšega, poleg tega pa priznanje našemu delu izrekajo tudi obiskovalci. V kamp veliko vlagamo, sledimo sodobnim trendom, v naslednjih letih pa pričaku­ jemo, da bomo po sprejetju ustreznih prostorskih načrtov še krepko nadgradili ponudbo kampa in s tem upravičili izkazano zaupanje.«

Čas hitro teče in na Turističnem društvu Bohinj smo s soorganizator­ ji v polnih pripravah na že 34. Alpski večer. Alpski večer v Bohinju bo 2. maja 2020 v dvorani Danica. Bogat 4-urni program narodnozabav­ ne glasbe v živo bo poskrbel za izjemno glasbeno doživetje in zadovo­ ljil tudi najbolj vnete poslušalce narodnozabavnih melodij. Nastopajoči ansambli na 34. Alpskem večeru v Bohinju bodo: Alpski kvintet s pi­ halno godbo, Ansambel Zupan, Ansambel Svetlin, Die Gasgeber, Veseli svatje, Sepp Mattlschweiger’s Quintett Juchee, Ansambel Banovšek, Ansambel Gregorja Kobala in Mladi korenjaki. Udeležba na Alpskem večeru je lahko tudi ideja za lepo darilo za prihajajoče praznike, še posebej, ker so karte do 1. 1. 2019 na voljo po znižani ceni 25 EUR. Za več informacij preverite na www.tdbohinj.si.

Srečanje predstavnikov Turističnih društev

Večerni pohodi v soju bakel

Iztok Pipan in Martin Golob, foto: arhiv TD Bohinj

Pohod z baklami, foto: arhiv TD Bohinj

Turistično društvo Bohinj vabi na decembrske večerne pohode v soju bakel. V družbi lokalnega vodnika bomo izvedeli skrivnosti in le­ gende o Bohinju, Bohinjskem jezeru in Triglavskem narodnemu par­ ku. Po krajšem sprehodu ob obali jezera bomo stopili v zavetje cerkve sv. Janeza Krstnika, kjer bomo v družbi lokalnega duhovnika uživali ob ogledu jaslic in izvedeli zanimivo zgodovino te znamenite cerkvice ob Bohinjskem jezeru. Doživetje je primerno za odrasle kot tudi za otroke in je za udeležence brezplačno. Pohodi bodo vsak dan med 21. 12. in 30. 12. 2019 ob 18. uri (razen 24. 12. in 25. 12.) Zbirno mesto je pred Info centrom Bohinj na Ribčevem Lazu.

Alpski večer 2020

Tudi letos je med Dnevi slovenskega turizma v organizaciji Turistič­ ne zveze Slovenije potekalo srečanje predstavnikov turističnih društev iz vse Slovenije. Letošnja novost so bile moderirane delavnice, kjer smo: iskali rešitve za krepitev turističnega podmladka, poskušali najti rešitve za razvoj turistične društvene dejavnosti ter nadgrajevali prire­ ditve naših društev. Na prireditvi so bila podeljena priznanja najzasluž­ nejšim društvenim prostovoljcem. Med dobitniki priznanj je letos tudi Martin Golob, župnik iz Srednje vasi, ki ga je predlagalo Turistično društvo Bohinj. Poleg vseh drugih dejavnosti, ki jih ima, je tudi odličen turistični delavec in promotor. Kmalu po prihodu v Bohinj je začel skrbeti za največkrat fotografirano cerkev v Sloveniji. Zanjo je sicer dolga leta skrbelo TD Bohinj. Odločil se je, da bo turiste in goste sam vodil po cerkvi in jim predstavil vsako fresko posebej in tudi njen pomen. Tako je župnik Martin Golob postal naš turistični stanovski kolega. Kmalu je prišel do novih idej, nadalje­ val je prenovo cerkve in ji dodajal svoje nove izzive in cilje. Dokončala se je obnova oltarja, fresk v prezbiteriju, uredila se je okolica, za jav­ nost pa so odprli zvonik, kjer vas na vrhu pričaka neverjeten razgled na jezero in Triglav. V božičnem času, ko ima TD Bohinj pohode z ba­ klami in ogledom jaslic, vodi skupine turistov v cerkvici. Kot odličen turistični vodnik da obiskovalcu vedno nekaj več. Župnik Martin si je nagrado prislužil tudi zato, ker je z delom v turizmu ugotovil, da je naše delo precej težko. V zahvalo za vse, ki opravljamo ta poklic, je letos prvič priredil mašo za turistične delavce, turiste in turistično sezono. Verjamemo, da je s tem začel lepo tradicijo. Prepričani smo, da je na letošnjem srečanju predstavnikov turistič­ nih društev Slovenije nagrada šla v prave roke in župniku Martinu Go­ lobu še enkrat iskreno čestitamo! ・

Priprave na proslavo od dnevu PZDU Gorenjske in na prednovoletno srečanje članov društva Olga P. Gorišek, DU BB Alpski večer Bohinj, foto: arhiv TD Bohinj

V soboto, 26. oktobra 2019, smo ob 13. uri v Gostilni Danica pripra­ vili srečanje vseh tistih, ki so praznovali 80 ali 90 let. Druženje s sovrst­ niki je bilo prijetno in živahno, s svojo navzočnostjo nas je počastil tudi


8

iz na ših kr a je v župan Jože Sodja. Tokratni jubilanti so ob spremljavi harmonikarja Iva­ na Brežana zapeli mnogo slovenskih narodnih pesmi – nič čudnega, saj so med njimi mnogi, ki so peli in še pojejo v pevskih zborih.

Vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici, ki je odprt vsak dan! Uradne ure naše pisarne: vsako sredo med 16. in 17. uro.

VOŠČILO

Članicam in članom Društva upokojencev Bohinjska Bistrica, občankam in občanom Bohinja, poslovnim partnerjem in prijateljem! Kamor koli gremo, vse poti je treba na novo začeti. Vendar vsak dan sestavljajo trenutki, ko naše besede, naša dejanja in nasmehi lahko prinesejo srečo drugim ljudem. Jubilanti leta 2019, foto: Roman Pekovec

Imeli smo tudi razširjen sestanek našega UO, NO in poverjenikov. Predstavnica Občine Bohinj Iva Lapajne nas je seznanila s trenutnimi razmerami v ZD Bohinj. Obisk družinske ambulante v ZD Bohinj bo namreč od 1. 12. 2019 dalje možen le ob torkih dopoldan, v popoldan­ skem času ob torkih pa se lahko obrnete na dežurno službo na Bledu. Na sestanku smo se dogovorili, da tokrat organiziramo proslavo ob dnevu PZDU Gorenjske, ki bo v petek, 6. decembra 2019, ob 10. uri v KD Joža Ažmana. Na tej proslavi bodo podeljena tudi priznanja vsem zaslužnim, ki so s svojim prostovoljnim delom veliko doprinesli svojim društvom. Z velikim veseljem in ponosom povemo, da bosta nagrado PZDU-ja prejela tudi naša člana Irena Šolar in Janez Čufar. Vse člane vabimo, da se proslave udeležite v čim večjem številu. V kulturnem programu, ki ga bo povezovala naša članica Stanka Zupan, bosta nastopila Ženski pevski zbor KD Bohinj in naša folklorna skupina. Prednovoletno srečanje bomo imeli v soboto, 14. decembra 2019, ob 19. uri v hotelu ECO Park Bohinj v Bohinjski Bistrici. Za vse oddaljene bomo organizirali tudi prevoz, zato se s poverjeniki ob prijavi na večerjo dogovorite tudi glede tega. Cena večerje je 15 EUR, 5 EUR na člana pa prispeva društvo. Rok za prijavo je 9. 12. 2019, ta dan bo med 16. in 17. uro odprta tudi naša pisarna. V letošnjem letu smo prijavili tudi socialni program, zato bodo naši poverjeniki obiskali vse, ki so stari med 70 in 75 let, in jih povprašali o morebitnih težavah, najsibo mobilnih ali drugačnih. Ciljna skupina so tisti, ki živijo sami. Naš predsednik se je s predsednico DU Bled pogovarjal, da bi v nas­ lednjem letu, ko društvi praznujeta 70-letnico obstoja, pripravili skup­ ni pohod. Ideja je na sestanku dobila glasno podporo, o podrobnostih vas bomo pa še obvestili.

Razpored aktivnosti v mesecu decembru 2019:

• • 3. december 2019: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu; • 6. december 2019: ob 10. uri v KD Joža Ažmana proslava ob dnevu PZDU Gorenjske, vabimo vas v čim večjem številu; • 14. december 2019: prednovoletno srečanje v hotelu ECO Park Bo­ hinj v Bohinjski Bistrici ob 19. uri; • 18. december 2019: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici.

V božičnem času veliko miru in veselja, v letu, ki prihaja, pa predvsem spoštovanja, zdravja in osebne sreče Vam želijo Člani upravnega odbora DU Bohinjska Bistrica in predsednik Stane Gorenc

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar

Vabimo vas, da se udeležite novoletnega srečanja 15. decembra ob 14. uri v Bohinj ECO Hotelu. Za vse, ki ste ali pa še boste v letu 2019 praznovali okrogli jubilej, so naše članice na delavnicah ustvarjalnosti pripravile darila, zato ste še posebej prav letos vabljeni, da se srečanja udeležite. Tudi Božiček pride, v vsakem vremenu, saj bo obdaroval ot­ roke. Prijavite se najkasneje do 8. 12. 2019 pri svojih poverjenikih ali pri predsednici, lahko pa tudi v pisarni društva. Za letos je to vse, zato samo še voščilo: Članice in člani društva, prebivalke in prebivalci Bohinja! Izteka se leto, ki je bilo za naše društvo polno novih izzivov in uspehov. S svojim delom smo ponovno dokazali, da smo zaupanja vredno društvo in delamo skupaj za skupno dobro. V društvu Invalid Bohinj si želimo, da vse to in še več prenesemo tudi v novo leto, 2020! Naj bo leto 2020 zdravo, srečno in uspešno za vse nas.

19. spominski pohod GRS Bohinj Za GRS Bohinj Robert Klančar

URNIK TELOVADBE:

• v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole vsak četrtek ob 19. uri, • v Srednji vasi v prostorih KS Srednja vas vsak ponedeljek ob 19. uri.

Še vedno velja naše vabilo; vse tiste, ki se radi zavrtite ob dobri glas­ bi, vabimo, da se pridružite naši folklorni skupini. Pokličite našega vod­ jo Vikija Mencingerja na številko 031 609 742. Dobrodošli! Ugodnosti v Vodnem parku Bohinj so še vedno aktualne in jih iz­ koristite: s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling.

Foto: Robert Klančar


9

iz na ših kr a je v

Foto: Robert Klančar

Letos nam je bila za izvedbo 19. tradicionalnega spominskega po­ hoda namenjena poletno topla oktobrska nedelja. Mineva 20 let od tragične smrti Andreje in Voranca, nanju in na vse pokojne bohinjske reševalce se spomnimo tudi z udeležbo na tem pohodu. Vrh Hribaric (2388 m), tam nekje daleč, do katerega ne vodi nobena pot, se nam je kar nekako izmikal. Skozi vsa ta leta, ko smo se med pohodi in druženji dodobra spoznali, je dozorela odločitev. Čas je za ta vrh. Odpravili smo se s parkirišča pred planino Blato in lovili pravo smer po popolnoma spremenjeni pokrajini, posledici poseka lubadark. Na obsijani Krstenici so nas pričakali Češnjani s toplim čajem. Pot po pobočju Krsteniškega Stoga do Jezerca mine v občudovanju zlato obarvanih macesnov. Na Jezercu se loči manjša skupina, ki bo prehodila lažjo pot preko Fuži­ narskih planin. Mi nadaljujemo v smeri Mišeljskega prevala, prečimo markirano stezo, ki povezuje Lazovški preval. Na desni opazujemo pre­ padni Škednjovec in gledano iz naše smeri markantni Vrh Hribaric. Zdaj je potrebno »vdeti« najboljše prehode med razmetanimi balvani, ubiramo stečine in preklinjamo strma melišča. Po štirih urah in pol smo vsi zbrani na prostornem vrhu. Vreme nam omogoča brezskrbno posedanje in opazovanje na vse strani neba. Po razgibanem grebenu nadaljujemo še nekoliko proti severu, nato ujamemo grape in dolinice, ki nas v smeri JZ pripeljejo na visokogorske kraške pode pod Debelim vrhom. Izogibamo se globokim kontam, v katerih je še lanski sneg, napredujemo po lepih travnatih rampah, da ne izgubljamo višine. Ob­ čudujemo tisočletno delo vode, res je to pravi kras, poln brezen in dru­ gih pojavov, poskušamo si predstavljati to preluknjano podzemlje. Tu v slabem vremenu, megli nimamo kaj iskati. No, danes je prekrasen dan, ki nam ga popestrijo še radovedni kozorogi. V Lazu si nekoliko oddahnemo, saj nam Zvone pripravi okrepčilo. Še nekaj poti nas čaka do zavetišča v Kožah, kjer že od daleč zadiši po dobrotah iz kotlov. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi pohoda. Vsem, ki se udeležujete naših pohodov in nas podpirate, več kot 150 nas je bilo. Se vidimo drugo leto na 20. spominskem pohodu. ・

Krst bohinca 2019 in martinova večerja pri Tripiču Društvo bohinjskih ljubiteljskih vinarjev

Foto: arhiv Društva bohinjskih ljubiteljskih vinarjev

Društvo bohinjskih ljubiteljskih vinarjev smo se tudi letos tradicio­ nalno zbrali pri Tripiču, da bi krstili letošnjega bohinca. Še pred martinovanjem smo oktobra seveda pobirali grozdje v naši vinski kleti Pri Žvanu na Bitnjah. In tako se naše vsakoletne priredit­ ve tudi začenjajo. Letošnja letina je bila sicer malo slabša, ker je bil pridelek v Bohinju slabši. A nič zato, bo pa bohinc toliko boljši, nas je tolažil naš kletar, gospod Koder. In res se ni zmotil, obljubo je držal – naš bohinc je še boljši kot lanskoletni. Bravo, Tone! Pa da se vrnemo k pobiranju grozdja, ki so mu sledili prešanje, vsakodnevni obisk kleti, mešanje ... potem pa tudi tradicionalni potop in dvig bohinca iz jezera. Ta je iz leta v leto odmevnejši, saj smo letos ob obali Bohinjskega jezera gostili med drugim tudi goste s Kitajske. Ponosni smo tudi na to, da sta na vseh naših prireditvah prisotna tudi župan Jože Sodja in bivši župan, sedaj poslanec v državnem zboru Franc Kramar, ki nas vsak dan bolj podpirata. Hitro pa je prišel mesec november, čas martinovanja. Bohinjsko martinovanje smo izpeljali 9. 11. Večerji je sledil krajši program in na koncu težko pričakovani krst in, kar je najpomembnejše, še degustaci­ ja bohinca 2019. Na novo imenovani bohinjski državni zbor Bohinc, tj. otroci, pa so že drugo leto izdelali grozdni sok, ki so ga poimenovali Bohinček in na martinovanju z njim nazdravili. Radi bi se zahvalili vsem za podporo, ki iz leta v leto narašča, sliši se pa tudi to, da se vse bolj sadijo trte po Bohinju, na kar smo še posebej ponosni. Mi obljubljamo, da se bomo trudili še naprej po vseh svojih močeh, da bomo še kako luštno ušpičili in da bomo promovirali Bohinj na čim bolj razvedrilen način. ・

Ustanovitev Krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB – KO Bohinj Martin Gorišek, tajnik KO Bohinj

Foto: Dušan Bavčar

V petek, 15. 11. 2019, ob 18. uri, smo se v sejni sobi KD Joža Ažma­ na v Bohinjski Bistrici sestali člani vseh dosedanjih petih KO Bohinja na ustanovnem zboru, kjer smo ustanovili novo Krajevno organizacijo ZZB NOB Bohinj. Ideja o ustanovitvi je tlela že dalj časa, pogum in voljo pa smo dokončno zbrali v mesecu oktobru. Začeli smo z aktivnostmi za sestavo upravnega in nadzornega odbora ter drugih potrebnih or­ ganov za delovanje organizacije. Takšna odločitev je bila posledica več dejavnikov, predvsem pa slabe aktivnosti nekaterih organizacij, staros­ ti članstva, upada članstva, finančnih sredstev, racionalizacije vodstva, saj v nekaterih KO niso imeli popolnih UO in NO, prav tako niso izvedli občnih zborov. Z novo organizacijo se bo nadaljevala pomembnost or­ ganizacije v kraju in prostoru, saj bomo tretja najmočnejša organizaci­ ja po številu članov in delovanju. Ustanovitev organizacije podpira tudi Združenje ZB za vrednote NOB v Radovljici v želji, da organizacije ne propadajo in da se nadaljuje kvalitetno delo. Odločitev o združitvi so podprli tudi vsi člani dosedanjih organizacij na občnih zborih oz. for­ malnih sestankih, kar je razvidno iz njihovih zapisnikov. Za uskladitev vseh potrebnih obveznosti in prilagoditev zakonodaji smo organizira­ li več sestankov, kjer smo določili tudi ime in sedež organizacije. Na sestankih smo se dogovorili tudi o izdelavi novega prapora in žiga ter določili posamezne organe in nosilce le-teh. Za hrambo dosedanjega pisnega arhiva in priznanj, ki so jih posamezne KO prejele, prapore,


10

iz na ših kr a je v žige in ostalo dokumentacijo bo poskrbel lastnik Vojnega muzeja na Bohinjski Bistrici Žiga Arh. O datumu slovesne predaje in prevzema se bomo dogovorili kasneje, ko bodo prostori, ki se prenavljajo, v celoti izdelani. Pri tem je treba omeniti, da je bilo za opravljeno delo vlo­ ženega veliko truda, saj se tudi tukaj kažejo težave pri pridobivanju kadra za prostovoljno delo. Za izvedbo ustanovnega zbora kakor tudi za dosedanjo pomoč se moramo zahvaliti Občini Bohinj, ki nam je in bo pomagala pri nadaljnjem delu. Za prijetno razpoloženje na zboru je poskrbel mladi harmonikar Janez Cerkovnik, ki je zaigral nekaj domo­ ljubnih skladb. Ustanovni zbor je bil posnet in fotografiran, za kar je poskrbel naš član Dušan Bavčar. Celotno dogajanje si lahko ogledate na povezavi https://youtu.be/Umu7baJ4xpE. Na podlagi dejstev je bil sprejet sklep, da se z dne 15. 11. 2919 KO za vrednote NO Bohinjska Bistrica, Polje, Koprivnik - Gorjuše, Srednja vas in Stara Fužina spojijo oz. združijo v enovito Krajevno organizacijo Bohinj. Predsednik nove organizacije je tov. Boris Rožič, ki je vse pozdravil, se zahvalil za zaupanje, orisal dosedanjo prehojeno pot predvsem v KO Polje - Bohinj, ki jo najbolje pozna, obenem pa z veseljem in zaupanjem pozdravil pomemben dan za sprejeto odločitev o združitvi. Delovanje v novi organizaciji želi nadaljevati na področjih, kot so vrednote NOB-ja, ohranjanje nepopačene zgodovine, nestrankarsko in apolitično delo­ vanje. Odprti smo in bomo za vse oblike sodelovanja, ne podpiramo nobene politične opcije, gojimo pa spoštovanje do vseh borcev, ki so bili različnih ver in prepričanj. S skupnimi močmi bomo tako kot do se­ daj naloge opravljali tudi naprej, med nami bo ostal odprt in tovariški dialog, v katerem je prostor za različne ideje in poglede, pri čemer lah­ ko vsak član s svojim znanjem prispeva k uspehu naših akcij. Potrudili se bomo, da vsakdo najde način, da bomo krepili organizacijo ZZB KO Bohinj. Povezani v enovito organizacijo bomo še lažje sodelovali z vse­ mi dejavniki v prostoru in z Združenjem ZB v Radovljici, saj nam tako trdna povezava nudi pretok idej in pobud in prispeva k uspešnemu so­ delovanju celotne organizacije. Uprli se bomo potvarjanju zgodovine, ohranili spoštljiv odnos na pretekle dogodke, spremljali dogodke seda­ njega časa, spremljali mlajšo generacijo, socialno varnost članov, imeli svoja načela in vizije, ohranjali številčnost ter urejenost spomenikov in obeležij. Predsednik je zaključil z mislijo znane umetnice: Rdeča zvezda bo vedno simbol svobode. Pomembno odločitev o združitvi v enotno organizacijo sta podprla tudi župan občine Bohinj Jože Sodja in podpredsednik Združenja ZB Radovljica Drago Finžgar, ki sta nam čestitala ter zaželela obilo dobre­ ga dela in sodelovanja. ・

Voščilo ob novem letu NOB KO Bohinj

V TEH DNEH PREJEMATE MNOGA VOŠČILA, ENA SO ROMANTIČNA, DRUGA BOLJ STVARNA, ENA IZVIRNA, DRUGA URADNA IN SUHOPARNA. Kaj naj vam zaželimo mi?

Naj bo naša želja tokrat nasvet, ne pozabite nase, imejte se radi, hitite počasi,

ljubite življenje ... PRAZNUJTE! Srečno v letu 2020 vsem članicam in članom ter občankam in občanom Bohinja želi ZZB za vrednote NOB KO Bohinj. ・

Vsakoletno srečanje veteranov Bohinja Predsednik OO Bohinj Vojko Vojvoda

Spominska slovesnost na Goreljku Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica Združenje ZB za vrednote NOB Radovljica in od­ bor Prešernove brigade organizirata v soboto, 7. decembra 2019, ob 11. uri spominsko slovesnost ob 76-letnici boja III. bataljona Prešernove brigade. Slovesnost bo na mestu boja – pri spomeniku na Goreljku v bližini hotela na Pokljuki. Slavnostni go­ vornik bo Miha Kordiš, poslanec stranke Levica. ・

Častni pozdrav praporščakov, foto: Dominik Grmek

Z območnim združenjem VVS Zgornja Gorenjska in občinskim od­ borom VVS Bohinj smo organizirali vsakoletno srečanje veteranov Bo­ hinja, ki je bilo dne 29.11.2019 v restavraciji hotela Tripič. Srečanje je bilo je bilo namenjeno tudi enainpetdeseti obletnici ustanovitve terito­ rialne obrambe ( 20.11.1968) . Predsednik območnega združenja Janez Koselj je podal obširno po­ ročilo o letošnjih aktivnostih našega združenja in predlog programa za prihodnje leto. Letošnjega srečanja se je udeležilo kar lepo število veteranov ( 70 ), ki so v prijetnem vzdušju obujali spomine na dogodke iz osamosvojitvene vojne leta 1991. ・

Planinsko društvo Bohinjska Bistrica Barbara Sušel, tajnica

»Orožnova koča je zakon«, so besede našega že nekajletnega oskrb­ nika in najemnika Francija Beguša.


11

iz na ših kr a je v

Pohod na Kukovo špico, foto: Barbara Sušel

Besede so bile izrečene tako iskreno, da sem jih postavila na prvo mesto. In ravno tu se skriva veliko dobrih in lepih besed, ki so Orož­ novo kočo popeljale širom po Sloveniji in jo iz leta v leto pozna več pohodnikov. Koča je letos praznovala 125-letnico postavitve prve koče na Sloven­ skem. V društvu se izjemno trudimo za njeno prepoznavnost, ampak Francijeva spontanost in srčnost do koče sta neizmerni. Veliko svoje volje in časa vloži v delo v koči in ob njej. Zgodba o hla­ dilniku, ki jo marsikdo pozna iz ostalih medijev, je postala prava uspeš­ nica. Hladilnik na hrbtu gor! Tako se nese do koče, če ne gre drugače, pravi Franci, ki so ga sicer, preden je postal oskrbnik planinskih koč, pestile težave s hrbtom, zdaj pa jih praktično ne pozna več, saj dela to, kar ga veseli. Pa je bilo treba čez par mesecev prenesti hladilnik nazaj v dolino, ker se je pokvaril, in po popravilu spet nazaj gor. Tako se dela, če imaš rad to, kar počneš. V planinskem društvu Bohinjska Bistrica smo se tudi letos potrudili, da smo po najboljših finančnih in prostovoljnih močeh poskrbeli za našo kočo. »PD Bohinjska Bistrica vsako leto velik del najemnine investira nazaj v obnovitve in pripomore k izboljšanju stanja koče. Veliko postorimo s prostovoljnim (udarniškim) delom. Tako smo letos po spomladanski akciji ureditve okolice koče in pred proslavo ob 125-letnici postavitve prve koče zamenjali vse zunanje klopi in mize. Les sta prispevali AS Bohinjska Bistrica in Savica, izde­ lane pa se bile s prostovoljnim delom. Dogradili smo del balkona in zamenjali iztrošene lesene dele (material so podarili nekateri vaščani iz Broda). Turizem Bohinj je prispeval dve tipski klopi za južni balkon. Jeseni smo montirali še nove žlebove in snegolove. Vsako leto poskrbimo za pripravo drv za zimo. Ker smo imeli odobrene helikopterske prevoze, smo nabavili in prepeljali tudi nekaj materiala, ki ga bomo potrebovali za dela v prihodnjem letu, saj imamo že kar nekaj načrtov. Želimo si, da jih bomo skupaj z najemnikom uspešno izpeljali,« je zapisal gospodar Orožnove koče Janko Arh. Vodniški odsek, ki deluje pod okriljem obeh bohinjskih planinskih društev, je v letošnjem letu izpeljal osem od devetih izletov oz. poho­ dov. Zaradi slabe vremenske napovedi je odpadel le Coglians v Karnij­ skih Alpah.

Delovna slika, foto: Janko Arh

Dejavni smo bili tudi v mladinskem odseku, ki po načrtih in planih s svojimi pohodi in tabori skrbi, da planinstvo med otroki ne bo naredilo koraka nazaj. Turnokolesarski odsek je v letošnjem letu izjemno dejaven pri uved­ bi nove STKP (Slovenske turnokolesarske poti). Del poti poteka tudi preko naše občine. Odsek za varstvo gorske narave je skrbel za izobraževanja, popis cvetja na Velem polju, razstave in pohode. Markacijski odsek je v letošnjem letu pridobil novega člana. Gregor Jan je sicer po rodu z Bleda, a je izkazal pripadnost društvu in postal naš markacist. Društvo se je prijavilo na razpis PZS za označevalne ta­ blice. Potrebnih je bilo nekaj akcij, kjer smo popisali in poiskali ustrez­ na mesta za nove označevalne tablice. Tako bo na novo označena pot z železniške postaje čez Rebro in pa pot iz Polj preko Žlana do Orožnove koče. Alpinistični odsek že drugo leto organizira alpinistično šolo. Prva se je zaključila v letošnjem letu, ta pa se bo nadaljevala preko zime do pomladi, ko bo šola usposobila nove alpinistične pripravnike. Že šesto leto poteka akcija Prijatelji Orožnove koče. Pohodnikov je približno isto število vsako leto, s tem da »novi zamenjajo stare«, neka­ teri pa ostajajo zvesti od začetka. Koča je v zimski sezoni odprta tako kot preteklih pet let, od četrtka popoldne do nedelje zvečer. Decembra bo koča neprekinjeno odprta 25. 12.–2. 1. Franci sporo­ ča, da je le še nekaj prostih mest za silvestrovanje. Potrebna je rezerva­ cija na tel. št. 051 442 550. Iz društva vam želimo lep prihajajoč mesec december, v novem letu pa vse dobro in obilo zdravja! Privoščite si kakšen korak v planine! ・

Priznanja sirarnam

Mirjam Pavlič, Gorenjska turistična zveza

Levo sekretarka Gorenjske turistične zveze Mirjam Pavlič in predsednica Lucija Kavčič poleg prejemnikov priznanj iz Bohinjskih sirarn, foto: Damijan Janežič

Na vsakoletnem srečanju gorenjskih turističnih delavcev, ki je bilo letos že 49., so bile med prejemniki priznanj tudi bohinjske sirarne. Gorenjska turistična zveza je skupaj s Turističnim društvom Begunje organizirala prijetno in dobro obiskano prireditev v Begunjah Pod Av­ senikovo marelo. TD Bohinj je predlagalo sirarne za biserček Bohinja, priznanja so bila podeljena v okviru akcije TZS Moja dežela – lepa in gostoljubna pod sloganom Dober zgled, drobne posebnosti, ki bogatijo kraj. V TD Bohinj deluje komisija za okolje že vrsto let. Iščejo zanimive posebnosti Bohinja, ki jih imenujejo »biserčki Bohinja«. Lani so pozor­ nost namenili živim planinam, kjer še delajo sir. Pomembno se jim zdi ohranjati kulturo, kulinarično dediščino in oblikovati kulturno krajino Bohinja. Kako ponosni so lahko v Bohinju, da ima ta tradicija prihodnost. Na več planinah sirarijo mladi študenti, ki si za trimesečne počitnice izbe­ rejo trdo delo in življenje na planini. Prav oni si zaslužijo vse spoštova­ nje in priznanje. Temu lahko rečejo ogromen prispevek k ohranjanju kulturne dediščine, kulturne krajine, bohinjskih običajev in navad. To je ogromen prispevek k ohranjanju kmetijske dejavnosti in kulinarič­ nih posebnosti. Priznanja so prejeli: • Agrarna skupnost Bohinjska Bistrica za planino Zadnji Vogel, • Agrarna skupnost Češnjica, Jereka, Podjelje, Koprivnik za planino Krstenica,


iz na ših kr a je v • Agrarna skupnost Češnjica, Jereka, Podjelje za planino Velo polje in Mišelj vrh, • Agrarna skupnost Srednja vas za planino Konjščica, • Agrarna skupnost Stara Fužina - Studor za planino v Lazu, • Agrarna skupnost Gorjuše - Nomenj za planino Zajavornik, Privatna sirarna Jerom za planino Uskovnica. ・

OB 170. OBLETNICI PRIHODA LUKA PORENTA V »SRENJSKO« ŽUPNIJO

Njegov spomin bo trajen Marija Cvetek

Tako je za znamenitega Luka Porenta zapisal v župnijsko kroni­ ko duhovnik Janez Berlic, ki je kar dvakrat pasel duše v naši fari. V kroniki se Berlic spominja, kako je prvič prispel v Bohinj in kako prijazno ga je sprejel župnik Luka, ko je prišel k njemu za kaplana na silvestrovo daljnega leta 1872. Bohinj se mu je takrat zdel popolnoma nov svet. Iz Kamne Gorice se je vozil kar celih devet ur. Izvemo, da je bila takrat posebna zima brez snega, semtertja si ugledal tudi cvetočo rožico. In takole je predstavil svojega nadrejenega: Dolga pot je bila takoj pozabljena, ko me je sprejel rajni g. župnik Luka Porenta. Blagi gospod, obilega života a jako prijaznega obraza in čez vse blaga duša! Berlic omenja tudi, da je Porenta vse svoje življenje duhovnoval samo v Srednji vasi. Sem je prišel leta 1849 pomagat župniku, svojemu stricu Antonu Porentu. Takrat duhovnikov še ni primanjkovalo; kronist pravi, da jih je bilo gotovo odveč. Leta 1849 se je rodila tudi Rozalija Škantar ( triglavska prvopristo­ pnica), zato me je zanimalo, če jo je morda krstil že Luka Porenta, toda v krstni knjigi je zabeležen njegov stric Anton. A naslednjega dojenčka, ki so ga prinesli za Rozalijo h krstu, pa je krstil že Luka. Letos je torej minilo 170 let od njenega rojstva, zato sem se ji večkrat poklonila s pripovedmi o njenem junaškem podvigu. Nazadnje sem pripovedova­ la o njej na letošnjem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, ko smo predstavljali knjigo o slovenskih folklornih junakih. Beseda je nanesla tudi na »pomanjkanje« slovenskih junakinj, a ko sem predstavila Roza­ lijo, je zelo navdušila poslušalce. Letošnje leto poteka tudi v znamenju 200. obletnice smrti Valentina Vodnika, ki ga v Bohinju nikoli nismo pozabili tako kot Luka Porenta, kljub temu da je ogromno naredil za našo faro. O njem še največ vedo čebelarji, pa ne samo bohinjski, saj je v tujini prav tako znan kot »izumi­ telj« novega kranjskega panja, tako imenovanega kranjiča. Bohinjci pa so mu rekli celo korito. Staremu kranjiču je vgradil premakljive satnike in strokovnjaki menijo, da se je s tem začela nova doba slovenskega čebelarstva. Ta prenovljeni panj je opisal v Kmetijskih in rokodelskih novicah, pozneje pa je napisal tudi knjigo. Na našem pokopališču lahko z Lukovega nagrobnika izvemo za nje­ gove »osnovne« biografske podatke: Tukaj počiva / GOSPOD / LUKA PORENTA / rojen 12. oktobra 1823, / v Pevnu št. 11, fara Staraloka, / v mašnika posvečen / 5. julija 1848, / umerl kot župnik / v Srednji vasi / dne 3. junija 1882. Spodaj pa sta pripisana verza: Naj v sredi blagih del počiva, / Veselje rajsko tam uživa! Na zgornji strani spomenika sta tudi znamenji njegovega poklica: knjiga in na njej kelih s hostijo. Lahko bi bila to ali mašna knjiga ali brevir, morda pa sveto pismo. Nagrobnik je zelo lep, a bi ga bilo treba že zdavnaj obnoviti. Še bolj pa je načel zob časa stričev spomenik, ki je

Nagrobnika Antona (levo) in Luka Porenta (desno). Foto: Marija Zupanc, 2019

12 izdelan v istem slogu. Nanj se je na desni strani spodnjega dela najbrž podpisal kamnosek, ki je po vsej verjetnosti naredil oba nagrobnika. A na stričevem gre za starejše oblike jezika, čeprav je Anton umrl le 21 let pred nečakom Lukom. Prav vseh besed pa se ne da prebrati, ker je napis že precej poškodovan. Na zgornjem delu so enaki simboli duhov­ ništva (kelih s hostijo, knjiga), pod njimi pa lahko preberemo: Tukaj počiva / ČASTITI / gospod fajmošter / ANTON PORENTA / rojen v vasi Peven hiš. št. 11 / v starološki fari 26. Mai-a 1804 / v mašnika pos­ večen 19. Juli-a 1831 / -sta –ljen (? postavljen) na faro sv. Martina v Bohinju / 21. (?) Mai-a 18-6 (?) / in je v Gospodu zaspal 28. Jan. 1861. Spodaj je Antonu posvečena kitica pesmi: Na ptujim sim prebival, / Na ptujim svoj tek končal, / Na ptujim bom počival, / Na pravim domu gor' vstal. Morda si je verze skoval celo sam, saj so napisani v prvi osebi. Na duhovniškem »obeležju« našega pokopališča je več dragocenih historičnih spomenikov, ki bi morali biti deležni večje pozornosti. Na sredini med nagrobnikoma Antona in Luka Porenta je še tretji, ki je starejši; na njem je latinsko besedilo, posvečeno tu pokopanemu du­ hovniku. A se težko »prebijemo« do njega, ker ga zakriva križ spre­ dnjega (novejšega) groba, v katerem je pokopan župnik Pavel Uršič. To nekulturno »nerodnost« bi morali čim prej odpraviti. Vsi spomeniki na omenjenem predelu »božje njive« bi morali biti restavrirani; najprej bi si to zaslužil »pomnik« Luka Porenta, po katerem so spraševali če­ belarji že ob mednarodnem čebelarskem kongresu Apimondia, ki je bil pri nas leta 2003. (Na njem sem sodelovala z obširno razpravo o čebelarskem slovstvu.) O Lukovem nagrobniku smo se že pred nekaj leti pogovarjali z nekaterimi bohinjskimi čebelarji in menili so, da bi oni lahko zbrali nekaj denarja za obnovo. Čebelarjem ne manjka tr­ dne volje, zato verjamem, da se bo to uresničilo v bližnji prihodnosti. Pravzaprav bi bilo ceneje in bolj praktično, če bi se spomenika obeh Porentovih duhovnikov obnovila istočasno. Vrnimo se k prizadevanjem modrega in nadvse praktičnega duhov­ nika Luka, ki je poleg teologije študiral tudi filozofijo, matematiko in še marsikaj. Pri svojem stricu je bil od leta 1849 kot njegov kooperator, po njegovi smrti pa je bil najprej župnijski upravitelj, potem pa je kot župnik do smrti ostal v naši fari. Župnijska kronika nam razodeva, česa vsega se je lotil: Bil je mož po volji božji, vnet za dušni mir svojih župljanov, pa tudi za njih gmotni napredek. Imel je jako lepo, razločno pisavo. Njemu mo­ ramo biti nasledniki hvaležni, da imamo lepo, prostorno župnišče, ki ima skoraj najlepšo lego v Radovljiški dekaniji. Staro župnišče je stalo nekoliko, pa le malo bliže cerkve; bilo je menda zelo ozko in večkrat v nevarnosti, ker je stalo blizu potoka Ribnice, da ga deroči potok ne spodkoplje. Obris novega župnišča je napravil sam g. L. Porenta. Tudi vse delo je vodil sam, kar mu je napravilo mnogo skrbi. Župnišče je jako močno zidano tako, da se mu zadnji potres l. 1895. prav nič ne pozna. Dovršeno je bilo l. 1857. Enako je izdelal sam obris za novo tro razredno šolo na klancu, blizu župne cerkve in tudi delo sam nadzo­ roval. Vprašal sem sam arhitekta, ki je šolo ogledoval, kakšna se mu zdi stavba, ker jo je stavil navadni župnik na deželi, pa se je pohvalno izrazil o njej. Poleg načrtov za župnišče in šolo je naredil tudi velik čebelnjak. Po zimi je imel do 100 panjev ali »koritov«, kakor pravi Bohinjec. Po leti jih je imel do 300. (Nekje je bilo zapisano, da jih je imel celo 500.) Berlic je povedal, da je bil Porenta včasih nejevoljen, ker so se Bohinjci premalo zanimali za čebelarstvo, kajti lahko bi več zaslužili s čebelami, ker se kranjska, posebno bohinjska bučela lahko v denar spravi. Stari oče mi je v zvezi s Porentom povedal zgodbo o svojih prednikih, ki so pri Mežnarčku imeli čebele. Med so shranjevali na jispi (izbi), v škafu, ki je bil zaklenjen v veliki kmečki skrinji. Faroške čebele pa so vsega do zadnje mrvice znosile skozi ključavnico v svoj čebelnjak. To se mi je zdelo skoraj neverjetno, a kasneje sem brala, da so na tak način tudi Primorci »izvažali« med v Italijo. Kronist našteva tudi Porentove naredbe v župnijski cerkvi: Skrb pa je imel g. Luka tudi za hišo božjo. V župni cerkvi je oskrbel vse nove oltarje, klopi, spovednice, nov tlak, prestavil in deloma nove napravil je tudi stopnice k cerkvi. Lepo, ubrano zvonenje je tudi njegovo delo. Župljanov pri novih naredbah ni pritiskal in je skoraj gotovo svoje prihranjene novce v to obračal. Župljani so ga imeli za bogatega, /.../ Mislili so, da je tudi po svojem stricu Antonu precej podedoval, toda ko je umrl so se prepričali, da je njegova sestra Polona – kuharica , ‒ ki še vedno tu živi le nekaj malega dobila.


LETO XXII

Bohinj, 6. december 2019

VSEBINA 23. SKLEP o določitvi vrednosti točke občinske takse v občini Bohinj za leto 2020

Številka 9 1. člen

Vrednost točke po Odloku o občinskih taksah v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/07, 9/16, 10/16-popr.) znaša 0,085 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

23. Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) ter 6. člena Odloka o občinskih taksah v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/07, 9/16, 10/16-popr.) je Občinski svet Občine Bohinj na svoji 8. redni seji dne 14. 11. 2019 sprejel

Številka: 426-1233/2019 Bohinjska Bistrica, dne 5. 11. 2019 Župan Občine Bohinj Jože Sodja, l.r.

SKLEP o določitvi vrednosti točke občinske takse v občini Bohinj za leto 2020 iz na ših kr a je v, ml adina

13 V Srednjo vas je prišel tudi Lukov mlajši brat Primož (1827); pozneje se je poročil z dosti mlajšo Primožovčovo Mino Arh (1844) iz Češnjice. Rodila se jima je hči Ana (1887), ki je po njegovi smrti (1895) umrla pri osemnajstih letih (1905). Živeli so v hiši poleg župnišča, kjer se še danes reče pri Bajtnjeku (Srednja vas 30). To hišo je podedoval Minin nečak Martin Arh (Primožovčov) in si tu ustvaril svojo družino. V času Porentovega župnikovanja je v fari morila vročinska bolezen, ki se je leta in leta niso znebili. Od leta 1874 do 1875 pa so razsajale črne koze. Poslednje zakramente je prejelo več kot 300 bolnikov, 33 pa jih je umrlo. Ob smrti svojega pokojnega župnika Luka je njegov naslednik Janez Berlic na koncu zapisal v župnijsko kroniko: Bil je dober govornik in vnet spovednik. Njegov spomin bo trajen. ・

Projektno srečanje na Siciliji

dr. Urška Repinc, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Prisrčen sprejem pred šolo, foto: arhiv osnovne šole

Predstavniki naše šole, foto: arhiv osnovne šole

Na Siciliji v mestu Comiso je od 20. do 25. oktobra 2019 potekalo mednarodno srečanje v sklopu projekta »Enhancing Book Reading« (Spodbujanje branja knjig). Tema tega srečanja je bila poezija, zato je tudi naša skupina učencev izvedla predstavitev zanimivih slovenskih pesmi. Predstavili so Prešerna, Pavčka, Lainščka ... Zaključili pa so s pesmijo, ki opeva branje. V prvem dnevu so nas učenci šole Instituto Comprensivo »G. Verga« sprejeli kar zunaj, potem pa izvedli kulturni program. Navdušili so nas predvsem z glasbo in plesom. Nadaljevanje dneva je potekalo v znamenju predstavitve pesmi sodelujočih dežel. Popoldan smo se srečali z županjo mesta ter si ogledali zgodovinsko pomemben del mesta, znamenite cerkve. Naslednji dan smo obiskali mlin, učenci so v sodelovanju pripravljali pico, kruh in druga peciva. Popoldne smo obiskali knjižnico in prirodoslovni muzej. V sredo smo si ogledali Sirakuzo. Vodiči so nas seznanili z mnogimi zanimivimi zgo­ dovinski dejstvi. Četrtkove delavnice so nas poučile o izdelavi papirja, popoldne pa smo obiskali Raguso z znamenitim gradom iz 14. stoletja in prizoriščem detektiva Montalbana, poznanega iz TV nanizanke.


14

ml adina Zaradi slabe vremenske napovedi so bile v petek vse ustanove zaprte in smo se morali držati okrog bivališč. Učenci so bili pri družinah, kjer so bili nastanjeni, zadovoljni. Prav tako s celotnim obiskom, saj smo imeli priložnost videti lepote Sicilije in preko skupnega programa v šoli spoznavati poezijo ostalih partnerskih narodov ter se ob skupnem delu na delavnicah in druženju ob sprehodih po mestih spoznavati. ・

Podjetniški krožek – Bohinjske cike, d. o. o. mentorica Vesna Arh, mag.

Foto: Luka Kovač

Foto: Vesna Arh

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in Občina Bohinj s sofinanci­ ranjem tudi letos mladim Bohinjcem na OŠ dr. Janeza Mencingerja omogočata sodelovanje v podjetniškem krožku. V letošnjem šolskem letu skupina šteje kar 19 članov (6 učenk in 13 učencev). Člani, ki so svoje »podjetje« že prvo uro poimenovali Bohinjske cike, d. o. o., so se v dosedanjih srečanjih že zelo dobro spoznali ter ustvarili pozitivno vzdušje. Veliko koristnih in zanimivih informacij o tem, kakšne last­ nosti mora imeti dober in uspešen podjetnik ter na kakšne ovire lahko naleti podjetnik na svoji podjetniški poti, so mladi izvedeli od lastnice turistične agencije LD Turizem Darje Lazar. Ob tej priložnosti se gospe Lazar iskreno zahvaljujemo za obisk pri našem krožku, saj je s svojim znanjem, izkušnjami in z zanimivimi zgodbami s svoje podjetniške poti navdušila člane krožka. V mesecu novembru bomo pri podjetniškem krožku začeli s tehnikami generiranja podjetniških idej in tehnik sku­ pinskega odločanja. Kakšna bo pot od podjetniških idej mladih bohinj­ skih podjetnikov do pravih podjetniških priložnosti, pa bomo poročali v naslednjih izdajah Bohinjskih novic. ・

Foto: Luka Kovač

Spoznali smo kranjsko sivko, si ogledali risanko, slikali, risali, izdelo­ vali čebele, plesali čebelji ples in prepevali legendarno pesem Lojzeta Slaka Čebelar. Obiskal nas je čebelar Mišo Serajnik in nam predstavil raz­voj, življe­ nje in delo čebel. Na dan zajtrka smo v skupini »slončki« praznično pogrnili mize in se razveselili obiska župana Jožeta Sodje, podžupanje Monike Ravnik, strokovnih delavk za družbene dejavnosti Ive Lapajne in Maruše Ve­ lički. Skupaj smo pozajtrkovali in zapeli pesem Čebelar. ・

V »Kranjskih vajah« in na Jenkovih dnevih sodelovala Večgeneracijski center Gorenjske: ustvarjalna Bohinjka Irena Rakovec Žumer, prof. in Vesna Arh, mag., Gimnazija dogajanje v decembru Franceta Prešerna Katjuša Arh Lapajne

Kreativne delavnice bodo v sejni sobi KD Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici od 17. ure. 2. 12. bomo izdelovali voščilnice – quilling tehnika, 16. 12. pa bomo izdelovali svečnike in drobna darila. Vadba na stolih za gibalno ovirane je primerna za tiste, ki se ne morejo udeležiti drugih oblik vadbe, saj je kombinacija različnih aktiv­ nosti: dihalne vaje, vaje za spomin, vaje za ravnotežje ... Vadba poteka v sejni sobi KD Joža Ažmana vsako sredo ob 17.30, vodi jo prostovoljka Iva Lapajne. Vse dejavnosti Večgeneracijskega centra so brezplačne. Za dodatne informacije me lahko pokličete na 068 125 238 ali pa pišete na katju­ sa@bohinj-sport.com. Vabljeni, da se nam pridružite! ・

Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Bohinj Marjana Lukanič

Dneve, ki so nas vodili k tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, smo v vrtcu Bohinj v skupinah »slončki« in »miške« preživeli ustvarjalno.

Tudi letos so dijaki Gimnazije Franceta Prešerna pod mentorstvom profesorice Nives Križnar so­ delovali na že tradicionalnih Jenkovih dnevih, ki jih orga­ nizira Zavod za turizem in kul­ turo Kranj. Sodelovala je tudi Bohinjka Zvezda Vesna Košir, dijakinja 1. a oddelka na GFP. Slovesnost pred Jenkovim spomenikom v Prešernovem gaju, kjer so se pesniku s kul­ turnim programom pokloni­ li tudi dijaki naše gimnazije, je bila letos še prav posebej svečana, saj se spominjamo 150-letnice njegove smrti. Mladi literati so se v Mestni knjižnici Kranj udeležili tudi okrogle mize na temo »Vpliv okolja na ustvarjanje poezije in proze.« Srečali so se z nomini­ ranci za Jenkovo nagrado. Foto: arhiv GFP


ml adina , kultur a in priredit ve

15 Simon Jenko je skupaj s svojimi prijatelji ustvarjal ilegalni rokopisni dijaški list Vaje. Tudi danes mladi literati svoje poezijo in prozo pred­ stavljajo v Kranjskih vajah, med njimi tudi Zvezda Vesna Košir, ki je objavila svojo pesem o Bohinju.

Bohinjsko jezero

V višavah modro jezero šepeče in dotika se neba, voda vanj iz njega teče v objemu starih teh gora. Odsev dreves na svilnati gladini vsakemu vzame dih, obdajajo najlepši te spomini, vsak čaroben je in tih. Zven ptic je simfonija, ki vsako jutro te zbudi, da razcveti se domišljija in nad oblake poleti. Zvezda Vesna Košir, 1. a ・

Decembrski koncerti Glasbene šole Radovljica v Bohinju Marjetka Kocijančič, Glasbena šola Radovljica

Glasbena šola Radovljica bo 7. 12. 2019 ob 17. uri organizirala do­ brodelni koncert v Kulturnem domu Joža Ažmana Bohinjska Bistrica. Nastop bo vodil učitelj Gašper Primožič. 10. 12. 2019 ob 18.30 vas Glasbena šola Radovljica vabi na javni nastop v Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Nas­ top bo vodil učitelj Gregor Vindiš. ・

PETINO STOLETJA SMO MED VAMI!

Božično-novoletni koncert Godbe Bohinj Glasbeno društvo Bohinj, Nada Frelih

V Godbi Bohinj trenutno muzicira 28 godbenikov. Nekateri so novin­ ci in želimo si, da bi jih (tudi ob podpori staršev!) godbeništvo popolno­ ma zasvojilo. Intenzivno se pripravljamo na božično-novoletni koncert, ki bo tokrat pretežno obarvan s skladbami dveh glasbenih mojstrov: iz Slovenije in Avstrije. Bohinjski godbeniki z dirigentom Martinom Pustinkom vas prisrčno vabimo v našo družbo na 20. tradicionalni Božično-novoletni koncert in počastitev dneva samostojnosti in enotnosti, ki bo v četrtek, 26. decembra, ob 19.30 v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Na koncertu bodo nastopili pevci MPZ Franc Urbanc pod vodstvom Franke Pavić Sodja. ・

Pihanje črnila s slamico

Nataša Colja, Likovna ustvarjalnica, Kulturno društvo Bohinj Letošnje leto smo v Likov­ ni ustvarjalnici Kulturnega društva Bohinj začeli s teh­ nikami, ki jih otroci že dobro poznajo. Nekatere tehnike razvijajo fino motoriko, dru­ ge zahtevajo natančnost, spet tretje pa spodbujajo domišljijo. Zaradi otroške naravne rado­ vednosti ter potrebe po samo­ svojem likovnem raziskovanju in izražanju otrokom večkrat predstavim samo material in osnovno navodilo. Pri likovni nalogi, ki jo predstavljam tukaj, je bilo osnovno navodilo samo pihanje skozi slamico, kamor smo pred tem nanesli nekaj kapljic črnila. S spreminjanjem smeri slamice, moči pihanja ali obračanjem lista smo ugotav­ ljali, kdaj se nam bo pojavila Foto: Nataša Colja kakšna zanimiva oblika, ki jo bomo dopolnili z lastno risbo. Na voljo smo imeli več poskusov, tako da nismo bili obremenjeni, da nam mora že prvič uspeti. Otroci so pri tej nalogi neizmerno uživali, ustvarjanje in iskanje med delom je pri tej tehniki bolj pomembno od končnega cilja, nastanka določene podobe. Na koncu so nastali različni izdelki, v razlitih packah smo našli ptičke, rože, cvetlice ter celo kamelo z jahačem v puščavi. Preizkusite se doma še vi, sami ali s svojim otrokom, zagotovljen smeh in dobra volja! ・

Kvačkanje skozi čas

Alenka Ivanuš, sekcija Ročna dela, Kulturno društvo Bohinj

Prvi javni nastop Godbe Bohinj – 1. 5. 2000, foto: Pavel Korošec

Godba Bohinj, ki se je oblikovala leto in pol po ustanovitvi Glasbene­ ga društva Bohinj, letos beleži dvajseto leto delovanja in poustvarjanja. Prvi javni nastop je bila prvomajska budnica 2000. Ta je bila »praktič­ ni preizkus« vsega pridobljenega znanja, obenem pa neizmeren polet, želja, volja ... doseči več in več, boljše in najboljše. Številčnost godbe­ nikov je naraščala, zvedavost in prijateljevanje z drugimi pihalnimi or­ kestri je godbo popeljalo po Sloveniji in nekaterih evropskih deželah. Bili so nagli vzponi, lepi dosežki, pa tudi padci in težko rešljive zagate. Godbeniki so prihajali in tudi odhajali – zaradi šolanja izven Bohinja, preselitve in poroke ... Nabava inštrumentov je finančni napor, vzgoja in pridobivanje novih kadrov pa je najtežja naloga vsake glasbene sku­ pine – to je nerešena zgodba vseh pihalnih orkestrov!

Za kvačkanje, tako kot za vsa ročna dela, ni natančno znano, od kod izvira, ker je ohranjeno le malo najzgodnejših kvačkanih izdelkov. Ne­ kaj pletenin in kvačkanih izdelkov so našli v grobnicah starega Egipta. Kvačkati – podobno kot plesti – pomeni nizati zanke iz dolge niti. Plete­ mo z dvema ali več pletilkami in več petljami, kvačkamo z eno kvačko in eno petljo. Nekoliko drugačno je tuniško kvačkanje, ki je bolj podob­ no pletenju. Na dolgo kvačko nasnujemo več petelj, jih pokvačkamo in za naslednjo vrsto nasnujemo nove. Verjetno imata kvačkanje in ple­ tenje skupen izvor in je tuniško kvačkanje najbrž prehod med njima. Kvačkanje se je očitno hitro širilo, saj so zgodnje primerke kvačka­ nih izdelkov našli po celem svetu (Kitajska, Afrika, Evropa, obe Ameri­ ki). Kvačkane izdelke najdemo v dveh osnovnih oblikah glede na upo­ rabljene niti in kvačke. Poznani so zelo stari kvačkani izdelki iz tankih niti, kot so elegantne čipke, obrobe, luknjičasti izdelki za različne namene. Več je ohranjenih kvačkanih izdelkov iz debelih niti. Kitajci so tako kvačkanje uporabljali za izdelavo lutk, Afričani in Turki za pokrivala, iz Škotske so poznani


16

kultur a in priredit ve debeli pastirski plašči. V Evropi se je zgodovina kvačkanja začela okoli 9. stoletja. Zelo poznane so kvačkane čipke iz Italije, izdelane v 16. stoletju. Z njimi so nune krasile cerkvena oblačila in okrasje. Ta tehnika ročnega dela se je med ljudmi razmahnila v začetku 19. stoletja. V tem času se je kvačkanje tudi standardiziralo. V letu 1824 so bili v nizozemski reviji Penelope prvič predstavljeni načini izvajanja risb in vzorcev. Tehnike kvačkanja se stalno izpopolnjujejo in razvijajo. To pa omogoča predvsem uporaba zelo raznolikih materialov za kvač­ kanje. Izdelamo lahko različna oblačila, ogrinjala, pokrivala, preproge, možnosti so neizčrpne. Kvačkanje danes ni izgubilo pomena in ta tehnika ročnega dela se danes spet oživlja in razvija. Razvija pa se tudi v naši sekciji, kjer radi kvačkamo! ・

Tehnika quillinq

Nataša Colja, mentorica Likovne ustvarjalnice, Kulturno društvo Bohinj

Jesensko sproščanje s kvačkanjem Jacinta Žmitek, sekcija Ročna dela, Kulturno društvo Bohinj

Že v prejšnji številki Bo­ hinjskih novic smo poroča­ li, da bo skupina za ročna dela pri KD Bohinj v no­ vembru in decembru spet zelo delovna. Kot smo načrtovali, smo v začetku novembra začeli z nadaljevalnim tečajem kvačkanja. Novih spretnos­ ti v izdelovanju bolj zahtev­ nih izdelkov se nas trudi naučiti naša znana mento­ rica Jana Šuligoj. Ob četrtkih se v času trajanja tečaja dobivamo že ob 16.30 in zaključimo po treh urah za nekatere kar napornega učenja. Ob koncu triurnega spopada­ nja z novimi tehnikami in vzorci kvačkanja smo ne­ Foto: arhiv KD Bohinj katere kar pošteno utruje­ ne, čeprav naj bi kvačkanje veljalo za protistresno, sproščujočo dejavnost. Vendar se vse poskuša­ mo optimistično naučiti čim več novega, saj si želimo, da bomo čimprej uživale v brezskrbnih zimskih večerih s kvačko v roki. Za začetek smo malo ponovile že lani osvojeno »snov«, potem pa nam je Jana pokazala, kako izdelati tri nove kape, vsako na svoj način in z drugačnim vzorcem. Naučile se bomo tudi izdelave lepega ogrinjala oz. moderne rute, ki se nosi čez vrhnja zimska oblačila. Tudi vzorec za zelo zanimiv šal smo si že malo ogledale. Za vrhunec tečaja načrtujemo, da se bomo nauči­ le tehnike »prostega« kvačkanja. To seveda ne pomeni, da kvačkanje prepustimo naključnemu premetavanju volne čez kvačko. Pustile se bomo presenetiti in počakale do decembra, ko nam bo Jana razkrila skrivnost te spretnosti. Seveda ni problem, če se nam pogumno pridruži tudi kakšna začet­ nica. Jana si z veseljem vzame čas, da vsaki posebej pomaga razvozlati čudno ali narobe »zakvačane« niti. Na vsaki uri tečaja imamo res lepo priložnost, da povprašamo Jano za nasvet ali namig, kako čim bolje in lepše izdelati določen izdelek, ki smo si ga zamislile. Tri popoldanske ure druženja so vedno prekratke in minejo prehitro. Ker se bliža čas obdarovanj, bomo morale biti še kar pošteno prid­ ne. Idej za nova izvirna kvačkana darila nam ne manjka. Mimogrede bodo med nami Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, ki menda že pobirajo naročila. Da pa bo prihajajoči december čim bolj vesel, se bomo potrudile tudi članice naše skupine in sodelovale na razstavi ročnih del, ki bo 1. decembra v Domu Joža Ažmana. Vse bralke in bralce Bohinjskih novic prav lepo vabimo k ogledu naših izdelkov. Morda bo katero ljubiteljico ali celo ljubitelja ročnih del zamikalo, da se nam pridruži. ・

Foto: Nataša Colja

je starejša tehnika v ustvarjalnem svetu, a zato nič manj zanimiva. Pri tehniki quilling gre za zvijanje ali prepogibanje ozkih quilling tra­ kov v različne oblike in s tem umetnost ustvarjanja okrasov iz papirja. Pri tem si ravno tako lahko pomagamo z različnimi quilling orodji za navijanje, s šablonami, ploščicami ... To tehniko najpogosteje srečamo v povezavi z voščilnicami ali čestitkami, pa tudi za okraševanje slik, škatlic, jajc, nakita in dekoracije zidov ... Tehnika quilling je nastala pred stoletji, v dobi renesanse. Takrat so monarhinje in monarhi želeli izkoristiti pozlačeni papir, ki se je uporab­ljal v cerkvah. Na ta način so ustvarjali okrasne predmete, s katerimi so dekorirali verske objekte. V 18. in 19. stoletju je tehnika postala popularna med ženskami v Angliji, ki so na ta način dekorirale čajnike in dele pohištva, kasneje pa se je razširila po celem svetu. Skozi zgodovino je tehnika quilling ostala več ali manj enaka, z 21. stoletjem pa so nastale neverjetne 3D-oblike. Naši otroci so navdušeni nad to tehniko in narejene so že prave mojstrovine. ・

JANEZ DOVČ – TESLA, glasbeno-gledališka predstava Jure Sodja, predsednik Kulturnega društva Bohinj

Kulturni dom Joža Ažmana, Bohinjska Bistrica, 19. 12. ob 20. uri

»Če hočete najti skrivnost univerzuma, razmišljajte o energiji, frekvencah in vibracijah.« Osrednja osebnost glasbeno-gledališke predstave Tesla je izumitelj Nikola Tesla, za katerega številni trdijo, da je »človek, ki je izumil 20. stoletje«. Predstava se sprehodi skozi devet poglavij življenja Nikole Tesle, ki s pomočjo glasbe, poskusov, biografskih odlomkov in citatov dostopno

Foto: arhiv izvajalcev


17

kultur a in priredit ve

predstavijo svet Nikole Tesle, njegovih izumov ter predvsem njegove neizmerne humanistične želje po izboljšavi sveta za naslednje genera­ cije. Tesla se nam v šolski uri predstavi ne le kot znanstvenik in izumi­ telj, temveč tudi kot rahločuten vsestranski umetnik, neke vrste sodob­ ni Leonardo Da Vinci, čigar način ustvarjanja je najpogosteje spominjal na Mozartovo ustvarjanje glasbe. Nikola Tesla je bil znan tudi kot izjemen prezentator svojih idej, podobno kot Krištof Kolumb s svojim jajcem ali Steve Jobs v svetu računalništva. Tako tudi vsako poglavje predstave zaznamuje drug inštrument, med katerimi lahko najdemo tako eksotične kot malone futuristične inštrumente, kot so Teslina tuljava, laserska harfa, tere­ min, različni sintetizatorji zvoka, doma narejeni inštrumenti, vsakdanji predmeti in, nenazadnje, tudi prav poseben gost, Nao. Namen glasbeno-gledališkega spektakla pa ni zgolj zgodovinski pre­ gled življenja enega najvplivnejših znanstvenikov, ampak predvsem predaja njegovega sporočila zanamcem, ki jim polaga na srce, naj so­ delujejo pri gradnji Novega sveta, ki »ne bo svet zatiranih in ponižanih, temveč svobodnih ljudi in narodov, enakovrednih v dostojanstvu in spoštovanju sočloveka«. Predstava je avtorsko delo vsestranskega glasbenika Janeza Dovča ter v sebi združuje njegova najljubša svetova: fiziko in glasbo. Skupna točka obeh, kot tudi vrste izumov Nikole Tesle, je resonanca, fizikalni pojav, ki je osnova vseh glasbenih inštrumentov ter je ključen tudi pri sobivanju človeka s sočlovekom in naravo. ・

Kulturno društvo Bohinj – sekcija Triglavske rož'ce Barbara Sušel

Foto: arhiv KD Bohinj

Za zborom Triglavske rož'ce je spet pestro in delovno leto. Če smo se izrazile »delovno«, s tem želimo povedati, koliko je treba volje, da si dekleta, žene, mamice in še kaj lahko vzamemo čas in počnemo nekaj, v čemer neizmerno uživamo. Tisti, ki nas poznate in pridete poslušat, veste, da je naš repertoar pesmi velik in da nam ni noben izziv preve­ lik, pa naj gre za še tako zahtevno pesem. »Ja, ta je lepa,« zazveni v zboru in že se zapodimo k iskanju not. Včasih se nam zazdi, da imamo premalo časa, da bi se do naslednjega nastopa naučile novo pesem, a vedno nam uspe. V letošnjem letu je bil poseben izziv, da smo ob 1. maju na vrtu dru­ žine Apih zapele partizanske pesmi. Če katera od deklet, mamic in žena želi deliti to veselje z nami, do­ brodošle. Trenutno smo stare 22–52 let, omejitve tako ni nobene. V mesecu novembru, natančneje 8. 11.–11. 11., smo se letos že tret­ je leto udeležile festivala Music & Friends. Tokrat v Budimpešti. To je festival, ki postreže z relativno visokim nivojem. Tako se znajdemo v družbi mešanih, ženskih in moških zborov in z repertoarjem glasbe za vsako uho. Festival je izključno prijateljski in ni tekmovalen. Prireditelji poskr­ bijo, da se zbori med seboj srečamo in imamo možnost druženja in navezovanja novih stikov. Pot vedno načrtujemo tako, da si skušamo do cilja in nazaj ogledati in obiskati čim več stvari, ki se nam ponujajo ob poti. Rož'ce se tako na tem mestu posebej zahvaljujemo našemu predsedniku, podporniku, prijatelju, vodiču, šoferju, ki poskrbi za vso organizacijo potovanja, ki si izmenja nemalo e-sporočil, da stvari gladko stečejo, in ki se s svojo posebno in predano energijo odpravi z nami na gostovanje. Jure, iskrena hvala!

Foto: arhiv KD Bohinj

Ob tej priložnosti se prav tako iskreno zahvaljujemo vsem, ki nas podpirate, in vsem, ki nam finančno pomagate. Še posebej pa svojim družinam, ki nam dovolite, da si utrgamo ta čas, ki ga tako rade preži­ vimo skupaj. ・

Dobrodelni Miklavžev koncert Jure Sodja, predsednik Kulturnega društva Bohinj

Kot že nekaj let do zdaj, se tudi letos obeta lep dobrodelni dogodek, ki ga organizira Kulturno društvo Bohinj v času Miklavža, v času, ko si vzamemo malce več časa in pomislimo tudi na druge. Tudi letos se bomo zbrali in poskušali pričarati lep večer vsem nam, pa tudi neko­ mu, ki je pomoči potreben. V letošnjem letu smo se odločili, da bomo večer namenili Romani, ki ji manjka le še nekaj sto evrov za nakup športne proteze za del roke. Romana je Jeseničanka, ki jo veliko ljudi pozna, saj dela kot vodička na Relaxovih avtobusih, kot novinarka Radia Triglav, včasih je vodila prireditve MC Jesenice, igrala pa je tudi rog v pihalnem orkestru. Je mamica dveh sinov, gospodinja, zaposlena ženska in voznica avtomo­ bila. Ker ima rada šport, jo danes lahko srečate med tekom, sprehodom v hribe, na plavanju, rada kolesari, tudi plezala je že ... In to kljub temu, da je bila rojena s telesno okvaro na desni roki, da je praktično od ko­ molca naprej nima. Romana tako v športnem udejstvovanju kot tudi na splošno v življenju ne vidi ovir. Vidi pa možnost, da bi ji bilo pri vsem, tako vsakdanjih opravilih kot tudi športu, mnogo lažje, če bi si lahko pomagala s tistim, kar nam je vsem samoumevno, z obema rokama. Konec koncev tudi nesimetrično funkcioniranje v vsakdanjem življenju z leti pušča posledice, obrabe in bolečine. V sodelovanju z Rdečim križem Slovenije (Območno združenje Je­ senice) je samoiniciativno organizirala akcijo zbiranja donatorskih sredstev za nakup športne proteze, ki bi ji omogočila lažjo vožnjo ko­ lesa in pravilnejše plavanje. Predvsem gre Romani za simetrično obre­ menjevanje telesa in s tem skrb za boljše zdravje. Z zbiranjem pris­ pevkov ni hotela obremenjevati javnosti, saj je v prepričanju, da njena težava ni tako huda, kot so težave nekaterih ljudi, ki po njenem še bolj rabijo pomoč, upala, da bo zmogla sama. A se je pri tem precej namu­ čila, nikakor ne obupala, a uvidela, da gre vseeno precej počasneje, kot bi si želela. Predračun za pripomoček znaša cca 8.000 EUR, večina potrebnih sredstev (okoli 6.500 EUR) je že zbranih. Ker pa ji samo še malo manj­ ka do uresničitve te želje, smo se odločili, da ji skušamo pomagati preko našega koncerta. Če ste pripravljeni nameniti nekaj sredstev za Romano, to lahko storite preko direktnega nakazila na račun RK, mi pa vas vabimo, da pridete na naš tradicionalni koncert, ki nas vedno pogreje v naših srčkih, kar je še posebej lepo v tem prazničnem času. Na prireditvi bo spet večje število nastopajočih. Poleg naših zborov in plesnih skupin bo na prireditvi nastopalo precej solistov iz Bohinja, pa tudi iz drugih koncev Slovenije. Tudi letos imamo posebne goste, ki so še presenečenje, kot eno glavnih točk pa vseeno lahko napovemo Harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica. Vstopnine ne bo, zbirala se bodo prostovoljna sredstva. V Ažmana ste vabljeni tudi tisti, ki morda ne morete prispevati nič, važna je ener­ gija, tako da res – vsi dobrodošli! Vidimo se v soboto, 7. 12. 2019, v Kulturnem domu Joža Ažmana ob 20. uri. Člani KD Bohinj vam želimo pravljične praznike in vse dobro v letu 2020! ・


kultur a in priredit ve

Špan s planine Lisc

Mišo Serajnik, Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj Jože Mihelič nam je v Knjižnici v Bohinjski Bistrici predstavil svojo novo knjigo Vprašaj goro kot nekakšno nadaljevanje knjige žal pokoj­ nega brata Tineta z naslovom Klic gora. V začetnih poglavjih je postavil literarni spomenik nekaterim zanj pomembnim Bohinjcem. Ko opisuje svoja otroška leta, se ni mogel izogniti Konarjevih, ki so še kako pomembno vplivali na doživljanje njegove mladosti. Imenitno predstavi Franca Čudna – Čučkovega ata in Krucmanovo Minko s Podjelj. Ko pa opisuje svoj planinski vzpon na Črno prst, ko je komaj dobro preskočil svoje deseto leto, ne more mimo Špana, ki je »planval« na planini za Liscem in Osredki. Avtor lepo opiše svoje prvo srečanje z njim, predvsem pa anekdote, povezane s Španom. Preberite si jih v knjigi, ne bo vam žal. Na predavanju in tudi v knjigi je obžaloval, da o Španu ni vedel nič drugega, kakor da je Špan. Vse pos­ lušalce je povabil, da mu pomagajo razvozlati to uganko. Od prisotnih žal ni nihče poznal Špana. Mene je ta zgodovinska skrivnost vznemirila. Le kdo je ta Špan? Lo­ til sem se odkrivanja porekla tega moža. Tudi jaz o njem nisem vedel drugega, kot da je Špan, da je majaril za planino Lisc, da je bil zvit kot lisjak, da je ugnal v kozji rog celo sodnika v Radovljici. Povpraševal sem na Brodu, Ravnah, Poljah, brskal po starih zapisih, na Komunali … edini začetni podatek, ki sem ga odkril, je bila neka Frančiška Ravnik, vdova pokojnega Jožeta Ravnika, čevljarja, kar pa ni ustrezalo splošnemu opisu Špana. Nekateri moji sogovorniki so mi po­ nujali ime Janez, toda tega Janeza nisem našel v mrliški knjigi, čeprav naj bi bil pokopan v Bohinjski Bistrici. Nato sem zadel terno. Na Kamnjah mi je sogovornik Janez Stare do­ kaj dobro opisal Špana in zaslutil sem, da raziskujem v pravo smer. Svetoval mi je Tonija Čopa, tam pa sem dobil nasvet, naj grem k Ob­ lačičevim na Savico. Gospa Ivanka Arh je pregnala meglo okoli Špana, saj več kot odlično pozna iskanega in že pokojnega Špana. Z možem Janezom sta me dobesedno zasula s podatki in slikami in pred menoj je vstala podoba. Špan je Janez Ravnik, prvotno Jernejev, z Raven št. 5. Hiša je bila tedaj kajžarska, v kateri so se stiskali oče Jakob, mati Ma­ rija ter otroci Janez, roj. 21. 8. 1898, sestra Frančiška, roj. 20. 2. 1904 ter Ivana, roj. 9. 12. 1909. Mati Marija je kljub revščini ves čas po malem varčevala in leta 1930 kupila hišico Spodnjega Špana na Poljah št. 7. Danes je to vikend št. 6. Vseh se je prijelo hišno ime Spodn' Špan.

Španova hiša na Poljah, foto: arhiv družine Arh, Savica

Janez Ravnik - Špan je poleti pasel predvsem krave s Polj in Kamenj na planini Osredki. Ker pa je tu paše le za 3 do 5 tednov, je z živino prešel na planino za Liscem. Poleg pašnje in sirarjenja je bila njegova velika strast »raubšicanje«. Izročilo pravi, da je imel vse gamse preš­ tete. Ko mu je Janez Stare iz Kamenj prinesel »kešt«, je Špan ležal na tleh, glavo je imel na prunkeljcu, klobuk poveznjen globoko na oči in je brez besed zrl v Lisc. Nenadoma se je vznemiril in rekel obiskovalcu: »A ga vidč!« Mislil je na gamsa v pobočju Lisca. Janez je sicer z očmi iskal gamsa, a zaman. Podobno zgodbo mi je povedal tudi Lovro Vojvoda, ko sta z Holzba­ verjevim Joškom prinesla Španu tobak za čikanje in stekleničko z žga­ njem. Špan je najprej udušil stekleničko in jo vrnil, da bi lahko znova prinesla polno. Ko je bil ta občuteni obred končan, je rekel fantoma: »Fanta, tamle gor glejta, čez deset minut bo prišel gams.« Verjeli ali

18 ne, res se zgodilo točno kot po voznem redu. Gibanje gamsov je imel natančno naštudirano. Ko je bilo predstave s prihodom gamsov konec, bilo je okoli 1947. leta, je oba fanta povabil v sirarco, da se jima oddolži za tobak in žga­ nje. Pred njiju je postavil lesen škaf, poln kislega mleka. Fanta sta prav pobožno poglodala vso smetano z mleka in si božala želodce in zado­ voljno oblizovala ustnice.

Špan še v mladih letih, foto: arhiv družine Arh, Savica

Špan je imel okoli planine za Liscem skritih več pušk. Čeprav so ga žandarji skušali ujeti pri krivolovu, jim to ni nikoli uspelo. Takoj po strelu je puško skril. Španu se je »luštala« karabinka, ki jo je imel Jože Rozman - Gatejev Jošk s Kamenj. Tistega dne je bilo vreme kislo in deževno. Špan je Gateju rekel, da bi šla lovit srnjaka v Gosti les nad Joškovino. Gatej je odkimaval in zatrjeval, da je v takšnem vremenu brezupno loviti srnjaka. Špan pa mu je dejal, da če ga bosta uplenila, je Gatejev, drugače pa njegov. Ko sta se tako plazila skozi gozd, mu je Špan nenadoma rekel, naj hitro odvrže puško, ker so v bližini žandarji. Hitro sta se napotila proti domu, vendar se je Špan prej oddvojil, vrnil v gozd in pobral odvrženo puško. Ta je nato našla svoj dom na planini za Liscem, Gatej pa jo je zaman iskal po grmovju. Lovro Vojvoda je imel opravke na Jesenicah in je na železniški posta­ ji srečal Špana. Lovro ga je povpraševal po njegovih puškah, toda Špan ni hotel kar tako odkriti svojega zaklada. »Če mi daš za šnops, pa ti povem, kje imam eno.« Lovro je segel v žep, plačal zahtevano žganje in se že veselil Španove puške. »Veš, to je tam v gostem gozdu pod Liscem (približno 300 m zahod­ no od Orožnove koče). Tam je skala, na njej pa smreka. To smreko je zadela strela, not je luknja. V tej luknji je puša lepo zavita v žaklovino. Pa še patroni so zraven.« Ta pripoved je še kako blagodejno odmevala v Lovrovih ušesih. Ko je prišel v Bistrico, se je takoj podal za Lisc, preiskal gozd po dolgem in počez. V gozdu je veliko skal, toda na nobeni ni našel razklane smreke. Sčasoma se mu je le začelo svitati, da ga je Špan krepko potegnil za nos, tako željeni šnops pa je Špan po suhem dobil. Kljub temu mu tega Lovro ni zameril in še naprej ostal naklonjen Španu. Lovro se tudi spomni, kako sta s prijateljem enkrat obiskala Špana. Oba je popeljal pod Home. Tam je bil skalni spodmol, kjer je bil vhod zagrajen in prepleten z vejami. Znotraj pa je imel živega srnjaka, kar je bilo za oba fantina pravo čudo. Na splošno je bilo znano, da je Špan ljubil »ta hudga«. Kadar je pre­ dolgo trajala suša, je uplenil gamsa in ga v koči na Črni prsti zamenjal za žganje. Kje dobiti gamsa, pa je bila za Špana relativno lahka naloga. Tako je nekoč obiskal tudi Gregorčneka na Brodu. Namesto pozdra­ va je le gospodarja Joža prav prijazno povprašal: »Joža, a maš kej ta hudga?« Seveda se je našlo nekaj ta hudega. Špan je bil namazan z vsemi žavbami. Življenje ga je naučilo, da je postal zvit. Tako so ga Bukovci prosili za gamsa in on jim ga je obljubil, če bo padlo žganje. Na planini je imel poleg bukovskih krav in prašičev tudi jarce. Da mu ovce ne bi uhajale v strmine, je koštruna privezal s vrvjo za kol, ovce pa so se pasle okoli njega. Ker ni našel gamsa za od­ strel, je ustrelil koštruna, ga odrl ter odnesel v dolino. Dobil je denar za pijačo, Bukovci pa meso. Pa Špana so še pohvalili, kako dobro meso jim je prinesel. Ko so prišli na planino po ovce, ni bilo koštruna nikjer. Špan se je zvijal in izgovarjal, da ne ve, kje da je, da se je najbrže utrgal in pobegnil v gore. Toda dlje ko so razglabljali in pretehtavali okoliščine, bolj jih je sled vodila k Španu. Toda očitno so se nekako sporazumeli, ker je Špan iz tega »boja« odnesel celo kožo.


19 Z nekim Bukovcem sta lovila za Liscem in naletela na gamsa. Špan je dvignil puško, da bi ga ustrelil. Kolega ga je opozoril, da je lahko koza in ne kozel. Špan mu je hladno odgovoril: »To bomo pa pol pogledal!« Kljub temu, da je močno jecljal, se je med prvimi bukov­ skimi fanti poročil z Marijo – Kašarjevo Minko in imel v zakonu hčer Angelco in sina Janka (Janeza), ki je padel v partizanih. V težave se je zapletel tudi med drugo svetovno vojno, ko so Bohinj nadzirali Nemci. Na vrhu Švigeljčevega stoga so se zbirali mladi fantje, ki so na­ meravali oditi v partizane. Po nekem čudnem naključju se Hudomušni Janez Ravnik., je med njimi znašel tudi Špan. foto: arhiv družine Arh, Savica Pod seboj je zaslišal glasove. Misleč, da so prišli še drugi fantje, je tiho rekel: »Fantje, le gor, nas je že več,« v resnici pa so bili spodaj nemški vojaki. Kako se je vse izteklo, mi pripovedovalec ni znal odgovoriti, toda na vsak način se je Špan izvil iz te zadrege in je brez škode preživel vojna leta. Po vojni je še naprej poleti majaril v planinah. Sirarna za Liscem je bila do konca septembra njegov poletni dom. Ostale letne čase se je preživljal kot klavec po Bohinju in na Primorskem (Hudajužna, Rut, Podbrdo itd.). Znal je delati odlične mesene klobase in krvavice, spo­ min nanje se je ohranil med Španovimi sodobniki še do danes. Na starost je Špan onemogel, zaradi alkohola ga je žena zapustila, tako da se je nazadnje znašel v domu za ostarele na Petrovem Brdu. Nostalgija po domačem Bohinju je bila tako huda, da se je kljub ope­ šanim močem peš napotil čez gore na Polje. Tu je z veliko žalostjo ugotovil, da so mu med njegovo odsotnostjo dom prodali. Ves zagrenjen se je vrnil na Petrovo Brdo in tu 2. novembra 1978 zapustil ta svet. Pokopan je na bistriškem pokopališču v neposredni bliži­ ni Miheličevega groba. Ne da bi se bližine Španovega groba zavedal, je Jože Mihelič bohinj­ skega posebneža predstavil v svoji knjigi. Zanimivo je, da je Španov grob obrnjen proti pla­ nini Lisc, kjer je nastalo toliko njegovih anekdot. Na koncu se zahvaljujem Jo­ žetu Miheliču za idejo iskanja Špana, vsem sogovornikom, posebno še Oblačičevi Ivanki in Janezu s Savice, ki sta mi ne­ Špan v zadnjih letih svojega življenja, foto: sebično dajala podatke in slike, foto: arhiv družine Arh, Savica ki oživijo našega junaka. ・

Pevsko obarvana jesen s prazničnim posipom

mag. Anita Škof, za Ženski pevski zbor KD Bohinj Letos smo v jesensko sezono z vajami vstopile že sredi septembra. Na celodnevni pevski delavnici nas je 12. oktobra priznani učitelj petja in zborovodja Robert Feguš naučil novih vokalnotehničnih spretnosti ter tako poglobil naše glasbeno znanje. Posvetili smo se pravilnemu petju kromatičnih delov pesmi in ležečih tonov. Pridobljeno znanje

kultur a in priredit ve

Foto: Gregor Stare

s pridom uporabljamo na vajah, predvsem pa zvišuje kvaliteto naših nastopov. Priložnosti primerno smo v turobnem popoldnevu 30. oktobra za­ pele nekaj partizanskih pesmi na žalni slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve pri osrednjem spomeniku padlim borcem in žrtvam fašistič­ nega nasilja v Bohinju pri KD Joža Ažmana. Zbralo se je manjše število obiskovalcev, med katerimi so bolj ali manj vedno isti obrazi. Žal med njimi ni ne mladine in ne otrok. Člani moškega zbora Kropa - Podnart pod vodstvom Egija Gašperši­ ča so nas 9. novembra povabili na gostovanje v Kropo, kjer smo nasto­ pile s sedmimi pesmimi. Na naše veliko presenečenje so poleg nas nas­ topili še štirje zbori, tako da se je večer prelevil v malo revijo pevskih zborov. V zelo akustični dvorani smo tudi težke pesmi zelo suvereno zapele. Za nastop smo požele veliko pohval celo od zborovodij in pro­ fesoric glasbe. Po koncertu smo se v prijetnem klepetu in spoznavanju z drugimi zbori še nekaj časa zadržale na pogostitvi. Odzvale smo se povabilu Lovskih rogistov Bohinj in 15. novembra s tremi pesmimi nastopile na njihovem koncertu v Domu krajanov na Bohinjski Beli. Nastopili so tudi pevci MPZ Franc Urbanc z zborovod­ kinjo Franko Pavić Sodja, eno pesem smo zapeli skupaj. Vsi nastopa­ joči smo bili iz Bohinja, pa še številčnejši smo bili kot občinstvo. Na pogostitvi po prireditvi smo še nekaj pesmi ubrano skupaj zapeli in si nazdravili v prešernem vzdušju. Veselja in pesmi ob sproščenem druženju, kozarčku dobre kapljice in priboljških za želodce nam tudi sicer ni manjkalo, saj smo v oktobru praznovale 70-letnico pevke Ivice Godec, v novembru pa še 70-letnico Alenke Ivanuš. Zakorakali smo v adventni čas in tako se tudi za naš zbor začenja veseli, predvsem pa z nastopi res bogato posuti praznični čas. Ob za­ ključku meseca novembra smo bile že drugič letos povabljene v Dom sv. Martina v Srednji vasi, da jim s slovensko narodno pesmijo, tokrat že zimsko in praznično obarvano, popestrimo jesenski dan in v srcih prižgemo iskro upanja. 1. 12. smo vstopile v veseli december z nastopom na tradicional­ nem večeru našega Kulturnega društva Bohinj v KD Joža Ažmana. Tam bomo spet nastopile 6. 12. dopoldne na srečanju Društva upokojencev Gorenjske, 7. 12. zvečer pa še na dobrodelnem Miklavževem koncertu v organizaciji KD Bohinj. S ponosom pa vas tudi letos vabimo na naš božični koncert, ki bo 27. 12. ob 19. uri v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi. Vstop je prost, srčno vabljeni na »Božični čudež«! Ob skorajšnjem slovesu od letošnjega leta se pevke iskreno zahva­ ljujemo zborovodkinji Cilki Novoselec za srčnost, dobro voljo, strokov­ nost in požrtvovalnost, s katerimi kljub zdravstvenim težavam vodi zbor. Sebi in vsem, ki nas spremljate in kakorkoli podpirate v našem delovanju, vsem Bohinjkam in Bohinjcem pa želimo, da bi bilo leto 2020 polno vsakovrstnih blagoslovov in izpolnjenih želja. Sr(e)čno! ・

Projekt DIY/Naredi sam za mlade Tamara Dobravec, društvo KaThame

Društvo KaThame vabi mlade na delavnice kvačkanja in DIY popol­ dne. Namen projekta DIY/Naredi sam je izobraževanje ter spodbujanje kreativnosti mladih pri uporabi naravnih materialov in recikliranju. Projekt poteka v sodelovanju z Občino Bohinj in je namenjen mladim


kultur a in priredit ve , šport

20

Foto: arhiv društva KaThame

Bohinjska tribuna v Stožicah, foto: arhiv NK Bohinj

med 12. in 27. letom starosti. Delavnice bodo potekale v Bohinjski Bistrici v prostorih Joge Bohinj na naslovu Triglavska cesta 8. Prijave: goyoga.info@gmail.com. Če vas projekt zanima, pohitite s prijavo, ker je število mest omejeno. S kvačkanjem za začetnike začnemo v petek, 29. 11., ob 17. uri. Na treh kvačkarskih srečanjih se bomo spoznali z osnovami kvačkanja ter se naučili nakvačkati izdelke za sebe in dom. Tradicionalno zna­ nje bomo združili s sodobnim oblikovanjem in se osredotočili tudi na možnosti reciklaže (kvačkanje iz trakov, ki jih nastrižemo iz odsluženih majic ...) in uporabe domače volne (kvačkanje izdelkov za dom – od copat do preproge iz domače ovčje volne). Tečaj bo vodila Anka Pintar iz pletilske skupnosti Breja preja, ki deluje v okviru Zavoda Tri iz Škofje Loke. V soboto, 14. 12., od 15. ure dalje pa društvo KaThame pripravlja DIY popoldne. Iz odsluženih blazin in okvirjev za slike bomo izdelali podlogo za prenosni računalnik, spoznali pa bomo tudi, kako lahko sami izdelamo naravni balzam za ustnice po svojem okusu in dišeče sveče z naravnim čebeljim voskom. Vabljeni! ・

Trenutno v NK Bohinj vadi okoli 90 otrok in odraslih. Izredno dobro so zasedene selekcije do U13, nato – razumljivo ali ne – pride do upada otrok v klubu. Tu želimo v prihodnjih sezonah narediti korak naprej, edina razumljiva možnost je povezovanje z NK Bled. Verjamemo v us­ peh in vrnitev kadetskih in mladinskih selekcij na staro, že uspešno pot. Nenazadnje članska ekipa predstavlja vrh piramide nogometnega kluba in ravno iz naše nogometne šole je članska ekipa v zadnjih letih osvojila dva naslova gorenjskih prvakov in igrala tudi v 3. SNL. V ta namen smo pristopili k projektu NZS, ki s svojimi viri in za­ poslenimi preko inštruktorjev v klubih pomaga pri dvigu nivoja in us­ merjenemu delu v manjših sredinah, kot je naša. Tako nam v letošnji sezoni pomaga inštruktor g. Tadej Langus, sicer domačin in zaposlen na NZS. Obrisi pozitivnega dela se že kažejo in upamo, da bomo uspeli to še nadgraditi. Tudi organizacijsko smo ponovno dvignili nivo dela, sodelovali na raznih prireditvah, kot so dnevi umirjanja prometa pod okriljem Ob­ čine Bohinj, B.O. FEjST pod okriljem TD, sodelovali bomo na novole­ tnih prireditvah v dvorani Danica, organiziramo turnirje za najmlajše ... Tudi otrokom smo poskušali zagotoviti čim boljše pogoje za delo. Tako je Občina Bohinj skupaj z našim klubom obnovila malo nogometno igrišče z umetno travo v Danici, za kar se Občini iskreno zahvaljujemo. Skupaj smo poskrbeli, da je igrišče lahko ponovno v ponos našemu kraju. Še posebej pa smo lahko ponosni na našo zadnjo »akcijo«, ko smo peljali naše otroke in njihove starše na ogled nogometne tekme držav­ ne reprezentance z Latvijo v Stožice. Dva polna avtobusa in preko 120 Bohinjcev si je tako ogledalo omenjeno tekmo, navijalo in se zabavalo. Za nekatere otroke je bilo to prva tovrstna izkušnja – upamo, da jih bomo lahko v prihodnosti ponudili še več. Tudi to je signal, da je nogo­ met doma tudi v Bohinju. Za konec pa želimo vsem Bohinjkam in Bohinjcem veliko zdravja, us­ peha in sreče v prihajajočem letu 2020, našim članom pa poleg tega še veliko tekmovalnih uspehov. Upamo, da nas boste podpirali še naprej. Športni pozdrav! ・

Božična produkcija Plesalnice Bohinj Plesalnica Bohinj

Foto: Anže Repinc

Vljudno Vas vabimo na BOŽIČNO produkcijo Plesalnice Bohinj, ki bo v NEDELJO, 22. decembra 2019, ob 18. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana. Lep plesni pozdrav! ・

Bohinjska nogometna jesen UO NK Bohinj

NK Bohinj je uspešno zaključil jesenski del sezone in se s treningi preselil v dvorano Danica. Lahko rečemo, da je bil jesenski del sezone naporen, a tudi uspešen. Rezultatsko so vse selekcije opravile zelo so­ lidno, namenoma pa jih ne bomo omenjali, saj je pri mlajših selekcijah bolj pomemben razvoj motoričnih, gibalnih, vedenjskih in drugih spo­ sobnosti, medtem ko članska ekipa ponovno zaseda zgornjo polovico lestvice GNL.

Healy – frekvence za vaše življenje – zdrava in močna celica kot podlaga za zdravje Sašo Bohinc in Športno društvo Bohinj Predstavitev medicinskega pripomočka bo v sredo, 11. 12. 2019, ob 18. uri v učilnici osnovne šole v Bohinjski Bistrici. Strokovnjaka za raziskovanje celic dr. Robert O. Becker in dr. Bjorn Norden­ strom sta odkrila, da se lahko mnoge kro­ nične in akutne bolezni razvijejo ob padcu napetosti celične membrane. V skladu z njunim modelom smo ljudje zdravi le toliko, kolikor so zdrave njihove celice in njihova sposobnost komuniciranja med seboj.


šport, z a konec

21 Healy ponuja tako naslednje programe:

-- program zlati cikel (razvil ga je portugalski direktor klinike Nuno Nina), -- program v podporo spominu, koncentraciji, zmanjšanju stresa in kreativnosti, -- program bolečina/psiha, kjer ima bolečina lahko veliko vzrokov in je opozorilo telesu, da nekaj fizično in psihološko ni v redu, -- program fitnes – za kondicijo se zato osredotočajo na holistično bioenergetsko podporo štirih bistveni področij: mišic, zmogljivosti, telesne teže in sprostitve, -- program za globoko sprostitev ter fizično, psihološko in čustveno ravnovesje za ljudi, ki imajo stresno vsakodnevno življenje, -- program za spanje – hitri počitek po dolgem dnevu, spodbuja glo­ bok in sproščujoč spanec, -- program za lepoto, kožo ..., -- program za mentalno ravnovesje, bioenergetsko ravnovesje, meri­ diani, čakre ..., -- slikanje avre, -- trenutna analiza – kaj telo v danem trenutku najbolj potrebuje, -- digitalni vnos homeopatskih dodatkov. Od novembra dalje bodo na voljo tudi mikrofrekvenčne terapije He­ aly, ki smo jim dodali pametno uro Healy, ki edina z aparatom Healy omogoča EKG in tudi analizo krvi ter digitalni vnos vitaminov in mine­ ralov, ponovno analizo krvi in viden rezultat frekvenčnega delovanja. In kakor pravi Sašo: znanost in tehnologija dajeta vedno večje mož­ nosti za boljše počutje, preventivo in kvaliteto življenja. Delimo med ljudi. In komu ne bi tega priporočal? Vabljeni! Nekatere udeležence čaka tudi presenečenje. ・

Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci in vsi ostali bralci Bohinjskih novic Boris Blašković, dr. med. spec.

Po petih letih zdravniškega dela v Zdravstvenem domu Bohinj me­ nim, da je čas, da potegnem črto pod svoj delovni staž in odidem iz profesionalne scene. Enkrat v življenju pride konec aktivnega dela in človek, čeprav nerad, mora to sprejeti. Resnica je, da sem vedno imel rad svojo službo, trudil sem se po najboljših močeh poslušati, kaj mi pacienti pripovedujejo, ob tem pa korektno uporabiti principe zdrav­ stvene stroke in etike, upoštevajoč Hipokratovo prisego. Toda resnica je lahko tudi tista biblijska: »Duh je resnično močan, toda telo je slabo.« Želim se zahvaliti vsem svojim pacientom, moškim in ženskam, mladim in tistim malo starejšim, za iskreno in korektno sodelovanje. Opravičujem se, če sem kdaj nehote izrekel kakšno neprimerno bese­ do ali pokazal kakšno neprimerno gesto. Zahvaljujem se delavcem na Občini Bohinj, pošti, Gorenjski banki, v Mercatorju, Železnini, Sparu, Intersportu, trgovinah Dar (ki je ni več), Suvenir, Vema in Elektrik Holz­ bauer. Zahvaljujem se za vedno topel in korekten sprejem v gostilnah Štrudl, Danica in Pri Hrvatu. Zahvaljujem se tudi župniku Janezu Burji in gospodu Klemenu Langusu, ki sta mi omogočila, da sem kar nekaj­ krat lahko zaigral na svojo violino. Opravičujem se, če sem ob našteva­ nju še koga povsem nenamerno pozabil omeniti. Lepo mi je bilo delati z vami, dragi moji Bohinjci. Potrudil se bom, da se bom občasno še vračal v Bohinj, da ne bi prehitro pozabil znanih obrazov. Vsem Vam želim vesel in srečen Božič ter mirno, zdravja polno novo leto 2020. Vaš Boris Blašković, dr. med. spec. ・

Poziv občankam in občanom Bohinja OO SDS Bohinj, predsednik Pavel Marko Ogrin

V Občinskem odboru SDS Bohinj vas, spoštovani soobčanke in so­ občani Bohinja, želimo pozvati, da bi v Bohinju pobude in probleme reševali vsi Bohinjke in Bohinjci skupaj.

Vemo, da smo v Bohinju pri gospodarstvu dokaj omejeni, tudi zaradi samega prostora. Panoge, s katerimi se lahko ukvarjamo – turizem, kmetijstvo, lesarstvo, malo gospodarstvo itn. – so zelo pomembne za razvoj in standard življenja naših prebivalcev. Zato smo mnenja, da bi bilo zelo dobrodošlo, če bi o teh stvareh govorili v širšem krogu zainte­ resiranih. Tako bi vedeli, kaj pametnega hočemo doseči, in obenem bi tako dali podporo Občini Bohinj za dosego teh skupnih ciljev. Glede na dosedanji razvoj Bohinja bomo morali, hočeš nočeš, stopiti skupaj tako politične stranke, samostojne liste kot ostali ljudje Bohinja, torej vsi Bohinjci. Saj je vsaka dobra zamisel, pa ni važno, od koga prihaja, samo pozitivna! S tem kratkim pozivom se obračamo na vse občanke in občne Bohi­ nja – skupaj bomo močnejši, razdeljeni pa šibki! ・

Energetsko obvestilo Eko sklada Energetski svetovalec mreže Ensvet, Andrej Svetina

Eko sklad nudi nepovratna finančna sredstva in ugodne kredite za okolju prijazne naložbe fizičnih oseb, gospodarskih družb in javnega sektorja. V prispevku bodo obravnavani trije javni pozivi (JP), ki so bili objav­ ljeni v ULRS št. 36/2019.

JP 74SUB-OB19.

Naložba za izvedbo enega ali več v nadaljevanju navedenih ukre­ pov mora biti izvedena v času trajanja tega javnega poziva. Vlagatelj se lahko prijavi na javni poziv od dneva objave v ULRS dalje, to je od 7. 6. 2019. Javni poziv velja do objave zaključka javnega poziva v ULRS. Ukrepi so: -- vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi (ploščati, vakuumski in toplozračni sprejemniki ter fotonapetostni sistem, ki ne bo priključen na električno omrežje), -- vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, -- vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe le na območju občin s sprejetim Odlo­ kom o načrtu za kakovost zraka, -- vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, -- priključitev eno- ali dvostanovanjske stavbe na sistem daljinskega ogrevanja, -- vgradnja energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stanovanjski stavbi, -- toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe, -- toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši stanovanjski stavbi, -- toplotna izolacija tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom/ kletjo v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi in -- vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v sta­ novanjski stavbi. V primeru, da vlagatelj z isto vlogo kandidira za najmanj 3 ukrepe, je upravičen do višje nepovratne finančne spodbude.

JP 73SUB-sNESOB19

Ukrepi so: -- gradnja ali nakup skoraj ničenergijske nove eno- ali dvostanovanj­ ske stavbe – ukrepi se bodo začeli izvajati po oddaji vloge, -- celovita obnova starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe – ukrepi se bodo začeli izvajati po oddaji vloge in -- nakup stanovanja v novi ali obnovljeni skoraj ničenergijski tri- in večstanovanjski stavbi.

JP 71SUB-SO19

Nepovratne finančne spodbude/pomoči za naprave za samooskrbo z električno energijo za nove naložbe nakupa in vgradnje naprav za individualno in skupnostno samooskrbo gospodinjskih odjemalcev ali malih poslovnih odjemalcev z električno energijo, ki električno energi­ jo proizvajajo z izrabo sončne energije. Nova naložba je naložba, ki še ni bila zaključena ob oddaji vloge in bo začela obratovati po oddaji vloge. Višina nepovratne finančne spodbude znaša 180 EUR za 1 kVA


22

z a konec inštalirane nazivne električne moči, za največ 80 % vsote priključnih moči odjemnih mest. Dodatne informacije se lahko dobijo na spletni strani www.ekosklad. si, svetovalnih pisarnah mreže Ensvet ali po telefonu 04 5743 287. ・

drugi polovici leta 2020. Glede na to, da je most pomembna lokalna in državna kulturna dediščina, je pri začasnih ojačitvenih ukrepih so­ deloval tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Kranj.« ・

Velika pridobitev za kočo na Vojah Meritve hitrosti PD Srednja vas v Bohinju

Povzela Katarina Košnik

V mesecu decembru bo Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki petkrat izvajal meritve hitrosti. Prvič so izvaja­ li meritve v nedeljo 1. decembra, podrobnosti ostalih štirih meritev so predstavljene v spodnji tabeli: DATUM MERITEV

ČAS MERITEV

LOKACIJE MERITEV

ponedeljek, 9. 12. 2019

11.00–15.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

nedelja, 16. 12. 2019

11.00–15.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

nedelja, 23. 12. 2019

11.00–15.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

četrtek, 30. 12. 2019

11.00–15.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

Foto: arhiv PD Srednja vas v Bohinju

Končal se je večletni projekt elektrifikacije planinske koče na Vojah, pri katerem so sodelovali Elektro Gorenjska, Občina Bohinj in Planin­ sko društvo Srednja vas v Bohinju. Gre za veliko pridobitev tako za vaščane Stare Fužine kot tudi za možnosti razvoja turizma v eni izmed najlepših ledeniških dolin v Julijskih Alpah. Elektrifikacija planinskega doma, ki je v zadnjih letih s svojo kulinarično ponudbo in predvsem gostoljubnostjo postal priljubljen tako med domačini kot tudi pohod­ niki v vseh letnih časih, je pomemben korak k trajnostnemu razvo­ ju območja, ki sodi v samo središče Triglavskega narodnega parka. Manjše slovesnosti ob priključitvi so se poleg domačinov udeležili tudi predsednik uprave Elektro Gorenjske dr. Ivan Šmon, župan Občine Bo­ hinj Jože Sodja in poslanec v Državnem zboru Franc Kramar. Planinsko društvo se ob tej priložnosti za sodelovanje še posebej zahvaljuje ekipi Elektra Gorenjske, predstavnikom občine Bohinj, predstavnikom kra­ jevne skupnosti Stara Fužina – Studor in upravnemu odboru agrarne skupnosti Stara Fužina – Studor. ・

Obnova mostu čez Jezernico na Ribčevem Lazu Katarina Košnik

Med in kulinarika

Tanja Magdič, Javna svetovalna služba v čebelarstvu

Foto: Eva Doljak

Na mostu čez Jezernico je bilo v okviru redne spremljave stanja premostitvenih objektov, kot so nam sporočili z Ministrstva za infra­ strukturo (Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, sektorja za investicije v ceste), ugotovljena vzdolžna razpoka kot posledica odsto­ panja kamnitega parapetnega zidu oziroma ograje mostu od betonske­ ga loka. Glede na resnost poškodbe so bili s pomočjo prečnih povezav in jeklenih profilov izvedeni ukrepi, s katerimi je preprečeno poveča­ nje vzdolžne razpoke in posledično možnost porušitve celotne kamnite obloge oboka in parapetnega zidu. Kot zagotavljajo na ministrstvu, so izvedeni ukrepi začasni: »V pripravi je ponoven razpis za izdelavo pro­ jektne dokumentacije za celovito obnovo, ki bo predvidoma izdelana v

Med je v tradicionalni kuhinji skorajda nepogrešljiv saj daje jedem posebno aromo. Med ne sodi le v napitke in posladke. Obogati celo glavno jed! Preizkusite! V preteklosti so med uporabljali kot edino sladilo, potem ga je zame­ njal sladkor, danes pa se trend uporabe medu kot sladila, predvsem z vidika zdravega prehranjevanja, vrača. Prav tako ga vse pogosteje sre­ čamo kot dodatek jedem in to ne samo sladicam, ampak tudi mesnim jedem, testeninam, rižotam,.. Kako pestra je uporaba medu v kulinariki nam kaže tudi bogata dediščina jedi z medom (kaše, pečena jabolka, potice, razni štruklji, sladice iz medenega testa ...). Uporabo medu v kulinarika zagovarja tudi priznani kuharski mojster Uroš Štefelin, ki je ob dnevu slovensko hrane v Gostišču pri Čebelici na Čebelarski zvezi Slovenije, z uporabo lokalnih živil in zašči­ tenih kmetijskih pridelkov, prisotnim gostom pričaral okuse, kakršne so poznale naše babice. Chef Uroš je znan po tradicionalni kuhinji in obujanju pozabljenih tradicionalnih slovenskih jedi in napitkov. S so­ dobnimi tehnikami in lastno ustvarjalnostjo dediščinske jedi nadgradi v jedi nove slovenske kuhinje. Med uporabljamo kot dodatek marinadam za razne vrste mesa, predvsem pri svinjini, divjačini, govedini, domači in divji perutni­


23 ni, drobnici, pri svežih in prekajenih ribah, morski hrani in zelenjavi, ki je lahko dušena, pečena ali ocvrta. Meso lahko glaziramo tako, da zmešamo olje in med, temu dodamo še manjšo količino želeja rdečega ribeza ali brus­ nic in namažemo po mesu pred koncem peče­ nja. Pri hladnih začetnih jedeh med dodajamo k raznim sirom, ki jih kombiniramo s sadjem in oreščki, hladnim pečenkam in dodajamo v prelive za razne solate. Lahko popestri okus raznim hladnim in toplim juham ter omakam. Razne jedi iz riža, testenin, stročnic, zelenja­ ve, oreščkov, lahko tudi mesa, dobijo sladko kisli priokus eksotičnih kuhinj. Med je lahko dodan kipnikom/pudingom, kruhu in raznim vrstam jedi iz raznega testa, kremam, strjen­ kam, sladoledom ter zmrzlinam. Uporabljamo ga lahko pri vlaganju sadja in zelenjave. Odlič­ no tekne k svežemu sadju. Stopiti iz okvirjev in poiskati najprimernejši okus medu je izziv vsakega kuharja. V Sloveniji nam je na voljo pester nabor različnih okusov Slovenskega medu z zaščiteno geo­ grafsko označbo, Kočevskega gozdnega medu z geografskim poreklom in Kraškega med z geografskim poreklom. Ti medovi iz­ virajo iz slovenskih travnikov in neokrnjenih gozdov, v njih okusite raznolikost tisočerih cvetlic. Za pridelavo medu, vključenega v sheme kakovosti, morajo čebelarji čebelariti po načelih dobre čebelarske prakse. Tak med dosega višje kakovostne parametre, kot jih predpisuje Pravilnik o medu, in je podvržen dodatnemu nadzoru s strani neodvisne kon­ trolne organizacije. Drožasti kruh z medom, suhe slive s pršu­ tom in medom, pečene polnjene paprike z ajdo, feto in medom, praženec s proseno kašo, slanino, porom in lipovim medom, medena korenčkova solata, medeni biskvit z makom in ajdovo moko,... Vse to in še več receptov najde­ te na spletni strani www.okusi-med.si/medeni­ -recepti. V nadaljevanju pa recept kuharskega mojstra Uroša Štefelina za potico z medom in s tepko. Vabimo vas, da preizkusite medene recepte in postanete »master šef v kuhanju medenih jedi«.

z a konec maslo, rumenjake in v maso vmešamo sneg treh beljakov. Sveže hruške in suhe tepke na­ režemo. Na razvaljano testo najprej razmaže­ mo karamelo, nato maso in nanjo posujemo

sveže hruške in tepke. Pečemo 15 minut na 200° C, nato 45 minut na 175° C.

Avtor recepta: Uroš Štefelin ・

Izkoristite 10 % popust na celotno ponudbo samo dne 16.12. 2019!

Hausmart d.o.o., Škofja Loka

Sveti Duh 139, 4220 Škofja Loka, Tel.: 04 231 59 95, Gsm: 030 390 942, E: info@hausmart.si PE Nova Gorica, Razstavni salon Cesta 25. junija 2, 5000 Nova Gorica, Tel.: 05 994 15 86, Gsm: 030 645 300, E: novagorica@hausmart.si

Potica z medom in s tepko

SESTAVINE Testo: 800 g bele moke (TIP 500), 200 g ajdove moke, 10 rumenjakov, 84 g kvasa, 17 g soli, 7 g limonove lupine, 4 dl mleka, 1 dl konopljinega olja, ½ dl vroče vode, ½ dl mleka (kvasec), 70 g sladkorja, 1 strok vanilje. Orehov nadev s tepkami: 500 g zmletih orehov, 2 dl mleka, 150 g sladkorja, 3,5 g li­ monove lupine, 3 rumenjaki, sneg treh belja­ kov, 100 g masla, 200 g suhih, kuhanih tepk, 250 g svežih hrušk, karamela za premaz, 1 strok vanilje.

PRIPRAVA Kvas zalijemo s ½ dl vroče vode in mleka ter postavimo na toplo. V mleku skuhamo strok vanilje. Vaniljevo mleko ohladimo. Pre­ ostale sestavine, kvasec in vaniljevo mleko zmešamo in vzhajamo. V mleku skuhamo strok vanilje. Vaniljevo mleko ohladimo. Iz beljakov pripravimo trd sneg. Skupaj zmešamo orehe, sladkor, limo­ novo lupino, nato dodamo vaniljevo mleko in

SREČNO 2020!

ZIMSKE PNEVMATIKE GRATIS

Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 58 33 330 Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 53 53 450


24

ogl a si 040/202 384

Pismonoške pošte tudi v Sloveniji

Pismonoška pošta posluje v do­ stavnem avtomobilu in zago­ tavlja poštne in druge storitve na terenu. Pismonoša tako od ponedeljka do petka dostavlja in izroča pošiljke, sprejema pošilj­ ke, omogoča plačila položnic, vplačilo poštnih nakaznic, iz­ plačilo znes­kov z osebnih raču­ nov pri Novi KBM, prodaja znam­ ke, kuverte in dopisnice, srečke in določen nabor trgovskega blaga. Kadar boste želeli poštne sto­ ritve opraviti kar doma, vas bo pismonoša v okviru svojega delovnega časa obiskal na domu. Gospodinjstva oz. uporabniki

poštnih storitev lahko po tele­ fonu naročite obisk pismonoše na domu, in to kadarkoli med delovnim časom pošte za nasled­ nji dan. Če pa želite storitve opraviti še isti dan, morate obisk naročiti najkasneje do 8. ure zjutraj. Pomembna novost oziroma pred­ nost je tudi ta, da lahko naročite brezplačno ponovno (drugo) dostavo priporočene in vrednos­ tne pošilj­ke ali paketa, če ob prvi dostavi niste bili doma. To je še posebej dobrodošlo za manj mo­ bilne prebivalce.

Strankam so tako na pismonoških poštah na voljo enako kako­vostne storitve kot na klasični pošti. Dosedanje izkušnje kažejo, da so uporabniki poštnih storitev na splošno zadovoljni z načinom iz­ vajanja storitev na pismonoških poštah. Z uvedbo pismonoških pošt se namreč kako­vost izvaja­ nja poštnih storitev ne poslabša, pogosto je dostopnost storitev zaradi fleksibilnosti pismonoš

za uporabnike celo boljša. Pis­ monoške pošte so prijaznejše predvsem do starejših ljudi in tistih kategorij prebivalstva, ki so kakor­koli omejeni pri giba­ nju oz. so manj mobilni, saj lah­ ko storitve opravijo na svojem domu.

Izplačilo gotovine na domu

Pošta Slovenije svojim uporab­ nikom že sedaj omogoča izplačilo gotovine z osebnega računa pri Novi KBM brez obiska posloval­ nice, in sicer gotovino izplača pis­ monoša na domu, in to ob dnevu, ki ga stranka sama določi. Vse, kar mora stranka storiti, je, da pošti posreduje prošnjo za izplačilo na domu. To lahko sporoči tudi po telefonu. Pismonoša se praviloma en dan pred želenim izplačilom oglasi pri stranki na domu in od nje pri­ dobi potrebne podatke za najavo oz. izvršitev izplačila. Na dan izplačila pismonoša dostavi želeni znesek izplačila stranki na dom. Pred izročitvijo znes­ka še stranko identificira na podlagi veljavnega osebnega do­ kumenta, stranka pa se podpiše na izplačilni dokument oz. listek ter prevzame gotovino. Vsa gospodinjstva so o ukinit­ vi kontaktne točke oz. preob­ likovanju pošte v pismonoško pošto obveščena 45 dni vna­ prej, prav tako pa prejmejo na dom pisno obvestilo z vsemi informacijami, kako se dogo­ voriti za obisk pismonoše, kako naročiti določeno storitev ipd. Poštna številka in naziv pošte za naslavljanje poštnih pošiljk ostajata nespremenjeni.

Naročnik oglasa je Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor

Poštni sistem se v Sloveniji spre­ minja že nekaj let, zato se v Pošti Slovenije prilagajajo spremenje­ nim okoliščinam poslovanja tu­ di s preob­likovanjem pošt v t. i. pismonoške pošte. Trenutno v Sloveniji posluje že več kot 50 pismonoških pošt. Omenjeni mo­ del pošt ni nov in je že dalj časa uveljavljen tudi v drugih evrop­ skih državah.


25

ogl a si 040/202 384

GOSTIŠČE - PIZZERIA - PR' KOŠNIK Spoštovani gostje!

Srečno 2020!

Zahvaljujemo se vam za obisk. Želimo vam Vesel Božič in Vse najlepše v Novem letu 2020!

Srečno novo leto!

Kurilno olje in lesni peleti vrhunske kvalitete zelo ugodni ceni! SR

!

20

Polje 48, 4264 Bohinjska Bistrica, tel: 05/998 92 42 e-mail: simonakosnik@gmail.com, www.gostisce-prkosnik.com

Nudimo vse vrste pizze, testenine, solate Mencingerjeva 10, Bohinjska Bistrica TEL 04/5747 600, FAX 04/5747 601

NO EČ SR

20

N

O

20

20

!

Naro~ila na brezpla~ni telefon: 080 2341 Koncert

Prifarski muzikanti

Turistična agencija LD Turizem vsem svojim kooperantom in strankam želi zadovoljno in uspešno leto 2020! e-pošta: darja.lazar@siol.net, http: www.ld-turizem.si

V novem letu vam želimo visoke cilje, zanimive izkušnje ter izjemne dosežke. Vesele Božične praznnike in srečno novo leto 2020!

Bohinjska Bistrica – Dom Joža Ažmana 21. 12. ob 19.00 proizvodnja konstrukcij in strojev, d.o.o.

Vstopnice: Petrol, Pošte, OMV, Eventim.si


26

ogl a si 040/202 384

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 6,1-7,7 l/100 km in 139-174 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0319 g/km, trdi delci: 0,00019-0,00065 g/km, število delcev: 0,55-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Akcija velja do 31.12.2019. Do zgoraj navedenih akcijski ugodnosti so upravičeni tisti kupci novih vozil Vitara, ki jim bo v obdobju akcije izstavljen račun in bo vozilo tudi registrirano. * Podaljšano jamstvo 3 + 2 leti je vključeno v Suzuki Financiranje. Več na www.suzuki.si.

ABC Dealership

Dealer Road Dealer City ABC 1DE

Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com

SREČNO 2020! Anton Novak d.o.o. Hraše 19, Lesce www.anton-novak.si

Velika darila po čisto majčkenih cenah

prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z žalnim sprevodom velika izbira krst in žar

Spet je čas za veliko veselja. Privoščite si ga s praznično ponudbo vozil Volkswagen po čisto majčkenih cenah. S prihrankom do 4.500 EUR* in bonom staro za novo do 1.000 EUR**. Ponudba velja do 31. 12. 2019.

ureditev vseh potrebnih dokumentov

Več o ponudbi pri pooblaščenih prodajalcih vozil Volkswagen in na www.volkswagen.si. Emisije CO2: 203−81 g/km. Kombinirana poraba goriva: 8,9−3,7 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba velja do 31. 12. 2019. Akcija ne velja za električna vozila. *Prihranek vključuje popust na vozilo, ki se razlikuje glede na model vozila in BONUS v obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti do 1.500 EUR z DDV, do katerega je leasingojemalec upravičen v primeru sklenitve pogodbe o finančnem leasingu / operativnem leasingu pri družbi Porsche Leasing SLO d.o.o. firma za leasing, Ljubljana ali kreditu pri družbi Porsche Kredit in Leasing SLO d.o.o., leasing in posredovanje in zavarovanju vozila preko zavarovalnega zastopnika družbe Porsche Zavarovalno Zastopništvo za celotno dobo financiranja (permanentno zavarovanje avtomobilskega kaska pri zavarovalnici Porsche Versicherungs AG, podružnica v Sloveniji ter permanentno obvezno avtomobilsko zavarovanje pri Zavarovalnici Sava d.d.) pod pogoji akcije VWBON19. Več na www.porscheleasing.si. **Višina bona je odvisna od modela vozila. Slike so simbolne.

INTEGRAL AVTO d.o.o. Jesenice

Cesta maršala Tita 67, 4270 Jesenice Telefon: 04 / 58 33 372, 58 33 373, www.integral-avto.si VW_Oglas_Dealer_CMC11_137x198.indd 1

25/11/2019 10:48

organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopališčih v občinah Bohinj, Bled, Radovljica in Gorje Vesel božič in srečno 2020!

Sprejemamo naročila za sveže in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžmaje daril.


27

ogl a si 040/202 384

Vesele božične in novoletne praznike!

ŽELIM VAM MIREN BOŽIC IN SRECNO NOVO LETO 2020!

Frizerski salon Andreja (041 546 855)

Hvala za zaupanje! Se priporocamo!

AVTOVLEKA NON STOP Klemen Meze

041/620 143

Delavnica: Za potokom 7a, Bled, tel. 04/576 7680, www.autom.si, servis@autom.si

Varno vožnjo in vse dobro v novem letu!

VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA KAROSERIJSKA DELA

POGODBENI SERVISER V S E H Z AVA R O VA L N I C


28 kartica ugodnosti za leto 2020 10 % popust na vse glavne jedi

ogl a si 040/202 384

vam želi Vesel Božič in srečno novo leto 2020. 040 475 012 obiščite nas in preverite našo kvalitetno izbiro jedi. več na www.gostilna-bohinj.si