Bohinjske novice - avgust 2021

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXIV 6. AVGUST 2021 ŠTEVILKA 8

Slovenska bakla na poti v Tokio skozi Bohinj (na 9. strani)

7

8

10

13

16

AKTUALNO

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

PRIREDITVE

Cepljenje proti covidu-19 v Bohinju

Odkritje spomenika padlim Bohinjcem Spodnje doline, vojakom 1914–1918

Hotel Bohinj je Mont Blanc 1971 odprl svoja vrata

Poletje v Stari Fužini

Foto: Aleš Fevžer

2

ak tualno

Županov uvodnik Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci, Pandemija covid-19 je korenito spremenila naša življenja in povzročila eno največjih kriz v zadnjem stoletju. Žal nam kljub trenutnemu zatišju zopet kaže na to, da se nam približuje nov val. Po mnenju stroke je trenutno edina zaščita pred virusom cepljenje prebivalcev. Žal nam trenutne številke kažejo, da je precepljenost v Sloveniji premajhna.

Občina Bohinj je glede tega v nekoliko boljši poziciji, saj imamo na dan 1. avgusta cepljenih z dvema odmerkoma 42,4 % z enim odmerkom pa nekoliko več, 47,7% glede na število prebivalcev v občini.

Trenutno imamo v Sloveniji na voljo več cepiva proti COVID-19 kot je zanimanja za cepljenje. Razna socialna omrežja in tudi nekateri mediji ne ustvarjajo zaupanja do cepljenja, ravno nasprotno. Z mnenji kvazistrokovnjakov vnašajo zmedo in pri ljudeh ustvarjajo dvome in strah. Če imate dvome, je najboljša rešitev posvet z osebnim zdravnikom, ki bo znal strokovno in utemeljeno odgovoriti, saj pozna vaše zdravstveno stanje. S povečevanjem deleža cepljenih bomo pripomogli k odprtim šolam in prireditvam in delujočim podjetjem, hkrati pa bomo pospešili normalizacijo razmer v našem vsakdanjem življenju. Kot turistična destinacija in sobodajalci se moramo zavedati, da turisti ne iščejo samo urejenih in mirnih krajev ampak tudi varne.

To pa postanemo, če bomo zadostno precepljeni. Zavedati se moramo, da z zavračanjem cepljenja škodimo sebi, svojim bližnjim in naši skupni prihodnosti. V prihajajočih mesecih bo važno in ključno medsebojno zaupanje, solidarnost in odgovornost do sočloveka. Samo na ta način vidim možnost, da smo kot družba uspešni pri obvladovanju našega življenja in pandemije. Prav zaradi vsega naštetega vas pozivam in vam priporočam, da se cepimo v čim večjem številu.

V tem mesecu so se pričela gradbena dela v Srednji vasi na dozidavi osnovne šole. Zaradi razmer, kakršne trenutno prevladujejo v gradbeništvu, s tem mislim dnevno višanje cen in pomanjkanje izvajalcev, se je pričetek gradnje precej zavlekel. Zaradi te zamude moramo za učence priskrbeti nadomestne prostore, da bodo lahko nemoteno pričeli pouk in obiskovali vrtec. Nadomestne lokacije so v Stari Fužini v novem centru TNP in v kulturnem domu v Stari Fužini, kjer bo vrtec in pa oddelek starejših učencev v Matični osnovni šoli v Bohinjski Bistrici. Kljub temu, da se bomo trudili dela čimprej dokončati, naprošam starše otrok za razumevanje in potrpljenje, za kar se jim že v naprej zahvaljujem. Graditi se bo pričelo po celotnem Bohinju, vendar bi rad opozoril na nekaj mest, ki bodo mogoče razlog za slabo voljo. Naj omenim gradnjo avtobusne postaje Studor, kjer bo nekoliko moten promet po glavni cesti med Srednjo vasjo in Studorjem. Pri gradnji se bo zagotavljalo čim večjo pretočnost prometa.

Ravno tako so se pričela dela kanalizacijskega povezovalnega kanala po zgornji dolini. Dela res potekajo po travnikih, vendar ni odveč prošnja, da smo tudi tu strpni. Pričeli smo s popravilom mostu za vas Brod. Dela so se zavlekla zaradi meritev nosilnih stebrov. Bilo je nekaj zahtev po povečanju tonaže na 40 in celo na 60t. Pri popravilu to ni mogoče, bomo pa tonažo maksimalno prilagodili glede na pridobljene meritve. Tudi tu vas prosim in se hkrati zahvaljujem za strpnost.

Pričeli bomo tudi z gradnjo novega vrtca v Bohinjski Bistrici, kar bo najbolj moteče ob sami osnovni šoli in okolici. Žal nam trenutne razmere ne gredo najbolje na roko, vendar, če želimo vsa ta in kar nekaj drugih del dokončati, moramo dela prerazporediti preko celega leta. Hvala za razumevanje.

župan Jože Sodja

Rok za oddajo prispevkov v avgustu

OBČINA BOHINJ VABI NA PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Petek, 20. 8. 2021 ob 19.00 PRAZNIČNI PLANINSKI POZDRAV TRIGLAVU s podelitvijo priznanj za prehojeno Bohinjsko planinsko pot.

Pri spomeniku štirim srčnim možem – Ribčev Laz Nedelja, 22. 8. 2021 ob 18.00 KONCERT LOVSKIH ROGISTOV BOHINJ Ceconijev park – Bohinjska Bistrica Torek, 24. 8. 2021 ob 17:00 ŽUPANOV DAN ZDRAVJA s podelitvijo spominskih znakov za požrtvovalnost v boju proti covid-19 Vlade RS Slovenije, priznanj Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje in častnih znakov Občine Bohinj.

Pri Kulturnem domu Joža Ažmana – Bohinjska Bistrica Četrtek, 26. 8. 2021 ob 18.00 OSREDNJA PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE BOHINJ Podelitev občinskih priznanj s kulturnim programom in zasedbo Kranjci s pevko Štefico Stipančević Pri Kulturnem domu Joža Ažmana – Bohinjska Bistrica

Spremljajoča razstava v Knjižnici A. T. L. Radovljica enota Bohinjska Bistrica:

OBČINA BOHINJ PRAZNUJE Občina Bohinj praznuje občinski praznik 26. avgusta. Posvečen je spominu na pohod štirih srčnih mož, ki so na ta dan, leta 1778, prvič stopili na 2864 m visok Triglav. Vsi štirje možje so bili iz Bohinja: Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer. Njim je posvečen tudi spomenik na Ribčevem Lazu, kjer štirje možje složno stojo in ponosno gledajo proti Triglavu. Vabimo vas, da si ogledate razstavo posvečeno štirim srčnim možem. Na ogled bo od 16. avgusta do začetka septembra.

*Prireditve se lahko udeležite z PCT pogojem (preboleli, cepljeni ali z negativnim testom na Covid-19). V primeru spremembe državnih predpisov, bodo aktualne informacije objavljene na spletni strani Občine Bohinj. ・

Občinske zastave

Občinska uprava Občine Bohinj Ob občinskem prazniku vas obveščamo, da imamo na Občinski upravi Občine Bohinj na zalogi zastave Občine Bohinj, velikost 150 x 75 cm.

Po ceni 18 evrov so na voljo v poslovnem času v sprejemni pisarni Občine Bohinj. ・

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 20. avgusta, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 3. septembra 2021.

3

Predstavitev letošnjih občinskih nagrajencev Zbrala Katarina Košnik

Občina Bohinj bo na slovesnosti ob občinskem prazniku v četrtek, 26. avgusta, podelila letošnja občinska priznanja.

Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je pregledala prispele vloge na javni razpis za podelitev priznanj Občine Bohinj v letu 2021, je občinski svet potrdil osem prejemnikov občinskih priznanj in dva naziva častni občan.

Franc Kramar, dolgoletni župan Občine Bohinj, bo ob občinskem prazniku posthumno prejel naziv častni občan Občine Bohinj. Prav tako bo naziv časni občan Občine Bohinj prejel Jože Cvetek.

Plaketo Občine Bohinj bodo prejeli PGD Stara Fužina, Planinsko društ­vo Srednja vas, PGD Srednja vas v Bohinju, PGD Bohinjska Češnjica in PGD Gradišče. Priznanje za posebne dosežke bodo prejeli Vojko Vojvoda, Marko Kavčič in Ana Soklič.

Častni občan Občine Bohinj – Franc Kramar

Predlagatelj: Franc Kramar – Lista za Bohinj Naj začnemo svojo obrazložitev z besedami Nobelovega nagrajenca Iva Andrića: Nič od tega, kar človek tekom svojega življenja zgradi in ustvari, se mojim očem ne zdi imenitnejše in bolj dragoceno od mostov. Pomembnejši so od hiš in svetejši od cerkev, saj so nam skupni. Pripadajo vsem, vsem so enako uporabni, vedno so premišljeno postavljeni tam, kjer se križa največ človeških interesov; obstojijo dlje kot druge stavbe in ne služijo nikakršnemu prikritemu ali zlemu namenu. /.../ Tako srečujem povsod po svetu, kamorkoli že zajadrajo moje misli, zveste in molčeče mostove, ki stojijo kot znak večne in nenasitljive želje človeka vse med seboj povezati, pomiriti in združiti, kar zaznamo s svojim duhom, očmi in stopali, da ne bi bilo več ločitve, nasprotovanj in slovesa. /.../ In končno: vse, kar zaznamuje naše življenje – prizadevanja, misli, pogledi, smehljaji, besede, vzdihljaji – vse to si prizadeva doseči drugi breg; stremi k njemu kot k cilju in šele tam najde svoj pravi smisel.

Vse to pa mora najprej nekaj premagati in premostiti: nered, smrt ali nesmisel. Kajti vse je prehod, most, njuna konca pa se izgubljata v nes­ končnosti. (Andrić 1956: 150) Pokojni Franc Kramar je gradil mostove. V prvi vrsti je gradil mostove med ljudmi s svojo pripravljenostjo poslušati ljudi in njihove ideje, za časa svojega županovanja pa je nove mostove gradil tudi v Bohinju: kolesarska brv v Danici, most čez Savo na Nomenju, brv na Rju. Kaj napisati v predlog obrazložitve o človeku, katerega rezultate dela kot župana ter poslanca, predvsem pa Bohinjca, vidimo na vsakemu koraku. Bil je prvi župan Občine Bohinj in to funkcijo opravljal več kot 20 let. V tem času so se v Bohinju dogodile vidne spremembe, če omenimo poleg mostov nekaj najbolj vidnih: kolesarska pot, Cecconijev park, drsališče, večnamenska dvorana Danica, ladjici na Bohinjskem jezeru, spomenik štirih srčnih mož, kanalizacija Spodnje Bohinjske doline, bohinjski ribiški okoliš, nova gondola na Vogel ...

V času svojega županovanja se je velikokrat boril z mlini na veter, bil vztrajen v svojih zahtevah v dobro Bohinja in Bohinjcev kot prebivalcev v najlepšem koncu Slovenije v Triglavskem narodnem parku. Spoznal je, da mora za dosego tega cilja priti v državni zbor kot poslanec in pri tem uspel. Uspel je v spremembi Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki zagotavlja lokalnim skupnostim (občinam) vir sredstev za doseganje ciljev iz 10. in 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku.

Velikokrat je rekel mladim, ko so po osnovni šoli odhajali na šolanje iz Bohinja: pojdite in pridobite veliko znanj ter se po šolanju vrnite v Bohinj in ga s svojim znanjem pomagajte graditi.

ak tualno Franc Kramar je imel vizijo in pogum, da je Bohinj spreminjal na bolje. Mnogokrat ga je gnala bohinjska trma, da se ni ustavil ob ovirah, ki jih ni bilo malo, ampak je z močno voljo in vztrajnostjo uspel doseči zastavljene cilje.

Častni občan Občine Bohinj – Jože Cvetek

Predlagatelj: Dušan Vučko Jožef Cvetek (Ukčov Jože - Ukc) je bil rojen 28. 2. 1947 v kmečki družini »Pri Ukcu« pod Studorom. Do osmega razreda je v osnovno šolo hodil peš v Srednjo vas, zadnja dva razreda pa z avtobusom na Bohinjsko Bistrico. V teh letih je imel hude težave s srcem in samo njegovim ljubečim staršem gre zahvala, da je preživel. Gimnazijo je končal na Jesenicah, se po končani gimnaziji vpisal na geografijo in zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in študij dokončal 1974. leta. Vodstvo oddelka ga je želelo tam obdržati kot profesorja, vendar je Jože komaj čakal, da se vrne v Bohinj.

V času študija je s svojimi študentskimi kolegi organiziral naš prvi narodnozabavni ansambel, s katerim so se poleg polk in valčkov polotili tudi takratnih modernih hitov, saj so imeli v ansamblu tudi bobne in saksofon. Zanimivo je, da sta takrat z njim igrala tudi Lojze Peterle, poznejši predsednik prve Vlade Republike Slovenije, in Rado Bohinc, poznejši minister v slovenski vladi. Zelo dobro so se razumeli. Najlepše je bilo igrati v takrat nabito polni restavraciji Texas (sedaj Triglav) in s terase gledati po Jezerskem polju proti Ukancu.

Leta 1970 se je poročil in dokončal gradnjo svojega doma v Ukancu. Doma so se začeli ukvarjati s turizmom, sam pa je počakal, da je prijazni gospod profesor Mazi odšel v pokoj in po njegovi upokojitvi prevzel poučevanje geografije v Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. V vsem učiteljskem obdobju je imel zelo rad bohinjske učence in svojega poklica ne bi zamenjal za nobenega drugega.

Kljub temu se je leta 1995 le odločil za vodenje šole in postal ravnatelj ter vodil šolo ves mandat. Že v letih 1988 in 1989 se je v Sloveniji začelo močno demokratično gibanje, ki se mu je seveda aktivno pridružil. V občini Bohinj je pomagal ustanoviti stranko Slovenski krščanski demokrati – SKD. Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen v takratni Izvršni svet Občine Radovljica, kamor je takrat spadal Bohinj. S predsednikom Izvršnega sveta g. Jožetom Resmanom ter ostalimi člani Izvršnega sveta je, zadolžen za področje turizma, že v tem sklicu začel pripravljati vse potrebno za ustanovitev samostojne Občine Bohinj.

Seveda so se v letih 1990 in 1991 zgodili za Slovence prelomni zgodovinski dogodki. Po plebiscitu za Slovenijo konec 1990 in zmagi DEMOSA na prvih demokratičnih volitvah se je izoblikovala nova slovenska vlada Lojzeta Peterleta in takoj začela uvajati demokratične spremembe ter že 25. 6. 1991 razglasila Republiko Slovenijo, našo novo suvereno državo, ki smo jo Slovenci stoletja sanjali in pričakovali.

Takoj je sledila osamosvojitvena vojna, v kateri smo se tudi na Gorenjskem in posebej Bohinjci odlično odrezali.

Nova demokratično izvoljena DEMOSOVA večina je v državnem zboru sprejela Zakon o lokalni samoupravi in v okviru reforme lokalne samouprave omogočila nastanek novih občin. To je bil torej tudi čas, ko smo konec leta 1994 nekdanjo skupno občino razdelili na občine Bohinj, Bled, in Radovljico. Gorjanci pa so se za svojo občino zavzeli nekaj let pozneje. Po prvih volitvah v Občinski svet Občine Bohinj je bil Jože Cvetek kot predstavnik SKD imenovan za predsednika občinskega sveta. Za župana je bil izvoljen pokojni Franci Kramar.

Jože Cvetek je bil nato izvoljen za člana Občinskega sveta Občine Bohinj na vseh naslednjih lokalnih volitvah in je funkcijo člana občinskega sveta opravljal vse do zadnjih lokalnih volitev leta 2018, na katerih pa ni več kandidiral.

V času svojega delovanja v občinskem svetu je bil aktiven in se zavzemal za dobrobit občanov Bohinja in za Bohinj. Še posebej se je angažiral po sprejetju Zakona o privatizaciji in skušal združiti Bohinjce, da bi s svojimi lastninskimi certifikati in skupaj z zaposlenimi kupili bohinjske hotele – takrat Alpinum Bohinj, d. d. Dosegli so sicer spreje-

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 6. 8. 2021; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno tje posebnega Zakona o lastninjenju v TNP, ki naj bi dal prednost pri nakupu občanom v TNP, vendar je bil zakon sprejet šele čez 4 leta, ko je večina občanov že uporabila svoje lastninske certifikate drugje; pa tudi prednost občanov v TNP je bila izbrisana. Je pa danes kljub vsemu vesel, da so tako Vogel kot bohinjski hoteli ostali v slovenskih rokah.

Njegova aktivnost je bila usmerjena tudi na področje gospodarstva. Že v tistih letih je Jože ustanovil tudi Turistično zadrugo Bohinj, z. o. o., v katero je vstopilo več kot 120 lastnikov zadružnih deležev iz skoraj vseh bohinjskih vasi. To zadrugo je organiziral po zgledu podobne zveze iz Bad Kleinkircheima, tudi z namenom nakupa bohinjskih hotelov.

Kasneje se je izkazalo, da je bil »prehiter« za tiste čase, zato projekt ni zaživel tako, kot je bil zamišljen, vendar pa so lastniki deležev pred zaključkom dobili pošteno (z obrestmi) vrnjen vložek v zadrugo.

Jože Cvetek je bil več čas aktiven tudi na področju turizma. Med drugim je opravljal tudi funkcijo predsednika Turističnega društva Bohinj (v nadaljevanju TD Bohinj). V času njegovega predsedovanja je bilo uvedenih kar nekaj sprememb, ki so pripomogle k boljšemu delovanju TD Bohinj (npr. namestitev table vseh namestitvenih kapacitet pred vhodom v TD, pravo cerkveno poroko v cerkvi sv. Janeza za Kmečko ohcet, pomoč članom TD, ki so gradili nove turistične kapacitete, s financiranjem obresti za njihove kredite, začetek gradnje Kampa Danica).

Od 1995 do 1998 je skupaj z znanci in domačini zgradil lepo in v okolje dobro vključeno malo hidroelektrarno Bistrica. Zaradi dejstva, da se bo poraba elektrike povečevala, ima za Bohinj in za električno omrežje Slovenije ta elektrarna kar pomembno vlogo. Skupaj z elektrarno Savica lahko ob normalni višini vode pokrivata potrebe po elek­ trični energiji celotnega Bohinja.

Okrog leta 2007 je postalo jasno, da bodo Bohinjsko sirarno v stečaju prodali in glede na namene potencialnega kupca zgradbo tudi podrli. Na tem stavbnem zemljišču naj bi tako nastal blok za prodajo stanovanj turistom. Da bi to preprečili, je družina Cvetek in nekaj njenih prijateljev zbrala denar za najem kredita in leta 2008 odkupila objekt Bohinjske sirarne. Na ta način je družina Cvetek rešila osnovno stavbo, v kateri so po treh letih zaprte sirarne spet začeli pridelovati bohinjski sir in pozneje še druge mlečne izdelke. S tem so pomagali ohraniti tradicionalno proizvodnjo sira v Bohinju in s tem tudi živinorejo; pa tudi mnogi ljubitelji bohinjskega sira širom po Sloveniji še niso pozabili nanj, kar nedvomno krepi prepoznavnost in ugled Bohinja.

Plaketa Občine Bohinj – PGD Stara Fužina

Predlagatelj: KS Stara Fužina - Studor Prostovoljno gasilsko društvo Stara Fužina v letošnjem letu praznuje 110. obletnico delovanja. Ustanovljeno je bilo leta 1911 z namenom medsebojne pomoči ob nesrečah in požarih. S pomočjo vaščanov so člani društva zgradili gasilski dom in nabavili ročno brizgalno, ki je svoj krst doživela leta 1918 v požaru, ki je zajel več hiš v Stari Fužini, eno pa je gasilcem uspelo rešiti. Prva svetovna vojna je močno razredčila članstvo, ki se je po vojni še bolj okrepilo, saj je imelo društvo leta 1921 že 90 članov. Člani so bili dejavni tudi na kulturnem področju, saj so leta 1933 ustanovili dramski odsek. Od leta 1939 so za društvo nastopili slabi časi in med drugo svetovno vojno je bilo društvo popolnoma uničeno. Po vojni so se zopet zbrali in nadaljevali z delom. Leta 1948 so sodelovali pri gašenju velikega gozdnega požara od Pršivca do Vogarja. Štab je imel svoj sedež prav v domu društva. Leta 1949 pa zgodovina beleži največji požar v Bohinju, ko je pogorelo tri četrtine Srednje vasi. Pri gašenju so v polnem številu sodelovali tudi člani društva. Ob 50. obletnici je društvo razvilo svoj prapor. Leta 1973 je društvo zgradilo nov gasilski dom, leta 1983 pa nov stolp.

Danes društvo šteje okoli 100 članov. Svoje znanje dopolnjujejo z izo­ braževanji na tečajih za gasilce, strojnike, voznike C-kategorije, za nosilce dihalnih aparatov, tehničnega reševanja, prve pomoči in drugih.

Udeležujejo se tekmovanj in vaj po razpisu Gasilske zveze Bled - Bohinj, regijskih in drugih tekmovanj, na katerih dosegajo dobre rezultate. Aktivno in požrtvovalno so pomagali pri vseh naravnih nesrečah, ki so se zgodile na območju Bohinja in tudi drugje po Sloveniji. Prostovoljno gasilsko društvo Stara Fužina je tako neločljivo povezano z življenjem vasi že 110 let. Ne gre samo zato, da je bila vsakokratna generacija gasilk in gasilcev vedno pripravljena priskočiti na pomoč ob požarih, ujmah in drugih elementarnih nesrečah. Vsakokratna generacija je bila pripravljena pomagati tudi pri organizaciji družabnega in kulturnega življenja

v vasi. Člani nesebično pomagajo pri organizaciji različnih akcij, ki jih organizirata Občina Bohinj ali krajevna skupnost Stara Fužina - Studor.

Stare Fužine ni brez »fužinarskih« gasilk in gasilcev!

Plaketa Občine Bohinj – PGD Srednja vas v Bohinju

Predlagatelj: Jože Žvan Prostovoljno gasilsko društvo Srednja vas je bilo ustanovljeno 1. maja 1901 kot gasilska četa. Že takoj leta 1903 v noči z 28. na 29. november je izbruhnil večji požar. Pogorelo je 19 poslopij nad cesto v Srednji vasi, obvarovali pa so stavbe pod cesto. V tem letu je društvo štelo 24 članov. 14. 11. 1904 je društvo posredovalo v Češnjici, kjer je pogorel kozolec, 22. 11. 1904 pa v vasi Studor, kjer je pogorelo 7. kozolcev. Med drugo svetovno vojno je društvo skoraj zamrlo, vendar je imelo že leta 1944 tri 3 operativne desetine in 6 sanitejcev, zopet se je vrnila želja po gasilskem domu, a je tudi to željo zavrl katastrofalen požar v Srednji vasi 27. junija 1949 ob 14.30. Pogorelo je 56 gospodarskih poslopij. Želja po domu je oživela in se uresničila, ko je GKZ Srednja vas podarila vaško sirarno in na tem mestu danes stoji gasilski dom. Gradili so ga od leta 1985 do 1995 s prostovoljnim delom brez kakršnih koli posojil. Ker pa se je vas hitro širila proti vzhodu in je bilo treba zagotoviti požarno varnost, je društvo zgradilo 130 kubičnih metrov velik požarni bazen. Tudi kultura ni šla mimo društva, saj je vse do leta 1958 v društvu delovala tudi dramska sekcija.

Društvo se redno udeležuje gasilskih tekmovanj, kar je razvidno tudi v njihovi vitrini. Udeležuje se tudi proslav ostalih društev. Društvo je aktivno in vedno pripravljeno pomagati in reševati. Člani se izobražujejo, kolikor je le mogoče pri današnjem tempu življenja. Za društvom je dolgo in bogato 120-letno obdobje, ki ga je nemogoče strniti v nekaj besed.

Plaketa Občine Bohinj – PGD Bohinjska Češnjica

Predlagatelj: Peter Dobravec Prostovoljno gasilsko društvo Bohinjska Češnjica v letu 2021 praz­ nuje 100. obletnico obstoja.

PGD Bohinjska Češnjica sestavljajo vasi Jereka, Zgornje in Spodnje Podjelje ter Češnjica. Začetki delovanja društva segajo v leto 1920, ko so se prvi vaščani začeli združevati v zanimanju po ustanovitvi lastnega gasilskega društva, ki je takrat že obstajalo v sosednji Srednji vasi.

Pomadi leta 1921 so se zbrali in ustanovili Prostovoljno gasilsko društ­ vo Bohinjska Češnjica. Kupili so prvo ročno gasilno brizgalno ter pripadajočo gasilsko opremo, ki je bila takrat na voljo. Društvo je uspešno delovalo in že leta 1926 je v sklopu društva nastala tudi dramska sekcija, ki je takrat priredila prvo gledališko predstavo kar pod lokalnim kozolcem. Jeseni leta 1931 je društvo kupilo takratno Čarejevo hišo s hlevom in vrtom, kjer so si v nadaljnjih letih uredili novo orodišče ter dvorano za kulturne prireditve.

Ob prihodu druge svetovne vojne je bilo društvo štiri leta skoraj v mirovanju. Pridobitev med vojno je bila prva motorna brizgalna DKV, letnik 1942, ki kljub letom še vedno deluje. Po drugi svetovni vojni je delovanje društva iz leta v leto naraščalo. Gasilci so prirejali in hodili na tečaje in vaje ter v sklopu dramske sekcije prirejali tudi več dramskih premier letno.

Vas se je širila, potrebe po opremi in požarni varnosti so naraščale. Zaradi tega je bila leta 1972 kupljena sodobna motorna brizgalna Ziegler 1600.

Ob potresu leta 1977 je nekaj poškodb doletelo tudi gasilsko orodišče z dvorano, ki je bilo nato obnovljeno. Nova preureditev je omogočila izvedbo kino predstav, ki so se predvajale vse do začetka 90-ih let.

V letu 1980 je staro orodišče zaradi narekovanja novih potreb ter vključevanja civilne zaščite za normalno delovanje postalo premajhno, zato so se v društvu odločili, da dogradijo novo, večje in sodobno orodišče. Še v istem letu je bilo urejeno vse potrebno za gradnjo in v naslednjem letu je bil objekt pod streho, leta 1982 pa dokončno urejen za premestitev opreme. V letu 1983 je društvo uresničilo dolgoletno željo po orodnem avtomobilu in s pomočjo tedanje SIS za varstvo pred požarom je bil kupljen orodni avto TAM 75T. V nadaljnjih letih se je veliko vlagalo v gasilsko opremo in kader, ki se je uspešno izkazoval na tekmovanjih in vajah. Po osamosvojitvi Slovenije se je delovanje društva z močno voljo nadaljevalo in leta 1995 je bil kupljen rabljen orodni avto MB 1311 z vgrajeno cisterno. Ob praznovanju 80-letnice je bil leta 2001 razvit nov prapor.

V naslednjih letih se je društvo ponovno odločilo povsem obnoviti

5

ak tualno

dvorano. Glavni namen obnove pa je bil dodelati objekt, ki danes predstavlja dobre pogoje za izvedbo različnih društvenih, zasebnih, kulturnih, športnorekreativnih ter ostalih dogodkov in dejavnosti širšega pomena za občane, vas in širšo skupnosti.

V letu 2015 je društvo za potrebe manjših intervencij in potrebe prevozov, predvsem mladine in otrok na razna tekmovanja in podobno, kupilo gasilski kombi.

Občina je v letu 2019 pričela z gradnjo kanalizacije v Češnjici in ob delih, ki so se izvajala ob objektih društva, je društvo poskrbelo še za celostno in enotno asfaltno preplastitev dvorišča v celoti.

Poleg lepih trenutkov so gasilci nekajkrat izkusili tudi moč požarov in nesreč. Najhujši je bil gotovo požar v Srednji vasi leta 1949. V zadnjem obdobju pa izstopajo požar Pri Kozmavu leta 1995, Pri Vrjaku leta 2011, Na žagi 2012, požari na Hotelu Jezero leta 2017 in še kar nekaj različnih manjših in večjih intervencij. V zadnjem obdobju pa se društvo vedno večkrat aktivira v intervencijah, ki nam jih zagode vedno bolj nepredvidljiva narava.

PGD Bohinjska Češnjica je doslej vedno zelo solidno opravljalo svoje poslanstvo, tako v gasilski službi kot tudi v ostalem vaškem delovanju.

Lahko se pohvali z velikim številom organizacij in udeležb na gasilskih vajah ter proslavah, organizacijo kulturnih dogodkov, 122 odigranimi premierami različnih iger, z organizacijo veliko veselic in plesov, delovnih akcij, delavnic za otroke, sodelovanjem z raznovrstnimi drugimi društvi, organizacijami in še bi lahko naštevali. Delovanje društva veliko pripomore k širjenju in ohranjanju interesov različnih skupin občanov.

Plaketa Občine Bohinj – PGD Gradišče

Predlagatelj: Jana Pekolj Prostovoljno gasilsko društvo Gradišče iz Bitenj v Bohinju v letošnjem letu praznuje 70-letnico ustanovitve. PGD Gradišče je bilo ustanovljeno 13. 5. 1951 na ustanovnem občnem zboru, ki se ga je udeležilo 21 članov, vaščani Bitenj, Lepenc in Loga. PGD Gradišče je bilo poimenovano po pobočju Gradišče, pod katerim ležijo vse tri vasi. Za pričetek dela je PGD Bohinjska Bistrica PGD Gradišču odstopila bivšo

sirarno na Bitnjah, ki je služila kot gasilski dom. Leta 1953 je PGD Gradišče prejelo prvo motorno brizgalno, nato pa je leta 1955 svoj prapor.

Leta 1976 je društvo začelo obnavljati gasilski dom, leta 1977 je kupilo novo motorno brizgalno, ki društvu služi še danes. Zaradi težav s pomanjkanjem vode je PGD Gradišče leta 1981 zgradilo požarni bazen v izmeri 120 kubičnih metrov. Največja investicija v zgodovini društva je bila gradnja novega gasilskega doma, ki je odprl vrata ob 40-letnici PGD Gradišča leta 1991. Ob tej slovesnosti je gasilska zveza PGD Gradišču podarila kombi IMV, ki pa je kmalu izgubil uporabno funkcijo, zaradi tega je PGD Gradišče leta 2001 kupilo novo kombinirano vozilo Renault Traffic, ki je bilo predelano v orodno vozilo in se uporablja še danes. V vmesnem času je bila na gasilskem domu urejena nova freska zavetnika gasilcev sv. Florijana. Leta 2020 pa je društvo nakupilo dodatno rabljeno motorno brizgalno.

Danes PGD Gradišče šteje okoli 40 članov. Udeležujejo se izobraževanj za razne specialnosti, tekmovanj in meddruštevnih vaj, pomagajo pri naravnih nesrečah. Predvsem pa se vedno, ko vaščani potrebujemo njihovo pomoč, odzovejo klicu. Hkrati sodelujejo na vseh intervencijah in ob naravnih nesrečah v Občini Bohinj.

Plaketa Občine Bohinj – Planinsko društvo Srednja vas

Predlagatelj: Mirko Jeršič Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju letos praznuje 90 let obstoja.

Začetki organiziranega planinstva v Bohinju segajo v davno leto 1872, ko je bilo ustanovljeno prvo planinsko društvo na Slovenskem, imenovano Triglavski prijatelji. Po odhodu ustanovitelja, kaplana Ivana Žana iz Bohinja, je društvo prenehalo delovati. Šele v letu 1930 je po zgledu okoliških ljubiteljev planinstva ponovno začela zoreti ideja po ustanovitvi bohinjske podružnice takratnega Slovenskega planinskega društva. Ustanovni občni zbor društva je bil 16. avgusta 1931. Delovanje društva je prenehalo v času 2. svetovne vojne, ponovno pa je bil sklican prvi povojni občni zbor tedaj že Planinskega društva Bohinj v letu 1946. V letu 1954 je del članstva ustanovil novo društvo s sedežem v Bohinjski Bistrici.

V času obstoja društva so bili ves čas aktivni mladinski, markacijski,

ELEKTRIČNA VOZILA PEUGEOT Že za 23.990 € *

Peugeot je v Sloveniji član skupine Emil Frey

peugeot.si

*Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot e-208 (Active 50 KWh) - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.250 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – pod pogojem vsaj 36 mesečne dobe financiranja) je 28.490 EUR (v izračunu ni upoštevana subvencija Eko Sklada , ki je znaša, na dan 28.4., 4.500 EUR); mesečni obrok je 313 EUR pri pologu v višini 30% in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 28.04.2021 znaša 8,48% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 7,3%; financirana vrednost 19.943 EUR; skupni znesek za plačilo 34.236 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Poraba električne energije (Wh/km) pri kombinirani vožnji: 159–183; izpusti CO2 pri kombinirani vožnji (g/km): 0. Brez izpustov CO2 med vožnjo. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba velja za vozila dobavljena do 31.8.2021.

BREZPLAČNA DOMAČA POLNILNA POSTAJA KASKO ZA 1 €

AVTOSERVIS AVTO PARTNER TRATNIK d.o.o., Cesta D.O.O.,železarjev Ločica ob27, Savinji 427049, Jesenice, 3313 Polzela, tel. 04 583 tel. 03 6660 570 26 40

PEUGEOT-SLO-oglas_SPARK-ELEKTRICNA-VOZILA-2008_A5_nve_v2.indd 1

14/05/2021 00:24

6

ak tualno vodniški, alpinistični, reklamno-propagandni, gospodarski odsek, odsek za varstvo narave, v zadnjih letih tudi turnokolesarski odsek.

Vse do organizacijskih sprememb pred leti je v okviru Planinskega društva Srednja vas v Bohinju delovala tudi postaja Gorske reševalne službe Bohinj.

Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju je lastnik in upravljavec štirih planinskih koč, za katere skrbi v duhu dobrega gospodarja. V dolgoletnem obdobju jih je večkrat obnovilo in prilagodilo sodobnim potrebam s poudarkom na varovanju gorske narave.

Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke – Vojko Vojvoda

Predlagatelj: Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska Ob 30. obletnici osamosvojitvene vojne za Slovenijo se moramo spomniti ljudi in dogodkov, ki so na območju Bohinja in Zgornje Gorenjske pomembno prispevali, da se je vojna na Zgornjem Gorenjskem končala prej kot v drugih delih Slovenije in brez smrtnih žrtev. K temu so prispevali že v času osamosvajanja v letih 1990 in 1991 do začetka osamosvojitvene vojne oziroma agresije nad Slovenijo. Med njimi je tudi Vojko Vojvoda iz Bohinjske Bistrice, ki je bil dejaven kot poveljnik enote Teritorialne obrambe (TO) tako v času hrambe orožja TO v tajnih skladiščih v Bohinju, med osamosvojitveno vojno pa kot poveljnik drugega bataljona 22. brigade TO na območju mednarodnega cestnega prehoda Karavanke na Hrušici v tedanji občini Jesenice.

Sedaj je dejaven kot predsednik občinskega odbora veteranov Bohinj, ki je del Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska (OZ VVS Zgornja Gorenjska). Ena od aktivnosti združenja je tudi ohranjanje spomina na dogodke iz obdobja osamosvajanja Slovenije. Aktivnosti Vojka Vojvoda v sedanji občini Bohinj in na Zgornjem Gorenjskem so opisane tudi v knjigi Zgornja Gorenjska 1990–1991, ki je izšla pred 20 leti.

S svojim delom in aktivnostmi je tako Vojko Vojvoda prispeval k ugledu občine Bohinj tudi v širšem prostoru.

Tajna skladišča orožja na območju Bohinja 1990–1991 Vojko Vojvoda, rezervni častnik in poveljnik enote TO ter pripadnik TO od leta 1978, je bil med sodelujočimi pri disperziji ohranjenega orožja TO v tedanji občini Radovljica. Občinski štab TO Radovljica (kot eden izmed le 16 štabov v Sloveniji) maja 1990 ni oddal orožja TO pod nadzor JLA in so ga shranili najprej v Bohinjski Bistrici, potem pa so ga na zahtevo novega Republiškega štaba TO v Ljubljani (ki ga je vodil Janez Slapar od konca septembra 1990) razselili novembra 1990 v tajna skladišča na Vogel, v HE Ukanc, v Podjelje, v prostore Gradbenega podjetja Bohinj - Bohinjska Bistrica in v Srednjo vas v Bohinju. Tudi spominske plošče na objektih spominjajo na tedanje hrabro, predano delovanje teritorialcev in občanov v Bohinju, ki so si zaupali.

Osamosvojitvena vojna 1991 Vojko Vojvoda je bil med osamosvojitveno vojno poveljnik drugega bataljona 22. brigade TO, ki je bil angažiran od 25. junija do 6. julija 1991. Kot pravi: »Prišli na usposabljanje in se vrnili iz vojne.« Vojko je z delom enote tretje čete drugega bataljona 22. brigade sodeloval pri varovanju mejnega prehoda Karavanke. Bohinjski bataljon je namreč v drugi polovici junija 1991 prevzel redni nadzor in varovanje predora Karavanke. Bohinjci so bili tako aktivni na območju platoja Karavanke na Hrušici, kjer so potekali največji boji med osamosvojitveno vojno na Zgornjem Gorenjskem. Mejni plato na Hrušici (mednarodni cestni predor Karavanke so odprli 1. junija 1991) je bil eden strateških objektov, ki so ga 27. junija 1991 zasedli pripadniki JLA in zvezne milice, tako kot ostala dva mejna prehoda (Rateče in Korensko sedlo). Po spopadu med pripadniki TO in JLA malo po poldnevu 30. junija 1991 so se tega dne začela pogajanja med vojskujočima stranema na Jesenicah in 1. julija 1991 je bil dosežen dogovor o umiku pripadnikov JLA in zvez­ ne milice (ter s stražnic) iz tedanje občine Jesenice. S tem se je vojna na Zgornjem Gorenjskem končala, saj so se pripadniki JLA umaknili tudi s sedmih stražnic, pa tudi vojašnica na Rudnem polju je prišla pod nadzor TO. Vojko Vojvoda je tudi prejemnik zlate medalje generala Maistra in nosilec bojnega znaka Karavanški predor.

Občinski odbor Bohinj Vojko Vojvoda vodi občinski odbor Bohinj od ustanovitve leta 2002.

V tem odboru sta bila ob koncu leta 2020 302 člana, kar je drugo

največje število (za občinskim odborom Radovljica) v območnem združenju. OZ VVS Zgornja Gorenjska pa je največje in najbolj dejavno po številu članov med štirimi združenji na Gorenjskem in je ob koncu lanskega leta štel 1275 članov in članic.

Občinski odbor vsako leto pripravi vrsto aktivnosti, s katerimi obeležuje dogodke tako iz obdobju osamosvojitvene vojne kot tudi ostalih vojn na tem območju.

Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke – Marko Kavčič

Predlagatelj: Janez Rozman Bohinj ima bogato gorniško zgodovino. Začeli so jo štirje srčni možje. V tej bogati gorniški zgodovini imamo tudi gorski reševalci svoje mesto. Že davnega leta 1822 so gorski vodniki in nosači opravili zahtevno reševalno akcijo na vrhu Triglava.

Danes njihovo delo nadaljujemo bohinjski gorski reševalci, ki organizirano izvajamo gorsko reševanje od leta 1947.

Gorski reševalec je človek, ki je s svojim znanjem in čutom za pomoč brezpogojno predan svojemu delu, je odgovoren in pripravljen na odrekanje. Za vse to pa je potrebno tudi razumevanje najbližjih.

Marko Kavčič to počne že 51 let. V vrste gorskih reševalcev se je vključil leta 1970. Od takrat pa do danes se mu je nabralo ogromno število reševalnih intervencij, v katerih je pomagal mnogim pomoči potrebnim. Pridobljeno znanje in izkušnje je stalno izpopolnjeval in v letu 1981 opravil izpit za reševalca letalca. To delo je aktivno opravljal več kot 30 let. Med člani moštva velja za preudarnega in racionalnega reševalca. Ima ogromno znanja in izkušenj, ki ga brez zavisti prenaša na mlajše rodove gorskih reševalcev. V pol stoletja aktivnosti je delo gorskega reševalca postalo njegov način življenja. Samo on in njegovi najbližji vedo, koliko je bilo v teh letih potrebnega razumevanja, odrekanja in požrtvovalnosti za pomoč ljudem v stiski.

Več kot 50-letno aktivno reševalno delo na območju, kjer je potreba po posredovanjih zelo velika, je vredna vsega spoštovanja. Markova vztrajnost in čut do sočloveka nam mora biti vsem za zgled.

Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke – Ana Soklič

Predlagatelj: Javni zavod Turizem Bohinj Kdo še ni slišal za Ano Soklič? Prepričani smo, da le malokdo v celi Evropi. Še manj v domačem Bohinju, kjer je Ana doma. Na Savici. Ana Soklič se je v svoji glasbeni karieri povzpela vse do Eurosonga, v sam vrh najboljših popevk Evrope. Biti prvi v tej konkurenci ni pogojeno z odlično interpretacijo, ki jo Ana premore. Nismo poklicani, da bi o tem sodili. Smo pa poklicani, da sodimo o tem, kar je za nas najbolj pomembno. Ana je s seboj v svet poleg Slovenije ponesla ime Bohinja in celotne regije Julijskih Alp. Promocija niso le turistični sejmi, niso le katalogi, niso le novinarji, ki nas obiskujejo. Velik del promocije za Bohinj je s svojimi glasbenimi nastopi in posnetimi videi, ki si jih ogledujejo širom sveta, naredila prav Ana Soklič. V njeni glasbi in besedilih je odraz spoštovanja, slikovit prikaz še ne videnih lepot in razsežnosti, ki se skrivajo v mističnosti, nevidnih skrivnostih za običajnega obiskovalca teh naši krajev. Vse do božanske nedotakljivosti, ki jo moramo čutiti in spoštovati, če želimo ohraniti nedotakljivost tega, kar nam je dano. Že njen glas je del te mistike, ki nas popelje v neznane širjave in globine izvirov kristalno čistih voda. In kaj drugega je Bohinj kot mističen, z lepoto narave obdarjen kraj. Prepričani smo, da marsikdo v tej glasbi začuti potrebo, da se nam približa, obišče Bohinj in Julijske Alpe. Želja in potreba po spoznanju in videnju vse te lepote je nepremagljiva. Ana je vse to skozi glasbo približala ljudem širom sveta. Prav zato je njeno poslanstvo velik prispevek k promociji Občine Bohinj, kjer je Anin dom, in tudi širše, celotne regije Julijskih Alp. ・

Bohinjski zlati maturantki Povzela Katarina Košnik

Na občinskem prazniku Občine Bohinj 26. avgusta bo župan na slovesnosti počastil tudi letošnje zlate maturante, ki so nas to leto o svojem uspehu prvič obvestili preko razpisa. Ob diamantnem maturantu Bernardu Zupancu se lahko Bohinj pohvali tudi z dvema zlatima maturantkama: Lizo Marcelo Kunstelj in Saro Toman.

7

ak tualno

Zlata maturantka Liza Marcela Kunstelj

Liza Marcela Kunstelj je sama zase v prijavi na razpis zapisala, da je »Češnjanka tisočerih interesov.« Obiskovala je Srednjo strojno in kemijsko šolo na Šolskem centru Ljubljana in z zlato maturo uspešno zaključila program kemijskega tehnika. Ob šoli pa je dejavna predvsem v folklori: »Poleg šole sem bila zelo dejavna tudi na drugih področjih, predvsem na področju kulture. Plešem pri odrasli folklorni skupini KUD Triglav Srednja vas v Bohinju in pri Folklorni skupini Tine Rožanc iz Ljubljane, kjer sem tudi del ekipe za promocijo. Obožujem naravo(slovje), gore, umetnost, vse, kar je starinskega, in vse, kar diši po novem in neobičajnem.« Po uspešnem zaključku srednješolskega izobraževanja se podaja novim izzivom naproti. V svoji prijavi je opis zaključila z naslednjimi besedami: »Kaj bo prinesla prihodnost? Bomo videli. Verjetno še meni ljube Ljubljane, veliko učenja in plesnih vaj.

Upajmo pa, da tudi veliko lepih trenutkov v naravi z občutkom resnične sreče in hvaležnosti.«

Zlata maturantka Sara Toman

Sara Toman je svojo srednješolsko pot začela v gimnaziji Maribor na klasični smeri in zaključila na Srednji gostinski in turistični šoli Radov­ ljica, kjer je opravila poklicno maturo z odličnim rezultatom. Naslednji korak, kot je v prijavi na razpis zapisala sama, je maturitetni tečaj in splošna matura. ・

Bernard Zupanc – diamantni maturant

Nika Bergant in Benjamina Cerkovnik, EGSŠ Radovljica

Imaš recept za dober rezultat na maturi?

Učenje je treba načrtovati. Za maturo sem načrtoval, katere dni se bom učil določen predmet. Vedeti je treba, koliko si sposoben, koliko se lahko naučiš v določenem času. Vse to zelo pomaga pri dosegu uspeha.

Greš naprej študirat?

Vpisal se bom na ekonomsko fakulteto na visokošolski program.

Je omejitev na izbranem študijskem programu?

Letos je zelo velika omejitev, bilo je kar 180 preveč vpisanih.

Kakšna je razlika med splošno in poklicno maturo glede vstopa na fakulteto?

Obstajajo različni programi znotraj ekonomske fakultete: visokošolski in univerzitetni. Na začetku sem še razmišljal, da bi vpisal peti predmet na maturi, da bi imel možnost za vpis na univerzitetni program.

Ampak je že s poklicno maturo veliko dela in sem se potem odločil, da se osredotočim samo na to.

Katero smer si obiskoval na EGSŠ?

Ekonomski tehnik.

Kakšen uspeh si imel v srednji šoli?

Prvi dve leti sem bil prav dober. V tretjem in četrtem letniku pa sem se zaradi nadaljnjega študija bolj potrudil in sem bil odličen.

Je potrebno veliko predanosti šoli, da si lahko tako uspešen?

Res je tako. Ampak dobra organizacija za šolo ti ne vzame življenja.

Seveda pa sta tu še volja in cilj, kaj želiš v življenju.

Zakaj si izbral EGSŠ?

Slišal sem, da je dobra šola. Želel sem se izobraziti za poklic ekonomski tehnik.

Imaš kaj hobijev ali je izobrazba na prvem mestu?

Moj edini hobi poleg šole je fitnes.

Kakšne spomine boš ohranil na EGSŠ?

Zelo dobro sem se počutil na tej šoli: učitelji so v redu, imel sem krasne sošolce in sošolke, sploh se mi zdi, da so vsi dijaki na šoli zelo v redu.

Kakšni pa so načrti po zaključku študija? Imaš mogoče že začrtano poklicno pot?

Verjetno bom doma pomagal pri vodenju apartmajev, ki jih imamo v Bohinju. Poleg tega pa bom zraven opravljal še dodatno delo, verjetno v kakšnem tajništvu ali računovodstvu. ・

Cepljenje proti covidu-19 v Bohinju Martina Vičič Ravnik, ZD Bohinj Foto: Nika Bergant

Na EGSŠ Radovljica izvajamo tri izobraževalne programe: ekonomsko gimnazijo, ki se zaključi s splošno maturo, ter dva programa srednjega strokovnega izobraževanja, to sta ekonomski tehnik in medijski tehnik, ki se zaključita s poklicno maturo. Kljub posebnemu šolskemu letu, polnemu sprememb in nepredvidljivosti, so naši dijaki uspešno opravili maturo. Pri splošni maturi so dosegli 100-odstotni uspeh, pri poklicni maturi pa je bilo uspešnih 94,2 odstotka dijakov. In tisto najbolj žlahtno se je zgodilo na poklicni maturi: dijak 4. letnika ekonomskega tehnika, Bernard Zupanc iz Studorja, je na poklicni maturi dosegel vse točke (23) in postal diamantni maturant. Hvala, Bernard, za tvoj uspeh, hvala vsem ostalim maturantom za vašo pripravljenost za delo. Vaš uspeh je naša motivacija. Zaposleni na EGSŠ Radovljica vam iskreno čestitamo in želimo SREČNO na vaši življenjski poti.

Bernard Zupanc pa je takole odgovoril na naša vprašanja: Kako se počutiš kot diamantni maturant?

Sem zelo presenečen in seveda vesel, da sem to dosegel. Ponosen sem na svoj uspeh.

Ali je bil tak uspeh načrtovan?

Nisem ravno načrtoval, da bom imel tako dober uspeh. Želel sem si malo več točk, da bi imel zagotovljen vpis na fakulteto. Načrtoval sem, da bom dobro pisal, ne pa tako zelo odlično.

Že cela večnost se zdi od »davnega« 16. marca 2020, ko je bila v Sloveniji prvič razglašena epidemija in ustavljeno javno življenje. Pa ne samo to – onemogočeni so nam bili tudi vsi čisto običajni stiki s prijatelji, sosedi, družino ... Mnogi so imeli s covidom hude osebne izkušnje.

Vsi smo nestrpno pričakovali cepivo, ki bi nam omogočilo vrnitev življenja, ki smo ga poznali do tedaj. In smo ga dobili – nekaj manj kot leto dni po razglasitvi pandemije.

V Bohinju smo se na cepljenje dobro pripravili in v sodelovanju z Občino takoj aktivno pristopili k vabljenju občanov na cepljenje. Interes med ljudmi je bil zelo velik in kljub začetnim težavam z dobavo cepiva in številnim omejitvam smo bili vedno v samem vrhu po precepljenosti v državi. Do konca junija nam je uspelo cepiti 2100 ljudi, kar predstav­ lja polovico odrasle populacije v Bohinju, v primerjavi z ostalo Slovenijo, kjer je povprečna precepljenost le okrog 30-odstotna.

Na žalost pa v zadnjem času opažamo, da interes za cepljenje v Bo­ hinju močno upada. Zavedati se moramo, da smo v turističnih krajih, kot je Bohinj, zaradi velikega števila tujih gostov med poletjem še toliko bolj izpostavljeni novim okužbam. Opažamo namreč, da se pojavlja vse več okužb med turisti, kar pomeni, da se bodo okužbe začele kmalu širiti tudi med lokalnim prebivalstvom. Statistike na aplikacijah, kot je npr. covid sledilnik, ne prikažejo dejanskega stanja okužb v občini, saj so tam prikazane le osebe s stalnim prebivališčem v Bohinju, ne pa tudi osebe, pri katerih odkrijemo okužbo med bivanjem v Bohinju – in teh trenutno ni malo.

8

ak tualno Za zaključek lahko rečemo, da smo ponosni na Bohinjce in Bohinjke, da so se v tako velikem številu odzvali na cepljenje, vendar si v ZD Bohinj prizadevamo in želimo, da bi dosegli 70-odstotno precepljenost, saj bi nas le tako velik odstotek zaščitil pred naslednjim valom, ki nam ga obetajo že jeseni. Poletja bo kmalu konec, a ni še prepozno.

Zato pozivamo vse starejše od 12 let, ki se še niste cepili, da se čimprej prijavite. Le tako boste obvarovali sebe in svoje bližnje ter prispevali k čim hitrejši vrnitvi v normalno življenje, ki si ga vsi že nestrpno želimo.

Skupaj zmoremo.

Prijavite se lahko kadarkoli osebno v ZD Bohinj (pri sestri ali zdravniku), pokličete na tel. št.04/ 57 27 100 ali pošljete prijavo s svojimi podatki in telefonsko št. na e-naslov: simona.peternel@zd-bohinj.si. Naročate se lahko tudi preko portala zVem ali se brez naročanja udeležite katerega od množičnih cepljenj. Naslednje bo predvidoma 17. avgusta, natančneje bodo podatki objavljeni na spletni strani Zdravstvenega doma Bohinj in Občine Bohinj. ・

Odkritje spomenika padlim Bohinjcem Spodnje doline, vojakom 1914–1918 Katarina Košnik

Foto: Marjana Ahahčič

gornikov Slovenije, Veteranov vojne za Slovenijo – krajevnega odbora Bohinj, Zveze združenja borcev za vrednote NOB – krajevnega odbora Bohinj s prapori. Zbrane je ob odkritju nagovoril predsednik društva Mali vojni muzej Janko S. Stušek, ki je v uvodu najprej opisal 105-letno zgodovino poskusov postavitve spomenika padlim Spodnje Bohinjske doline in v nadaljevanju tudi spomnil na davek, ki ga je terjala prva svetovna vojna: »Prva mobilizacija nabornikov v Bohinju je zajela okrog 200 fantov in dober mesec po tem jih je v Galiciji na ruski fronti padlo že nekaj deset. V letih vojne in po vojni je v vojaških bolnicah ter ujetništvu umrlo 156 bohinjskih fantov (83 v srenjski fari, 44 v bistriški in 29 v koprivniški fari). Mnogo več, kot je vseh ustreljenih ali zaradi vojne umrlih Bohincev vzela II. svetovna vojna.« O samem spomeniku je dodal: »Spomenik je delo radovljiškega kamnoseka Franca Vurnika; oblikovanje pa njegovega sina. Že spomenik padlim vojakom na pokopališču v Srednji vasi je izdelal Vurnik, Francev ded. Narejen je iz dolomitskega kamna blizu Lienza v Avstriji. Visok je blizu dveh metrov in njegov podstavek je samo nekaj malega daljši.

Na njem je 44 priimkov, imen, njihovih krajev in letnic rojstva ter letnic smrti Bohinjcev nekdanje bistriške fare. Prve letnice smrti so že iz leta 1914, ko so fantje padali na ruski fronti; zadnje že po koncu vojne iz leta 1919 in eden celo 1920, ko so fantje umirali v bolnicah in ujetništvu.« Postavitev spomenika je bil skupni prispevek društva Mali vojni muzej, Občine Bohinj, župnijskega urada Bohinjska Bistrica in številnih donatorjev, ki so prispevali denar za izdelavo spomenika. Še prej pa tudi vseh tistih, ki so za projekt glasovali ob sprejemanju projektov za participativni proračun Občine Bohinj. Po več kot sto letih spomenik stoji s pomočjo skupne volje lokalne skupnosti. »S skupno voljo, organizacijo in sredstvi smo končno dogradili spominsko obeležje, zgodovinski pomnik domačim junakom, padlim »za cesarja in domovino«, tako kot vedno vsi vojaki v vseh vojnah. Končno bo imela tudi bistriška fara v kamen napisana imena tistih pradedov, ki so mislili, da so dali življenje za domovino, pa so ji dali za – zgodovino,« je v nagovoru še povzel Janko S. Stušek.

Slovesno odkritje spomenika so v kulturnem programu pospremili Samo Gardener, ki je med drugim prebral tudi preroško pesem žup­ nika, cerkvenega glasbenika in pesnika Valentina Marčiča, rojenega v Bohinju leta 1868, ter bohinjski kvartet Polži. Predstavniki zbranih so k spomeniku položili tudi prvi venec. Vsi donatorji in sodelujoči so se po prireditvi zbrali pred Muzejem Tomaža Godca, kjer jih je čakala pogostitev društva Kmečkih žena in deklet Bohinja in brezplačen ogled bogate zbirke muzeja. ・

Ureditev avtobusnega postajališča Pod Studorjem Občinska uprava Občine Bohinj

Foto: Marjana Ahahčič

Trije člani društva Mali vojni muzej Bohinjska Bistrica so s projektom postavitve spomenika Bohinjcem Spodnje Bohinjske doline, ki so padli ali kot vojaki umrli v I. svetovni vojni in so bili iz nekdanje fare Bohinjska Bistrica, kandidirali za sredstva iz participativnega proračuna Občine Bohinj. Pri tem so uspeli in s participacijo Občine Bohinj in številnih donatorjev so 26. julija popoldan na pokopališču v Bohinjski Bistrici slovesno odkrili spomenik padlim Bohinjcem Spodnje doline, vojakom 1914–1918.

Spomenika cesarsko-kraljevim vojakom iz Bohinja že stojita v Srednji vasi za bivšo srenjsko faro in na Koprivniku za nekdanjo koprivniš­ ko faro. Le bistriška fara za 44 padlih Bohinjcev (šest je že vpisanih na spomeniku v Srednji vasi) spomenika še ni imela. Z odkritjem spomenika padlim Spodnje Bohinjske doline je tako izpolnjen več kot stoletni dolg do umrlih v prvi svetovni vojni v Bohinju.

Spomenik je v imenu Občine Bohinj odkrila podžupanja Monika Ravnik, slovesnost so s častno stražo pospremili vojaki 17. Cesarsko-kraljevega polka iz društva IR 17 in praporščaki Združenja vojaških

Pod vasjo Studor so se začela izvajati pripravljalna dela za ureditev avtobusnega postajališča ob državni cesti R3-633/1098 Jereka–Jezero v km 3,220.

ak tualno , turizem

9 V sklopu ureditve je predvidena izgradnja enostranskega dvosmernega avtobusnega postajališča, ureditev čakališča za potnike z nadstreš­nico, ureditev struge potoka Vrčica ter ureditev ustreznih navezav na občinsko in državno cesto. Skladno z urejanjem struge potoka bodo urejeni tudi prepusti.

Gradnja bo potekala v treh fazah: v prvi fazi se bo uredilo avtobus­ no postajališče ob robu državne ceste. Gradbena dela se bodo izvajala izven vozišča državne ceste, zato promet v tem času na državni cesti praktično ne bo oviran (urejen bo dvosmerni promet na vozišču državne ceste, zapora bo samo na bankini).

V drugi fazi se bo uredilo navezavo zgrajenega avtobusnega postajališča na državno cesto. Na celotnem območju obdelave bo v tej fazi vzpostavljena delna zapora ceste z izmenično enosmernim prometom, urejenim s semaforji.

V tretji fazi se bo izvajala ureditev državne ceste z rekonstrukcijo prepusta preko potoka Vrčica. Dela se bodo izvedla pod popolno zaporo državne ceste. Začasni obvoz bo urejen preko novo zgrajene avtobusne postaje.

V celotnem času izvajanja gradnje pa bo popolna zapora na odseku uvoza na kolesarsko stezo pod Studorjem in vasjo Studor. Uporabnike naprošamo, da se poslužijo občinske ceste skozi vas Studor (KRIŽIŠČE R3/633–SREDNJA VAS).

Več informacij o projektu izgradnje postajališča je dostopnih na povezavi: https://obcina.bohinj.si/vsebina/ureditev-avtobusnega-postajalisca-v-studorju.

Občane in obiskovalce naprošamo za upoštevanje prometne signalizacije in se vnaprej zahvaljujemo za strpnost. ・

Slovenska bakla na poti v Tokio tudi skozi Bohinj Maruša Velički, Občinska uprava Občine Bohinj

Foto: Aleš Fevžer

Foto: Aleš Fevžer

12. julija se je slovenska bakla pred olimpijskimi igrami v Tokiu preselila na Gorenjsko, kjer se je na svoji poti popoldan ustavila tudi v Bohinju.

V Občini Bohinj je baklo na poti v Tokio od občinske stavbe do Kulturnega doma Joža Ažmana nesla naša najboljša mlada zimska šport­ nica Evrope, nadvse nadarjena biatlonka Lena Repinc. Pridružilo se ji je kar nekaj bohinjskih športnih društev. V največjem številu vadečih se je odzvalo Smučarsko društvo Bohinj, katerega članica je Lena Repinc. Na poti so jo pospremili Janez Marič, bivši olimpijec, ter odlični skakalki Katra in Tinkara Komar. Bohinjci se lahko pohvalimo z veliko dobrimi športniki. Sodelovala sta Smučarsko-skakalni klub ter Športno turistično društvo Bohinj. Nekaj članov je prišlo iz Shotokan karate kluba, Esteta ter nogometnega kluba. Pravilno in pošteno je, da se športniki med sabo podpirajo in sodelujejo.

Plamenici so se predstavile tudi gospe v gorenjskih narodnih nošah Društva upokojencev Bohinjska Bistrica, ki so ji ob spremljavi harmonike namenile nekaj folklore. Aktivno so se vključili tudi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Bohinjska Bistrica, ki so v podporo bohinjskemu športu hkrati poskrbeli tudi za varnost ob prehodih ceste. Sledil je tek po parku, v katerem so se izmenjali mladi bohinjski športniki in šolarji. Prisotne Bohinjce, med katere se je pomešalo kar nekaj naključnih turistov, je nagovoril tudi župan Jože Sodja. ・

Občinski svet Občine Bohinj je na svoji zadnji seji potrdil predlog župana za znižanje cene socialnovarstvene storitve Pomoč na domu Iva Lapajne, Občinska uprava Občine Bohinj

Predlog je še pred občinskim svetom obravnavala Komisija za negospodarske dejavnosti in potrdila tudi dodatno zaposlitev, kar v praksi pomeni štiri polno zaposlene socialne oskrbovalke na domu. Zakon o socialnem varstvu s svojimi predpisi določa, da morajo občine zagotoviti subvencijo v višini 50 %. Občina Bohinj je potrdila subvencijo v višini 90 % in se s tem ponovno uvrstila med slovenske občine, ki znajo tudi na tem področju prisluhniti potrebam svojih občank in občanov. Z višjo subvencijo s strani občinskega proračuna se bo cena za uporabnika storitve znižala s sedaj veljavne 4,64 EUR na 2,32 EUR za uro oskrbe na domu. Zaradi razvejanosti naselij znotraj občine velik del stroškov predstavljajo tudi prevozi med uporabniki. Za razbremenitev cene bo v okviru potrjenega predloga del teh stroškov pokrival proračun neposredno.

Na omenjeni seji je bil potrjen tudi predlog župana, da Občina Bohinj zagotavlja plačilo oziroma doplačilo nadomestnih oblik bivanja in oskrbe izven mreže javne službe. V praksi se pogosto srečujemo s težavami pri namestitvi (pogosto začasni) in financiranju na področju duševnega zdravja. Gre za področje, ki je s kapacitetami slabo pokrito, zato je izvajanje programov stanovanjske skupine ali bivalne skupnosti dragoceno. Gre za strokovno vodene socialnovarstvene programe.

Občina ima z izvajalci dogovorjeno višino doplačila na podlagi prejete ponudbe izvajalca programa, ki vsebuje finančno konstrukcijo vseh stroškov programa z zagotovljenimi viri financiranja. Še vedno se lahko prijavite za brezplačno pravno pomoč, ki jo zunanji sodelavci izvajajo na Občini Bohinj ali po potrebi na domu uporabnika. V avgustu bo brezplačna pravna pomoč 13. avgusta. Naročite se lahko s klicem na številko 04 577 0115.

Za vse, ki si ne morete zagotoviti ustreznega prevoza za urejanje zdravstvenih, upravnih ali drugih pomembnih potreb, lahko pokličete za prevoz v programu Prostofer na številko 080 10 10. Zaradi usklajevanja terminov za prevoze pokličite vsaj tri dni pred datumom, ko potrebujete prevoz.

V primeru, da potrebujete dodatna pojasnila v zvezi z zgoraj navedenim ali v zvezi s programi na področju socialnega varstva (Mobilni socialni servis), lahko pokličete na številko 04 577 0115 ali 051 648 624, pišete na e-naslov iva.lapajne@obcina.bohinj.si.

Z veseljem vam bom odgovorila. ・

turizem , iz na ših kr a je v

10

Hotel Bohinj je odprl svoja vrata Lara Mervar, Alpinia, d. o. o.

Pretekli mesec je bil za podjetje Alpinia še posebej pomemben, zaključili so s prenovo Hotela Bohinj in se slavnostno podali na novo pot.

Z novo podobo in zgodbo Hotel Bohinj pričenja tudi povsem novo poglavje. Otvoritveni dogodek, ki je potekal 15. julija 2021 v sproš­ čenem vzdušju v objemu narave, so zaznamovali čustveni trenutki, napetost, pričakovanje. Ob žametnem glasu voditelja Uroša Smoleja in glasbeni spremljavi banda Manouche ter solistov, ki jih zaznamujeta mladostna iskrivost in energija, se je Hotel Bohinj premierno predstavil očem javnosti. Odprtje hotela so pospremili tudi z dnevom odprtih vrat, ki je potekal 16. julija 2021, obiskovalce so popeljali na ogled hotela – teh ni bilo malo, njihov odziv pa je bil neprecenljiv. ・

Foto: arhiv Turizma Bohinj

Od leve proti desni: Jure Repanšek, direktor Alpinia, d. o. o., Jože Sodja, župan Občine Bohinj, Damian Merlak, lastnik in investitor, foto: Žiga Intihar

mače maslo, sezonsko sadje, sadni napitek, jogurt, kruh ali krušno pecivo, čokoladni mignon) • Ribji Jezernikov zajtrk (dimljena postrv, namaz hladno dimljene pos­trvi, dimljen sir, hren s smetano, med, domača marmelada, domače maslo, čokoladni mignon, sezonsko sadje, sadni napitek, jogurt, kruh ali krušno pecivo) Zajtrke, ki so naročeni do 18. ure, brezplačno dostavljamo naslednji dan zjutraj. Naročila gosti lahko oddajo preko spleta, ponudniki nastanitev pa preko elektronske pošte. Dostava poteka na območju bohinjske doline.

Od posameznih gostov in ponudnikov nastanitev, ki so Bohinjski zajtrk vključili v svojo ponudbo dobivamo zelo pozitivne odzive in vse več se jih odloča za naročilo.

Za več informacij obiščite spletno stran www.bohinj.si, na voljo so tudi letaki z opisi in splošnimi informacijami o zajtrku.

Srečanje mladih v kmetijstvu

Foto: Žiga Intihar

Povezovanje kmetijstva in turizma. Kje smo – 3?

Branko Ravnik, Turizem Bohinj

Tokrat vam želimo predstaviti tri aktivnosti, ki so namenjene povezovanju ponudnikov v Bohinju:

Bohinjski zajtrk

Po jutru se dan pozna, po pridnih rokah, ki pripravijo najboljše iz Bohinja, pa okusen zajtrk za začetek dneva. Hvala, ker zaupate Bohinj­ cem!

S tema stavkoma nagovarjamo goste, ki prebivajo v nastanitvah, kjer zajtrka ni v ponudbi skupaj z nočitvijo in po ocenah je v Bohinju takih nastanitev velik delež. Za ponudnike nastanitev brez zajtrka je to hkrati priložnost, da svojim gostom ponudijo možnost, da jutro pričnejo z obrokom iz vrhunskih izdelkov bohinjskih ponudnikov živil blagovne znamke Bohinjsko/From Bohinj, ki jih priznani gostinci pripravijo v okusni obrok za dve osebi, tako, da so primerni za dostavo.

Na voljo so 3 vrste zajtrkov: • Mesni Čatežev zajtrk (bohinjski pršut, suha klobasa, zaseka, sir iz Bohinja, bohinjski dimljen sir, sadni in navadni jogurt, marmelada, domače maslo, sezonsko sadje, čokoladni mignon, sadni napitek, kruh ali krušno pecivo) • Vegetarijanski zajtrk Belih žena (dimljen sir, kozji namaz, suho sadje, sveža in marinirana zelenjava, med, domača marmelada, do-

V juliju smo se že drugič srečali z mladimi, ki delujejo v kmetijstvu.

Veseli nas dober odziv in pripravljenost razmišljati kako nadaljevati življenjsko pot v kmetijstvu.

Na drugem srečanju so se mladi seznanili z informacijami, kako odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji in prisluhnili predstavitvi, kako se lotiti pridelave na majhni površini in biti pri tem uspešen.

V nadaljevanju sta dva mlada kmeta predstavila majhno, vendar pomembno izkušnjo pri opravljanju svoje dejavnosti. Na koncu je sledila še predstavitev o tem kakšne so možne usmeritve po posameznih panogah v Bohinju, kje so priložnosti in možnosti za začetek nove, uspešne dejavnosti.

Za jesen že dogovarjamo strokovno ekskurzijo na nekaj kmetij po Sloveniji, ki na inovativen način mladim družinam zagotavljajo delovno mesto v kmetijstvu in jim kmetovanje ni le način življenja, ampak so pri tem tudi poslovno uspešni.

Informacijski sistem v podporo naročanju

V teh dneh dajemo v uporabo sistem, ki na enem mestu združuje vse informacije o ponudnikih in ponudbi bohinjskih kmetijskih pridelkov in izdelkov. S tem bo omogočeno, da bodo imeli gostinski ponudniki na enem mestu zbrane vse informacije o ponudbi in možnost, da na enos­ taven način izvedejo naročilo živil, ki jih vključujejo v svoje obroke. ・

Novice Turističnega društva Bohinj Turistično društvo Bohinj

Aktivnosti v dvorani Danica

Turistično društvo Bohinj kot najemnik dvorane Danica med poletno sezono vabi

11

iz na ših kr a je v

na raznoliko animacijo, ki jo sicer organizira za goste kampa Danica.

Letošnja novost, ki bi jo radi ponudili tudi občanom Bohinja, je plezanje po umetni plezalni steni v dvorani Danica, ki je organizirano trikrat tedensko. Predhodne rezervacije so obvezne. Več informacij najdete na spletni strani www.camp-danica.si.

34. CEBE Triatlon Jeklenih powered by Tosidios se bliža

CEBE Triatlon jeklenih se po lanski odpovedi vrača na prizorišče.

Triatlon, ki ga Turistično društvo Bohinj organizira skupaj s Turizmom Bohinj, bosta tudi letos podprla dva močna partnerja – Rodeo Team z blagovno znamko Cebe in podjetje Tosidos. Največjima partnerjema so se pridružili še mnogi drugi, med njimi tudi Elan, Alpinsport ter Scott.

S spremembami, ki smo jih sprejeli pred dvema letoma, je prizorišče triatlona postalo še bolj zanimivo za večje število navijačev, spremljevalcev, družin in tudi sponzorje. S Pokljuko smo organizatorji postavili močne temelje sodelovanja, saj v vseh nas tli želja, da bi se tekma zasidrala na evropski zemljevid.

Letošnja 34. izvedba že legendarnega Triatlona jeklenih bo potekala 28. 8. 2021. Start plavalcev na 1200 m se bo začel ob 8.30, ob 9.30 bo začetek starta tekmovalcev na kajaku in supu, ob 9.50 pa bodo kot zadnje sledile še ekipe. Jekleno tekmo sestavlja 8 km kajaka, 16 km gorskega kolesarstva ter 10 km gorskega teka. Začetek bo na gladini Bohinjskega jezera, menjava bo potekala pri cerkvi sv. Janeza Krstnika, nato pa bo kolesarska proga izpeljana skozi Staro Fužino, Studor, Sred­ njo vas do Športnega centra na Pokljuki. Na Pokljuki se tekmovalci podajo na zadnji del poti, kjer tečejo čez planino Konjščica, Studorski preval do končnega cilja – Vodnikove koče na Velem polju.

Med tekmovalce vabimo tudi jeklene občane Bohinja. Več informacij o triatlonu, razpisu, prijavnicah boste našli na www.triatlon-bohinj.si.

Ostale občane, ki se triatlona jeklenih ne nameravajo udeležiti kot tekmovalci, pa vabimo v vloge prostovoljcev. Prijave za prostovoljno delo pošljite na jure.sodja@tdbohinj.si. ・

srečanj članic in veteranov, predvsem pa medgeneracijskega srečanja gasilcev Slovenije.

Sledila je podelitev priznanj članom za dosežene čine in značke za dolgoletno delo v društvu ter priznanj GZ Bled - Bohinj in odlikovanj Gasilske zveze Slovenije za vestno in aktivno delovanje v gasilskem društvu.

Društvo je dobilo bronasto plaketo Gasilske zveze Slovenije in srebrni znak Civilne zaščite Slovenije za 110 let delovanja.

Predsednica društva Jerica Gašperin in poveljnik Bojan Bervar sta podelila še društvena priznanja oziroma zahvale za uspešno sodelovanje sosednjim društvom in organizacijam.

S tem se je uradni del praznovanja 110-letnice PGD Stara Fužina zaključil in sledila je pogostitev z glasbeno spremljavo na trgu pred kulturnim domom.

Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, napovedovalcu Samu Gardenerju, baritonistu Ivanu Andresu Arnšku, solistu ljubljanske opere, za zapeto slovensko himno, Godbi Bohinj iz Glasbenega društva Bohinj, bohinjskim Lovskim rogistom, pevcema Filipu Kranjcu in Milanu Pintarju, fužinarskim ženam, ki so napekle pecivo in pripravile pogostitev, ter fotografu Albertu Dobravcu. Hkrati pa čestitamo vsem članom za obletnico in naj navdušenje za pomoč sočloveku, ki ga gasilci prav gotovo imamo, nikoli ne umre, saj bomo le tako lahko uresničevali cilje in naloge še nadaljnjih 110 let. ・

Ana Resman dopolnila 90 let Jasmina Čuden

Proslava ob 110-letnici PGD Stara Fužina Barbara Cerar, PGD Stara Fužina

Foto: Albert Dobravec

V Prostovoljnem gasilskem društvu Stara Fužina smo 110-letnico delovanja obeležili 17. 7. 2021 s proslavo v Kulturnem domu v Stari Fužini, ki so se je udeležili podpredsednik Gasilske zveze Slovenije in predsednik Gasilske zveze Gorenjske Jože Derlink, župan Občine Bohinj Joža Sodja, predstavnika Gasilske zveze Bled - Bohinj predsednik Jakob Por in poveljnik Viktor Dolžan, predsednik Krajevne skupnosti Stara Fužina - Studor Bojan Traven, poveljnik Civilne zaščite Bohinj Dušan Pfeifer, namestnik poveljnika Poveljstva Bohinj Silvo Režek ter vsi predstavniki društev GZ Bled - Bohinj in seveda člani domačega društva in ostali.

V pozdravnem govoru je predsednica društva Jerica Gašperin predstavila kratek povzetek zgodovine društva in naše sedanje dejavnosti ter pričetek postopka nabave nove cisterne GV-16/24. Župan Jože Sodja in predsednik KS Stara Fužina - Studor Bojan Traven sta čes­ titala za visoko obletnico ter se zahvalila za naše delovanje in nesebično pomoč pri reševanju ob požarih, naravnih nesrečah in povsod, kjer nas potrebujejo. Osrednji govornik podpredsednik GZS Jože Derlink pa je še posebej pohvalil našo organizacijo raznih gasilskih tekmovanj,

Foto: arhiv Občinske uprave Občine Bohinj

11. julija 1931 se je mami Ivani in očetu Petru Čudnu na Gorjušah rodila najmlajša članica družine Ana Čuden. V družini je bilo šest otrok, Ana je imela dva brata in tri sestre, med njimi živi le še ona. Življenje ni bilo lahko, hrano se je težko dobilo, vendar je bila Ana vedno pri­ pravljena pomagati.

Hodila je v šolo, ki je bila včasih na Gorjušah, imela je dobre ocene in bila odlična v petju. Že od otroštva je imela zelo rada živali in kasneje v življenju je tudi skrbela za kravo in veliko muckov.

V letu 1964 je Ana rodila svojega edinega sina pod imenom Vojko Čuden. Službo je dobila v Jelki na Pokljuki, kjer je delala kot sobarica.

Leta 1976 se je poročila s Francom Resmanom in se preselila na Ribčev Laz, kjer je živela do svojega 84. leta. Tam je oddajala sobe turistom. Službo je del življenja imela tudi na Bledu, kjer je delala kot kuharska pomočnica. Zadnjih šest let živi pri sinu Vojku in njegovi družini v svoji rodni vasi na Gorjušah.

Iz uredništva:

Ob okroglem jubileju je po strogih koronaukrepih gospa Ana Resman bila prva, ki jo je po dolgem času v imenu Občine Bohinj obiskal tudi

12

iz na ših kr a je v župan Jože Sodja in ji zaželel vse najboljše. Čestitkam se pridružujemo tudi v uredništvu Bohinjskih novic, kjer se družini zahvaljujemo tudi za zapis o njenem življenju, ki vam ga posredujemo v branje. ・

Spominska slovesnost ob 80. obletnici Cankarjevega bataljona

kjer nas označena steza vodi večinoma po bukovem gozdu. Sledi posameznih senikov še spominjajo na opuščene senožeti, kjer zaraščenost travnikov seže visoko v strmo pobočje. Sledimo stezi po severnem pobočju in višje na sedlo, od koder zahodno dosežemo oblo in travnato teme gore, je zapisal naš zvesti vodja Janez Pikon.

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica

Spoštovani!

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica vabi v soboto, 7. avgusta 2021, na spominsko slovesnost ob 80. obletnici ustanovitve Cankarjevega bataljona in prazniku Občine Radovljica. Spominska slovesnost s kulturnim programom bo ob 11. uri pri Partizanskem domu na Vodiški planini (Jelovica). Slavnostni govornik bo Boštjan Poklukar, nekdanji minister za notranje zadeve.

Organiziran bo avtobusni prevoz iz Krnice ob 8. uri in ob 8.30 iz Radovljice. ・

Končno sta nam junij in julij prinesla nekaj normalnosti in veselja Olga P. Gorišek, DU BB

Konec maja in začetek junija smo začeli bolj aktivno in optimistično kot sicer v teh epidemičnih časih. Naši člani UO in NO so na seji konec maja namesto občnega zbora potrdili vsa poročila o poslovanju društva v letu 2020. Prav tako so potrdili tudi program dela za leto 2021 z vidika aktivnosti kot tudi financ.

Končno smo z UE Radovljica dobili potrjen statut našega društva.

Tako bomo lahko nadaljevali s pripravo prijave za pridobitev statusa delovanja društva v javnem interesu.

Uspešno je bil izveden pohod na Ravne, skozi Mlake na Nemški Rovt in naprej na Nomenj do sv. Eme in nazaj na Bistrico. Vodja Janez Pikon je zapisal: Tokrat smo šli iz Bohinjske Bistrice na Ravne in skozi Mlake na Nemški Rovt, mimo vasi Lome po stari trgovski poti do plavža svete Eme, slapu Grmečica in pod Ajdovskim gradcem nazaj v Bistrico.

Pogled s Senice v dolino, foto: Janez Pikon

Razpored aktivnosti v mesecu avgustu 2021:

- vse srede v avgustu: prstomet, - poljubno možno igranje pikada in balinanje, - 18. avgusta 2021: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici, - ob petkih v večernih urah spet bovling, kdor želi igrati, naj se obrne na podpredsednico Nušo Urh, tel. št.: 031 404 675.

V avgustu se bodo pohodniki odpravili na Lubnik nad Škofjo Loko. Vsi redni boste obveščeni na običajen način, lahko pa povprašate Janeza Pikona na tel. št.: 041 699 221.

Objavljamo pa tudi termine Interaktivnih medgeneracijskih delavnic po vaseh, ki se bodo nadaljevale v mesecu avgustu po naslednjem razporedu:

Delavnica Pravljice in izobraževanje:

- Srednja vas, 10. 8. od 17. do 19. ure v Kulturnem domu v Srednji vasi;

Utrinki z delavnic, foto: Stanko Ažman Skupinska slika ob slapu Grmečica, foto: Janez Pikon

Člani naše folklorne skupine so se razveselili vsakotedenskih folklornih vaj, z njimi so začeli takoj, ko so bile razmere za druženje ugodne.

Hkrati pa ljubitelje plesa vabimo, da se jim pridružijo, ne glede na članstvo.

V mesecu juliju pa so se naši člani pohodniki odpravili na Senico (Most na Soči), ki se nahaja severno nad krajem Most na Soči in južno nad vasico Ljubinj. Senica se s 658 metri dviga nad akumulacijskim jezerom severno nad naseljem Most na Soči in južno ob vasi Ljubinj.

Velja za enega najlepših razgledišč nad smaragdno reko Sočo, ki se malo ustavi in oddahne na svoji poti proti morju. Pohod smo začeli z železniške postaje Most na Soči in se najprej severno povzpeli na travnike ob vasi Stopec. Tu nas oznaka vodi na razgledni vrh Senica,

Utrinki z delavnic, foto: Stanko Ažman

13

iz na ših kr a je v

- Stara Fužina, 17. 8. od 17. do 19. ure v Kulturnem domu v Stari Fužini; - Bohinjska Bistrica, 24. 8. od 17. do 19. ure v Kulturnem domu Joža Ažmana.

Nekaj slikovnih utrinkov z delavnic Šport in zdravje je posnel Stanko Ažman. Slike zgovorno pripovedujejo, kako prijetno je bilo medgeneracijsko druženje ...

Z velikim veseljem najavljamo tudi Revijo pevskih zborov PZDU Gorenjske z naslovom Gorenjski upokojenci pojejo, ki bo v Kulturnem domu Joža Ažmana 18. avgusta 2021 z začetkom ob 17. uri.

Nastopilo bo 11 zborov: 6 mešanih (Slavček DU Lesce, Vrelec DU Škofja Loka, zbori DU Motnik - Špitalič, DU Komenda, DU za Selško dolino, DU Šenčur), 4 ženski (Večerna zarja DU Javornik - Koroška Bela, Ženska vokalna skupina DU Bled, zbor Preddvor, zbor Stane Habe DU Domžale) in moški zbor iz DU Domžale.

Vsak zbor bo zapel dve pesmi, na koncu pa bodo vsi skupaj zapeli še pesem Oj, Triglav, moj dom. Prireditev je brezplačna.

Pisarna je v mesecu avgustu zaprta. V primeru, da potrebujete našo pomoč, so kontaktne številke: predsednik Stane Gorenc 041 406 375, blagajničarka Anica Murovec 041 608 757, kontakti pa so objav­ ljeni tudi na oglasni deski našega društva.

Uživajte v poletju in ostanite zdravi. ・

Interaktivne delavnice Društva upokojencev Bohinjska Bistrica in Društva Invalid Bohinj Iva Lapajne, Občinska uprava Občine Bohinj

Prvi sklop skupnega projekta Društva upokojencev Bohinjska Bistrica in Društva Invalid Bohinj Interaktivne medgeneracijske delavnice je zaključen. V septembru bo izvedena še delavnica na Koprivniku, ki je zaradi slabega vremena odpadla.

Projekt je pomemben tudi zato, ker so skupni programi v naši občini redek primer na področju medgeneracijskega sodelovanja, interaktivnih vsebin in tudi pri pridobivanju prostovoljcev. Obe društvi sta z izvedbo vsebin v vsaki od krajevnih skupnosti dokazali, da se tudi ob upoštevanju ukrepov NIJZ da narediti nekaj izjemno dobrega. Različno stari udeleženci so bili aktivni v prav vsakem delu programa. Otroci, ki jih je bilo več kot 30, so pokazali vsem prisotnim, kaj pomeni prešeren smeh, in prebudili otroka v odraslih.

V torek, 3. 8. 2021, se je ob 17. uri začela izvedba drugega sklopa delavnic. Tokrat s pričetkom na Gorjušah v gasilskem domu. Vsebina je aktualna in zanimiva, je poučna in hkrati zabavna. V prvem delu lahko aktivno sodelujemo pri spoznavanju delovanja možganov. Vsebine so primerne tako za odrasle kot tudi za otroke. Možgani so še vedno zaviti v skrivnost delovanja in nenehne aktivnosti. Kaj lahko naredimo sami, da ostanemo zdravi z možgani v dobri kondiciji? Kako prepoz­ namo prve znake težav in zakaj zehamo? Kako z demenco? Je vsako pozabljanje že težava? Spoznali bomo umsko vadbo, vaje za možgane in izdelali igro Spomin.

Pravljice za vse generacije bodo imele prav posebno mesto, saj koristijo besednemu, jezikovnemu in likovnemu razvoju otrok. Zgodbe, pravljice in miti prinašajo resnice, ki jih uči življenje že dolga stoletja.

Poleg tega, da zgodbe zabavajo, predajajo tudi spoznanja prejšnjih rodov.

Vse, ki radi prisluhnete pravljici, mlade in malo manj mlade, pa bomo s pravljico najprej popeljali na čudovite travnike, ki nas obdajajo, nato pa se bomo s štirimi srčnimi možmi povzpeli na Triglav.

V zadnjem delu programa bomo domišljiji pustili prosto pot, ustvarili zgodbo s pomočjo pravljičnih kock in se prepustili pripovedi. ・

Razglednica Mont Blanca z vrisanim vzponom, foto: osebni arhiv Lojza Budkoviča

ujelo v bivaku Vallot. Prva Bohinjca na strehi Evrope sta bila po meni znanih podatkih brata duhovnika Franc in Janez Sodja (Skalovčeva) iz Bohinjske Bistrice. Lovoriko najvišjega vrha v Evropi je kmalu po našem vzponu prevzel Elbrus v pogorju Kavkaza.

S težkim srcem sva se z bratom Tomažem poslavljala od doma, ko je bila v meglenem avgustovskem jutru odprava pripravljena za odhod.

Na pot je odšlo 14 udeležencev s šolskim kombijem ford in Anžlinovim osebnim avtomobilom. Med udeleženci je bilo 9 Bohinjcev, in sicer: Janko Lapajne, Anton Peternelj, Janez Podlipnik - Skočir, Franc Podlip­ nik - Anžlin, Egon Mihelič, Joža Mihelič, Majda Loncnar, Tomaž in Lojze Budkovič. O naši poti sem takoj po vzponu napisal daljši članek, iz katerega sem povzel vtise za jubilejni zapis.

Pot nas je vodila do mejnega prehoda v Ratečah. Na meji smo imeli nekaj težav z Italijani. Na srečo so kmalu obupali nad ogromnim kupom prtljage v obeh vozilih. Vožnja je potekala po stari cesti skozi Kanalsko dolino proti Vidmu. Tam smo zapeljali na avtocesto po širni Padski nižini. Monotono vožnjo po ravnini so v daljavi spremljali obrisi dolomitskih gora. Tako smo prevozili Treviso, Vicenzo, Verono, Bres­ cio in Milano. Pred Torinom smo zavili proti dolini Aosta. Dolina se je pričela ožiti. Dobivala je alpsko podobo. Kmalu smo zagledali prve vrhove, pobeljene z večnim snegom in ledom. Brez težav smo že v mraku na meji med Italijo in Francijo zapeljali v 12 km dolg tunel pod Mont Blancom. Na drugi strani pa prišli v osvetljeni Chamonix. Utrujeni in naveličani dolge vožnje smo hitro postavili takrat še dovoljen ilegalni tabor, kjer smo prenočili.

Naslednje jutro nas je sonce ujelo pri pretegovanju preležanih udov.

Nad nami se je med številnimi snežaki bohotil mogočni Mont Blanc. Čudovita panorama nas je navdala z upanjem, da nas bo tokrat gora spustila na vrh. Po nakupu dodatne opreme smo se z žičnico zapeljali do postaje zobate železnice in z njo do izhodišča na višini 2300 m.

Otovorjeni z nahrbtniki smo v treh urah prišli do zavetišča Tete Rouse. Že pred kočo smo stopili na ledenik. (Ta je lani delal sive lase glaciologom, saj so napovedovali večji podor zaradi ogromnih vodnih žepov pod ledom ter posledično možnost večje naravne nesreče. Na srečo do tega ni prišlo.) Pri koči smo malo počili in se okrepčali iz zalog v nahrbtniku. Za naš žep so bile cene v koči astronomske. Vzpon smo

Mont Blanc 1971 Lojze Budkovič

Avgusta bo poteklo 50 let od uspešnega vzpona prve skupine Bohinjcev na takrat najvišji vrh Evrope. Prvi poizkus leta 1970 ni bil uspešen. Neurje na gori je v dramatičnih razmerah na srečo odpravo

Odprava v Ratečah, foto: osebni arhiv Lojza Budkoviča

14

iz na ših kr a je v nadaljevali po ledeniku. Močno sonce in neznosna vročina sta nam pila moči. Končno smo prišli pod strm ozebnik, kjer je bila potrebna previdnost zaradi padajočega kamenja. Na vrhu stene nas je čakala koča Gouter. Kot kakšna konzerva je bila z jeklenicami pripeta v strmo steno. Koča je bila polna hribovcev. Gneči sem se umaknil na verando in opazoval čudovit sončni zahod. V mraku sem se odpravil k počitku na skupna ležišča.

Noč je bila kratka. Ob tretji uri smo vstali in pozajtrkovali. Zunaj sta nas čakala tema in mraz. Opremljeni in navezani v tri naveze smo pričeli z vzponom proti vrhu. Na čelu naše naveze je bil Tomaž. Kmalu smo prešli višino 4000 metrov. Korak je postal počasnejši. Na grebenu Dome du Gouterja nas je pričakala megla s strupenim vetrom. Dodatne rokavice so rokam povrnile potrebno toploto. Vidljivost se je zaradi goste megle zmanjšala na nekaj metrov. S težavo smo sledili sledi in markirnim zastavicam. V tem blodnjaku smo prišli do bivaka Vallot, kjer se je končala odprava preteklega leta. Klavrno je kazalo tudi tega dne. Po počitku smo se ponovno spoprijeli z viharjem. Volja in trma sta nas gnali naprej. Ni bilo več daleč. Začutili smo ozek greben. Sunki vetra so postali siloviti. Gibanje naveze v takih razmerah je nevarno.

Končno smo prišli na vrh. Brez razgleda, v silovitem viharju, ovešeni z ivjem, 5. 8. 1971 ob 9.15. Ni bilo časa za občutenje doseženega.

Misli so bile že osredotočene na povratek. Razmere so se slabšale. Greben nas je srečno spustil na plato, kjer pa smo izgubili sled. Naveza je obstala. Na srečo je veter meglo nekoliko dvignil in v bližini se je prikazal odrešilni bivak. V njem smo si lahko za krajši čas ogreli premrle ude. Povratek se je nadaljeval v dramatičnih razmerah silovitega viharja. Moč vetra se je krepila in prečenje grebenov je zahtevalo popolno zbranost. Divja narava nas je pri koči Gouter končno spustila v varno življenje. Sestop v dolino je potekal brez večjih problemov. Izčrpani od naporov težke preizkušnje smo kot ubiti zaspali v šotorih.

Obisk Mont Blanca v tistih časih je bil prava pustolovščina. Za odhod v tujino si moral dobiti dovoljenje vojnega odseka, potni list in omejeno kvoto deviz na banki. Naš standard v tujini ni dopuščal razkošja. V izložbah smo si ogledovali opremo, o kateri smo lahko samo sanjali. Kljub temu pa ja bilo to potovanje nepozabno in neponovljivo.

Ta izkuš­nja me je še bolj povezala z gorami. Na tej odpravi je Majda Loncnar postala prva Bohinjka, ki se je povzpela na Mont Blanc. Meni je to uspelo pri rosnih 18 letih. ・

Planinsko društvo Bohinjska Bistrica

Lojze Budkovič, član Andraž Čoralič, član Aleš Cerkovnik, član Blaž Fujs, član Janko Arh, gospodarski odsek Stane Košnik, nadzorni odbor Lucija Šiljar, nadzorni odbor Ivan Rozman, nadzorni odbor Andrej Rožič, načelnik mladinskega odseka Borut Gogala, načelnik alpinističnega odseka Gregor Šilc, načelnik turnokolesarskega odseka Gregor Jan, načelnik markacističnega odseka Mojca Gorjup, načelnica odseka varstva gorske narave Upravni odbor se je že sestal na svoji prvi seji. Načrtov in dela v prihodnosti ne manjka, a najprej je potrebna obnova strelovoda na koči.

Obnovili smo spletno kamero in vremensko postajo. Za sponzorstvo se zahvaljujemo Turizmu Bohinj.

Kamera je trenutno dostopna na spletni strani alpejadran.si, v bodoče pa bo tudi na hribi.net.

11. 7. 2021 smo ob Orožnovi koči pripravili tradicionalni dan bohinjskih planincev. Dan, ki ga obeležuje vsa bohinjska dolina, je tako tudi povezal obe sosednji društvi, Srednjo vas in Bohinjsko Bistrico.

Ob lepem vremenu se je pri Orožnovi koči zbralo veliko ljudi, ki so na praznik prišli preko treh vodenih pohodov ali pa kar sami.

S kratkim kulturnim programom, ki so ga popestrile citrarka Damjana Praprotnik, Triglavske rož'ce in Marjana Bajt, smo sklenili lep dan.

Pozdravil nas je naš novi predsednik Janez Rozman, župan Jože Sodja, prijetno pa je vse skupaj povezoval Martin Šolar.

Iz koče so zadišale dobrote oskrbnika Francija in tako smo napolnili tudi lačne želodčke.

Z dobro voljo, pesmijo in harmoniko sta nas razvedrila Rok Črnko in Žiga Grm. Vedno pa smo še posebej veseli, ko se na naše povabilo odzovejo naši zvesti veterani. Brez njih koča ne bi bila to, kar je. Ponosni smo na njihovo delo in dobro voljo, ki jo vedno delijo z nami. Še na mnoga taka srečanja!

Orožnova koča pa gosti tudi koncerte klasične glasbe, za kar poskrbi oskrbnik Franci. Dva koncerta smo v mesecu juliju že poslušali. Kaj pa nam pripravlja Franci za avgust, pa spremljajte na naši FB-strani.

Lepo in mirno poletje vam želimo iz društva še naprej! ・

Barbara Sušel, tajnica

Za Planinsko društvo Bohinjska Bistrica je bilo letošnje leto posebno. Bilo je namreč volilno leto in občni zbor je čakal na prvo priložnost, da smo ga lahko izpeljali.

18. 6. 2021 smo ga tako organizirali v Kulturnem domu Joža Ažmana.

Upravni odbor je dobil nekaj nove zasedbe in izvolili smo novega predsednika Janeza Rozmana, ki je med drugim tudi dolgoletni reševalec GRS in v zadnjih letih predsednik GRS. Veliko veselje do planinstva mu je blizu že od malih nog. Predsedovanje v domačem društvu pa je zanj nov izziv in veselje.

Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo predhodni predsednici Anki Medja, ki je društvo vodila harmonično in s srcem. Veliko je bilo postorjenega v njenem mandatu, za kar smo v društvu zelo hvaležni.

UPRAVNI ODBOR Janez Rozman, predsednik Tanja Kalan, podpredsednica Barbara Sušel, tajnica Helena Cvetek, blagajničarka, članstvo Martin Šolar, član Anka Medja, članica

Foto: Janko Arh

Foto: Janko Arh

Foto: Janko Arh

ml adina , kultur a

15

Morske radosti bohinjskih otrok na letovanjih Občinska uprava Občine Bohinj in Društvo prijateljev mladine Škofja Loka

Foto: arhiv Društva prijateljev mladine Škofja Loka

Za otroke so počitnice prav posebno doživetje. Še bolj posebne pa so, če lahko deset dni preživijo s prijatelji na morju.

Društvo prijateljev mladine Škofja Loka že vrsto let organizira letovanja za otroke v počitniških domovih v Savudriji, Poreču, Umagu in Piranu. Trudimo se, da se letovanja lahko udeležijo vsi otroci, ne glede na socialni status družine, iz katere izhaja otrok. Otrokom z zdravstveno indikacijo, to so tisti, ki imajo v preteklem letu vsaj dva vpisa v zdravstveno kartoteko, letovanje znatno sofinancira ZZZS. Letovanja, ki jih za bohinjske otroke organizira DPM Škofja Loka, sofinancirajo tudi Občina Bohinj, akcija Pomežik soncu in donatorji.

Prve skupine otrok so že zaključile z letovanjem, kjer so jih vsak dan čakale nove dogodivščine. Že zjutraj se odpravijo na plažo, kjer uživajo v plavanju, skokih v vodo in raziskujejo morsko dno. »Otroci vedno radi opazujejo rake na obali in nabirajo školjke za spomin,« pove vzgojiteljica-animatorka Kaja. Neplavalci pa se vsak dan zabavajo na tečaju plavanja, da so v vodi še bolj suvereni. Seveda brez družabnih in drugih iger ob vodi dan ne mine. 11-letni Jaka glasno poudari, da »najraje kartam s prijatelji in skačem v vodo.« Ko je zunaj najbolj vroče, se skrijejo v senco in udeležijo delavnic, ki jih za njih pripravijo vzgojitelji-animatorji. Spoznajo eksperimente z vodo, ustvarjajo iz mnogih materialov, igrajo športe v senci ali se pogovarjajo na debatni delavnici. »Za mami sem spletla zapestnico,« ponosno pokaže 8-letna Anika. To je tudi čas, ko si privoščijo sladoled in si malo odpočijejo. Polni energije se popoldan zopet odpravijo na plažo ali sodelujejo v raznih turnirjih.

Med dvema ognjema je med mlajšimi seveda najbolj priljubljen, zvrstijo pa se še košarka, nogomet in odbojka. Najbolj napeta tekma sledi po zaključku turnirja, tista, ko se lahko zmagovalci pomerijo proti vzgojiteljem-animatorjem. »Najbolj smo veseli, če nam uspe zmagati proti učiteljem,« pritrdi 15-letni Gal. Prava zabava pa sledi po večerji, ko se čisto vsi zberejo na prireditvenem prostoru in vsak dan spremljajo drug program. Napeto čakajo na zmagovalca binga, hitijo po poligonu oviratlona in se tudi po več dni pripravljajo za svoj nastop na dogodku Savudrija ima talent. Ko se prireditev zaključi, se zasliši glasba in otroci z vzgojitelji-animatorji prihitijo na plesišče. Ob klasičnih račkah, macareni in YMCA se zavrtijo tudi ob modernejših ritmih. Mlajše konec plesa popelje v sanje, starejši pa se zvečer odpravijo še na sprehod ali večerno druženje na plaži. Vzgojiteljica-animatorka Laura še doda: »Največ mi pomeni, ko vem, da so otroci varni in zadovoljni s tem, kar jim omogočimo. Zelo sem vesela, ko se naslednje leto zopet vrnejo in lahko skupaj ustvarimo nove spomine.« ・

Avgust v knjižnici

Sara Klemenčič, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica Seznam dogodkov, ki bodo avgusta v Knjižnici Bohinjska Bistrica: - ves mesec, Knjižnica Bohinjska Bistrica in Srednja vas: 30 let samostojne Slovenije. Ob 30-letnici samostojne Slovenije se praznovanju pridružujemo tudi v knjižnici z razstavo gradiva, ki bo na ogled do konca avgusta. Vabljeni!

- ves mesec, Knjižnica Bohinjska Bistrica in Srednja vas: Občina Bohinj praznuje. Občina Bohinj praznuje občinski praznik 26. avgus­ ta. Posvečen je spominu na pohod štirih srčnih mož, ki so na ta dan, leta 1778, prvič stopili na 2864 m visok Triglav. Vsi štirje možje so bili iz Bohinja: Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer. Njim je posvečen tudi spomenik na Ribčevem Lazu, kjer štirje možje složno stojo in ponosno gledajo proti Triglavu. Vabimo vas, da si ogledate razstavo, posvečeno štirim srčnim možem.

- ves mesec, Knjižnica Bohinjska Bistrica: Blišč in beda u kon'c sveta. Letos mineva že desetletje, odkar je hotel Zlatorog zaprl svoja vrata. V času svojega blišča je živel različne zgodbe: od naravnega klimatskega zdravilišča do planinske postojanke, od protokolarnega objekta do eko hotela. Dokumentarna razstava Blišč in beda u kon'c sveta, ki sta jo pripravili Anja Poštrak in mag. Barbara Kalan iz Gorenjskega muzeja, prikazuje več kot stoletje njegove zgodovine.

Vabljeni, da tik pred prihajajočo prenovo hotela zopet obudite spomine na nekdanje čase.

- junij–september, vse enote: Pokukajte med vrstice Josipa Jurčiča.

Pokukajte med vrstice avtorja prvega slovenskega romana in naj ob 140. obletnici smrti znova zaživijo njegove besede! V naslednjih mesecih se preizkusite v štirih nagradnih kvizih. Rešite jih na spletu ali pri izposojevalnem pultu v naših enotah. Ob vsakem boste prejeli opojno dišeče in okusno darilce.

Foto: arhiv Društva prijateljev mladine Škofja Loka

- 10. 6.–10. 9., vse enote: Poletavci. Poletni bralci (otroci od 7. do 12. leta) in NajPoletavci (od 13. do 16. leta) preživijo poletje v družbi svojih najljubših knjig in revij. Med poletnimi počitnicami 30 dni berejo 30 minut na dan. Poletavci izpolnjujejo bralni seznam, ki ga s podpisom potrdijo odrasli. NajPoletavci oddajo spletni obrazec za tri prebrane knjige. Vsi udeleženci pridobijo super navado: branje

16

kultur a in majico rdeče barve. Glavna nagrada, ki jo izžrebamo na zaključni prireditvi, je elektronski pikado. Prispeva ga podjetje Hervis.

- ves mesec, vse enote: Bralni izziv. Od 1. julija do 31. avgusta vas vabimo na poletno pustolovščino. Izberite knjigo avtorja iz izbrane države, preberite vsaj štiri dela in osvojite nagrado.

- ves mesec, vse enote: Mislice. Mladi bralci lahko rešujete miselne uganke. Vsak mesec vas čaka nov izziv, ki ga najdete v svoji knjižnici. Če ga boste uspešno rešili, vas z malo sreče čaka presenečenje.

- ves mesec, vse enote: Zbistrimo um. Za vse ljubitelje miselnih vaj za krepitev uma smo pripravili po en mesečni problem. Rešitev oddajte v svoji knjižnici in z malo sreče vas čaka presenečenje. ・

Članice sekcije ročnih del Kulturnega društva Bohinj aktivne tudi v času zaprtja Marjeta Preželj, Kulturno društvo Bohinj

Koronavirus članicam sekcije ročnih del Kulturnega društva Bohinj ni preprečil nadaljevanja ustvarjanja različnih izdelkov z našimi spretnimi rokami. Vseeno pa nam je manjkalo druženje in predvsem to, da nismo mogle deliti svojih novih znanj in idej.

Ko smo dobile dva nova izziva, smo se srečale najprej na Zoomu, kasneje pa nam je sproščanje ukrepov omogočilo vsaj srečevanje na vrtu ene izmed članic. Učiteljica flavte glasbene šole Radovljica nas je že v lanskem letu prosila, če bi za njene učenke flavtistke skvačkale kapice – Foto: Marjeta Preželj figurice za flavte. Alenka Gašperin se je poglobila v to uganko, skvačkala par primerov, napisala navodila in vodila videokonferenco, preko katere smo članice nakvačkale vsaka svojo figurico, nadaljevale pa smo še doma. Skupaj smo nakvačkale 26 figuric – kapic, večinoma živalic, od mišk, slona, petelina, do muck, medvedkov ipd., za učiteljico pa rožico. Punce flavtistke so jih bile zelo vesele, nekatere so z njimi igrale že kar na izpitu ob koncu šolskega leta.

Ker pa v kulturnem društvu kar nekaj deklet pričakuje naraščaj ali pa so ga že povile, smo nakvačkale tudi copatke, ki jih vsak dojenček dobi v dar.

Spomladi je članica Alenka Ivanuš pripravila kratek spletni filmček, kjer so prikazani nekateri izdelki in delovanje sekcije ročnih del. Bil je vključen na virtualnem praznovanju kulturnega praznika Občine Bohinj.

Poleti je preveč drugega dela, zato z ustvarjanjem nadaljujemo jeseni, upamo, da bomo lahko spet organizirale kakšno izobraževanje, sicer pa se vidimo preko Zooma. ・

Člani in članice Kulturnega društva Bohinj spet na poti Marjeta Preželj, Kulturno društvo Bohinj

Koronavirus je močno posegel v dosedanji način dela v društvih, zaprli smo se vsak v svoj svet – nekatere sekcije so sicer že začele z aktivnostmi, a manjkalo nam je skupno druženje. Zato smo se 20. junija 2021 pod organizacijo predsednika Jureta Sodje odpeljali raziskovat našo lepo Slovenijo, in sicer v Vipavsko dolino po poteh snemanja nanizanke Najini mostovi. Najprej smo se na kmetiji Marc na Planini okrepčali z izvrstno domačo hrano. V Ajdovščini se nam je pridružila vodička, ki nas je najprej sprehodila po številnih mostovih Vipave, mi pa smo predvsem iskali kotičke, kjer so snemali nanizanko. V Pilonovi

Foto: arhiv KD Bohinj

galeriji v Ajdovščini smo pod vodenjem direktorice spoznali življenje in delo slovenskega slikarja, grafika in fotografa Vena Pilona, poleg tega pa še takrat gostujočo razstavo slikarja Lojza Spazzapana. Vipav­ ski Križ je majhna vasica na hribu, ki sodi med zgodovinsko najzanimivejše kraje na Vipavskem, mnogi ga imenujejo biser v srcu Vipavske doline. Aleksandrinke so velikokrat negativno predstavili, predsednica Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink v Prvačini pa nam je pripovedovala njihove zgodbe, v kolikšni meri so takrat finančno pomagale svojim družinam, predvsem pa njihova občutenja ob ločitvi od družine in odhodu v tuji svet. V društvu imajo shranjenih veliko njihovih zapisov, fotografij in predmetov. Da nismo ostali lačni, sta nam kuhar Marko in njegova žena Ingrid v kampu Saksida v Vipavi pričarala neverjetno kulinarično doživetje. Vipavsko dolino vam vsekakor priporočamo za ogled, mi pa upamo, da kmalu ponovimo to lepo izkušnjo. ・

Poletje v Stari Fužini KS Stara Fužina - Studor

Torkovi večeri v Stari Fužini

Vsako poletno torkovo popoldne jedro Stare Fužine zaživi. Najprej tržnica z bohinjskimi kulinaričnimi in rokodelskimi izdelki od 16. ure vse do večera, ko utrip tržnice popestrijo koncerti glasbenih skupin, ki svoj nastop začnejo ob 20. uri. Po zadnjem, velikem torkovem večeru s Čuki bodo obiskovalce in domačine na torkovih večerih zabavali še: - 10. 8. 2021 Ansambel Roka Kastelca, - 17. 8. 2021 Danilo Lukan s prijatelji, - 24. 8. 2021 Ansambel Občutek.

Sobotne tržnice Slovenija se predstavi

Vsako soboto se v Stari Fužini od 16. ure naprej na tržnici predstavljajo slovenske pokrajine s kulinariko, rokodelskimi izdelki in glasbenimi nastopi. Dogajanje povezuje Marija Merljak.

Kino pod Triglavom

Vsako nedeljo po 20. uri ob večernem mraku ste vabljeni na poletni kino.

- 8. 8. 2021 Ptice jezer, dokumentarni film

kultur a , šport, z a konec

17 Film o vsakdanjem življenju ptic, ki ostaja prikrito večini od nas. Matej Vranič je dve leti s kamero spremljal življenje ptic, ki naseljujejo jezera in okolico.

- 15. 8. 2021 Gremo mi po svoje 2, mladinski film Navihani taborniki in njihov nergavi Starešina se vračajo v Posočje.

Otvoritev krožne turnokolesarske poti Juliana Bike Povzeto po Skupnosti Julijskih Alp

Razstava o Janku Ravniku

Ob 130. obletnici rojstva Janka Ravnika, 100. obletnici alpinističnega kluba Skala in 90. obletnici prvega celovečernega filma V kraljestvu zlatoroga je v Kulturnem domu v Stari Fužini vsak dan od 9. do 20. ure na ogled razstava o Janku Ravniku.

Kdo je bil Janko Ravnik?

Kot mnogi Bohinjci, ki so tičali v knjigah in nabirali znanje, še preden so se iz doline podali na šolanje v svet, je Janko Ravnik pred 130 leti v Bohinjski Bistrici stopil na življenjsko pot, kjer je postavljal številne mejnike. Bil je skladatelj, akademik, profesor, scenarist in režiser prvega slovenskega filma V kraljestvu Zlatoroga. Tudi ta film beleži visoko 90. obletnico. Z njim se ni poklonil le vsej bogati gorniški tradiciji Slovencev, tudi Bohinju in Triglavu. Danes je ta prvi slovenski celovečerni film daleč od zmožnosti dramaturške zbranosti sodobnega gledalca, pa vendar ljubitelji filmske fotografije nedvomno v tem romantičnoidiličnem filmu prepoznajo mojstrstvo njegovega fotografskega očesa.

Janko Ravnik je bil namreč tudi vrhunski gorski fotograf in njegove fotografije v tehniki na steklu veljajo za umetniški presežek pozabljenih tehnologij in tehnik. To poletje se njegovi ustvarjalnosti in drznosti priklanjamo z interaktivno razstavo v Kulturnem domu v Stari Fužini. ・

Pestro poletje v Kajak kanu klubu Bohinj Andraž Nahtigal, trener KKK Bohinj

Foto: Andraž Nahtigal

Tekmovalna sezona je v polnem teku. Prvi del največjih tekmovanj je že za našimi reprezentanti. Nastopali smo v Bratislavi, mlajši člani so bili na evropskem prvenstvu na Poljskem, Rok Šmit je bil na dveh tekmah za svetovni pokal. Imeli smo klubsko odpravo v Avstrijo, kjer smo opravili s pripravami in nastopili na mednarodni regati. Z mlajšimi kategorijami se bližamo polovici tekmovanj za slovenski pokal. Rezultati so zelo dobri, tekmovalci se uvrščajo na visoka mesta in ob dosežkih je prisotnega veliko zadovoljstva. Podrobnosti o rezultatih najdete na naši FB-strani in straneh KZS. Dejavni pa nismo samo na tekmovalnem področju. Letos smo opravili že tri začetniške tečaje, kjer si tečajniki v osemurnem programu pridobijo izkušnje z veslanjem kajaka na mirni vodi. Naslednji tečaj bomo izvedli med 5. in 8. avgustom. Nekaj mest je še prostih, informacije pa dobite tudi na naši spletni strani: kajakbohinj.com. V avgustu bodo potekale tudi športne urice za najmlajše. 15. 8. na Bohinjskem jezeru organiziramo 14. Bohinjski kajakaški maraton, kamor vas vabimo kot tekmovalce ali gledalce. Start bo v zalivu Pod Skalco od desete ure naprej.

V času tiska revije smo bili tudi na taboru Kajakaške zveze Slovenije, ki je tokrat organiziran na Soboškem jezeru. Gotovo je, da bo štirinajsterica domov prišla zelo zadovoljna in z veliko novimi izkušnjami. ・

Juliana Bike je nov turistični produkt skupnosti Julijske Alpe, ki se je pridružil med obiskovalci in turisti zelo priljubljeni, daljinski pohodniški poti Juliana Trail.

Na tiskovni konferenci, ki je potekala v začetku poletja pred otvoritvijo Juliana Bike v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, so sodelovali Klemen Langus, direktor skupnosti Julijske Alpe, Martin Šolar, podpredsednik Planinske Zveze Slovenije in Janez Rozman, predsednik Gorsko-reševalne zveze Slovenije. Rdeča nit je bila predstavitev novega turističnega produkta Juliana Bike, predstavitev sodelovanja s PZS, novosti na pohodniški poti Juliana (nova 4-peresna pentlja etap do Goriških Brd, prenovljen vodnik in 24 žigov na poti etap) in sodelovanje z ostalimi deležniki pri pripravi novih turističnih produktov, ki spretno združujejo razvijanje butičnega turizma v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom in turističnimi deležniki na vseh destinacijah, ki so del Skupnosti Julijske Alpe.

Poseben poudarek novinarske konference je bilo spoštovanje bontona in skrbi za varne športne aktivnosti kot so kolesarjenje, pohodništvo in gorništvo. Kot je poudaril Klemen Langus je destinacija kot neke vrste dnevna soba, ki jo najprej uredimo zase oz. lokalno prebivalstvo šele nato v goste povabimo prijatelje, znance, obiskovalce in turiste. Tako je tudi na poti Juliana Bike potrebno spoštovati pravila vedenja, ki veljajo v Triglavskem narodnem parku, zavarovanem območju Natura 2000, UNESCO – MIB in tradicionalnega življenja domačinov.

Po kulturnem programu, kjer so udeležene na otvoritveni priredit­ vi pozdravili in nagovorili junaki Triglavskih pravljic, je sledil sloves­ ni moment, ko so direktorica STO Maja Pak, župan občine Kranjska Gora Janez hrovat, direktor Skupnosti Julijske Alpe Klemen Langus in predsednik Planinske zveze Slovenija Jože Rovan odkrili usmerjevalno tablo za novo turnokolesarsko pot Juliana Bike. Kmalu zatem so se vsi zbrani z (e)kolesi odpravili na pot proti Krmi in tako simbolično preizkusili del druge etape Juliana bike, ki poteka čez Goreljek in Zgornjo Radovno vse do Kranjske Gore.

Juliana Bike je sestra nadvse priljubljene daljinske pohodniške poti Juliana.

Juliana bike sledi filozofiji starejše sestre Juliana Trail in je v osnovi del Slovenske turnokolesarske poti (STKP), vendar je krožno zaključena zato jo lahko razumemo kot samostojen krog po robu julijskih Alp. Turnokolesarska pot Juliana Bike vsebuje sedem etap in si sledijo v obratni smeri urnega kazalca in merijo skupaj 290 km, medtem ko njihova višinska razlika znaša slabih 8500 metrov. Poleg osnovnih etap se na Juliana Bike navezujejo tudi pristopne etape iz treh smeri.

Povprečna dolžina etape znaša 40 kilometrov.

7 etap 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Bohinjska Bistrica – Goreljek Goreljek – Kranjska Gora Kranjska Gora – Bovec Bovec – Tolmin Tolmin – Zakojca Zakojca – Podbrdo Podbrdo – Bohinjska Bistrica

18

z a konec 3 Pristopne etape

1. Radovljica – Bled – Gorje 2. Žirovnica – Jesenice – Mojstrana 3. Goriška Brda – Tolmin Turnokolesarska pot Juliana bike je označena z modrimi usmerjevalnimi tablicami, ki že označujejo Slovensko turnokolesarsko pot, dodan je le zaščitni znak Julijskih Alp (JA). Pot vas bo peljala po lokalnih cestah, kolesarskih stezah, gozdnih poteh ali kolovozih in bo ob vas v občutljivih naravnih habitatih terjala tudi precejšnje spoštovanje do narave, rastlin, živali in navsezadnje do spoštovanja zasebne lastnine domačinov, ki trajnostno sobivajo z vsemi naravnimi deležniki okolja v zavarovanem okolju UNESCA in Triglavskega narodnega parka. Temeljna razlika med STKP in Juliana Bike je ta, da so začetki in zaključki etap prestavljeni v naseljene kraje oz. turistična središča Julijskih Alp. ・

Skupinska fotografija udeležencev, foto: Janko Humar

Julijska črna kronika

Povzeto po Upravi RS za zaščito in reševanje Nesreče pri športnih aktivnostih

V ponedeljek, 28. 6. 2021, ob 21.46 je v planinsko kočo na Črni prsti prišel jadralni padalec, ki je zasilno pristal v okolici in je tožil za bolečinami v predelu trebuha. Posredovali so reševalci GRS Tolmin in GRS Bohinj z zdravnico. Po zdravniškem pregledu, rehidraciji je padalec sestopil v spremstvu reševalcev do Kalarskega brda. S terenskim vozilom je bil prepeljan do vasi Kal, kjer je bil predan ekipi NMP ZD Tolmin.

V nedeljo, 4. 7. 2021, ob 15.32 je na ferati Pršivec na tujo planinko priletel kamen in jo hudo poškodoval. Posredovali so gorski reševalci GRS Bohinj ter posadka s helikopterjem Slovenske vojske z dežurno ekipo GRS na krovu. Planinka je poškodbi na kraju dogodka podlegla.

V petek, 16. 7. 2021, ob 17.27 se je v kanjonu Grmečica pri spustu poškodoval občan. Na kraju so poškodovanca oskrbeli gorski reševalci GRS Bohinj. V UKC Ljubljana na nadaljnjo zdravljenje pa ga je prepeljala s helikopterjem posadka helikopterja Slovenske vojske skupaj z dežurno ekipo GRS Brnik.

V torek, 27. 7. 2021, ob 16.26 si je pri slapu Grmečica pri padcu oseba poškodovala roko. Gorski reševalci GRS Bohinj so jo oskrbeli in pospremili do reševalnega vozila. Reševalci NMP Bohinj in Bled so jo prepeljali v Splošno bolnišnico Jesenice.

Nesreče v cestnem prometu

V četrtek, 15. 7. 2021, ob 21:42 se je na cesti relacija Bitnje-Lepence, na nepreglednem ovinku, osebno vozilo prevrnilo na streho. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica so zavarovali in osvetljevali kraj nesreče, odklopili akumulator na vozilu, nevtralizirali iztekle motorne tekočine in s tehničnim postopkom vozilo dvignili na avtovleko. Voznico so na pregled v ZD Bled odpeljali svojci.

Nesreče v gorah

V ponedeljek, 28. 6. 2021, ob 7.07 si je na planini Suha planinec poškodoval nogo. Gorski reševalci GRS Bohinj in dežurna ekipa HNMP s helikopterjem Slovenske vojske so poškodovanega planinca oskrbeli in prepeljali na zdravljenje v Splošno bolnišnico na Jesenice.

V petek, 2. 7. 2021, ob 15.27 si je pri Sedmerih Triglavskih jezerih – Zeleno jezero, planinec poškodoval glavo. Aktivirani so bili gorski reševalci GRS Bohinj. Poškodovanca je na kraju oskrbela dežurna ekipa GRS na Brniku. V UKC Ljubljana pa ga je s helikopterjem prepeljala posadka helikopterja Slovenske vojske skupaj z dežurno ekipo GRS na Brniku.

V soboto, 3. 7. 2021, ob 14.23 se je pri sestopu z Viševnika planinec pri padcu poškodoval roko in nogo. Reševalci GRS Bohinj in dežurna ekipa za reševanje v gorah so poškodovanega planinca na kraju dogodka oskrbeli. Helikopter Slovenske vojske ga je prepeljal v Splošno bolnišnico Jesenice.

V soboto, 3. 7. 2021, ob 20.16 sta se pri sestopu s planine Lopučnica v občini Bohinj izgubili planinki. Gorski reševalci GRS Bohinj so nepoškodovani planinki našli in na klasični način pospremili do Koče na sedmerih jezerih.

V torek, 6. 7. 2021, ob 14.17 si je pri sestopu z Jezerc planinka poškodovala nogo. Gorski reševalci GRS Bohinj in dežurna ekipa GRS Brnik so poškodovano planinko na kraju oskrbeli, nato pa so jo s helikopterjem Slovenske policije prepeljali na Rudno polje, kjer so jo prevzeli svojci.

V torek, 6. 7. 2021, ob 17.33 se je na poti iz Planine za Migovcem izgubila planinka. Gorski reševalci GRS Bohinj so nepoškodovano planinko in njenega psa z vitlom dvignili v helikopter Slovenske policije, ki jo je prepeljal v dolino.

V soboto, 10. 7. 2021, ob 16.53 sta pri vzponu na Triglav pri Planiki, občina Bohinj, zaradi neprimerne opreme obstala v snegu dva tuja planinca. Reševalci GRS Bohinj so aktivirali posadko s policijskim helikopterjem in dežurno ekipo GRS z Brnika. Nepoškodovana so prepeljali v Staro Fužino.

V sredo, 21. 7. 2021, ob 9.40 si je na Komni planinka poškodovala gleženj in ni mogla sestopiti. Reševalci GRS Bohinj so jo skupaj z dežurno ekipo GRS Brnik oskrbeli in s helikopterjem Slovenske vojske prepeljali v SB Jesenice.

V soboto, 24. 7. 2021, ob 18.23 je pri domu Savica omagala planinka. Planinka je bila popolnoma izčrpana in z bolečinami v mišicah.

Gorski reševalci GRS Bohinj so planinko na kraju oskrbeli in na klasični način pospremili v dolino.

V ponedeljek 26. 7. 2021 ob 17.10 so se na pobočju Velikega Špičja, zaplezalo pet tujih planincev. Gorski reševalci GRS Bohinj so planince na kraju oskrbeli in s pomočjo vrvne tehnike rešili iz zahtevne poti in nato na klasični način pospremili do koče pri Triglavskih jezerih.

V sredo 28. 7. 2021 ob 9.43 je na Planini Blato proti Planini pri jezeru obolela oseba potrebovala pomoč. Reševalci GRS Bohinj so obolelo osebo oskrbeli ter jo prenesli do mesta, kjer jo je prevzela dežurna ekipa za posredovanje v gorah z Brnika in helikopter Letalske policijske enote. Helikopter jo je prepeljal v Splošno bolnišnico Jesenice.

V soboto 31. 7. 2021 ob 9.57 je dve planinki zajelo neurje s točo in strelami na Rodici,-Eno planinko naj bi strela tudi oplazila zato so posredovali reševalci GRS Bohinj, ki so planinki pospremili v dolino.

Požari v naravi oziroma na prostem

V soboto 10. 7. 2021 ob 19.25 je v naselju Ribčev Laz zagorel večji kompost. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica so požar pogasili in zaradi možnosti širitve požara v naravo preventivno pregledali okolico.

Sproščanja nevarnih plinov

V petek 2. 7. 2021 ob 21. uri so v počitniškem domu na Ribčevem Lazu zaznali prisotnost plina v objektu. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica so iz objekta preventivno umaknili devetnajst oseb, zaprli ventil za plin in opravili meritve, ki pa niso pokazale povišane koncentracije plina.

Na kraj so prispeli tudi gasilci PGD Bled.

Tehnična in druga pomoč

V soboto, 10. 7. 2021, ob 15.05 je ob Bohinjskem jezeru jadralni padalec zasilno pristal na drevju. Padalec je bil nepoškodovan in se je pred prihodom gasilcev iz drevja rešil sam. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica so s pomočjo dvigala iz drevesa sneli prazno padalo.

V četrtek, 29. 7. 2021, ob 12.31 je ob Bohinjskem jezeru zasilno pris­tala padalka. Do prihoda gorskih reševalcev GRS Bohinj in reševalca GRS Tržič je padalka že sama sestopila. ・

M - 041 889 610 www.sir.si e - bohinjska.sirarna.doo@siol.net MLEČNI IZDELKI Pokličete, naročite, prevzamete.

19

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

DEŽURNA SLUŽBA: 040 887 169, 041 655 987, 040 887 112

CVETLIČARNA NOVAK pri pokopališču na Bledu Sprejemamo naročila za sveže in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžmaje daril.

Velika izbira sveč.

POGREBNA SLUŽBA ZVONČEK Dežurna služba 24 ur: 041/ 963-031

V trenutku izgube drage osebe, vam bomo pomagali zmehčati bolečino in iz ozadja tišine poskrbeli vse potrebno za dostojno slovo.

ogl a si 040/202 384

20

POŠTA IN TRGOVINA TINKA

Stalna ponudba: -

poštne storitve oblačila od rojstva naprej igrače sveče pisarniški pripomočki

Tinka, Tina Žvan s.p.

Srednja vas v Bohinju 79 4267 Srednja vas v Bohinju

Delovni čas: PON 9-14 TOR 9-14,16-18 SRE 9-14,16-18 ČET 9-14, PET 9-14