__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 1

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXIII 4. SEPTEMBER 2020 ŠTEVILKA 9

Prejemniki občinskih priznanj 2020 (na 5. strani)

2

7

8

11

19

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

ANKETA

KULTURA

Anketa o stanovanjskem področju

Praznik kmečkih fantov in deklet Bohinja 1939. leta

Evropski teden mobilnosti

Prenova gostilne Gasilsko vozilo z Danica dvigalom v Bohinjski Bistrici

Foto: Pavel Korošec


2

ak tualno

Občina Bohinj policijski pisarni Bohinjska Bistrica podarila defibrilator

Županov uvodnik

Katarina Košnik

Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Ko boste brali ta županov kotiček, smo že kar dobro zakorakali v september in s tem tudi v začetek šole. Zopet po pločnikih in cestah srečujemo šolarje. Ne smemo pozabiti na prvošolčke, ki še nimajo izkušenj v prometu in so tudi najbolj ranljivi. Ker šolske poti vodijo tudi po stranskih ulicah, je le-te treba vzdrževati in jih ohranjati pregledne. Vsi, ki ste lastniki živih mej, prosim, da jih vzdržujete in poskrbite, da so porezane in urejene tako, da omogočajo preglednost. Ravno tako je zelo pomembno, da je hitrost prilagojena razmeram na cesti, te pa na ozkih ulicah niso najboljše. Vozimo obzirno in varno. Tudi letos smo na prehodih za pešce videvali »reditelje«, ki so skrbeli za varno prečkanje ceste ali pa so usmerjali otroke po varnejših poteh do šole. V vseh teh akcijah so tudi letos sodelovali prostovoljke in prostovoljci Društva upokojencev Bohinjska Bistrica in Stara Fužina. Vsem se najlepše zahvaljujem. Obveščam vas o začetku rekonstrukcije ceste Koprivnik - Gorjuše, ki se je začela 27. avgusta. V septembru bo tridnevna popolna zapora ceste in ne desetdnevna, kot je bilo predhodno objavljeno. Izvajale se bodo delne zapore, izvajalec bo upošteval dogovor s krajani. Termin obnove in lokacijo je izbrala država, saj odsek ceste spada pod državne ceste. Kljub problemom in slabi volji vas prosim za kanček potrpljenja. Krajane Gorjuš in Koprivnika bomo sprotno obveščali o vsem, kar se tiče zapore. Počasi se bližamo času, ko se bo sprejemal občinski proračun za naslednje leto. Pri pripravi le-tega bomo tudi letos določena sredstva namenili za pripravo participatvnega proračuna. Občani boste imeli tudi letos možnost predlagati projekte, ki naj bi se izpeljali na območ­ ju celotnega Bohinja. Postopki oddaje predloga in izbire bodo isti kot preteklo leto. Seveda bomo tudi letos preverili smiselnost predlogov in jih na nek način ocenili. Izbrani pa bodo v proračun vključeni pri drugem branju. V sredo, 26. avgusta, smo praznovali praznik Občine Bohinj. Kljub velikim dvomom in nenehnemu kolebanju, ali proslavo izpeljati ali ne, smo se odločili, da proslavo pripravimo v parku ob Ažmanovem domu. Odločitev je bila pravilna, saj nas je vse presenetil čudovit ambient. Sklenili smo, da proslavo naslednje leto ponovimo na istem mestu, seveda pa je vse odvisno od vremena. Hvala vsem za obisk. V Bohinju kljub velikemu številu obiskovalcev nimamo prevelikih problemov s smetmi, kar gre pripisati delu režijskega obrata. Smeti tudi nimamo ob raznih sprehajalnih poteh, za kar pa so v veliki meri zaslužni ljudje, ki smeti pobirajo preko celega leta in ne samo v času čistilne akcije. To so ljudje, ki jim narava in domači Bohinj nekaj pomenita. Vsem in vsakomur, ki spada v to skupino ljudi, se najlepše zahvaljujem – tudi v imenu ostalih Bohinjk in Bohinjcev. Ostanite zdravi, spoštujte pravila, ki jih predpisuje NIJZ in s tem poskrbite za varno in zdravo jesen sebi in drugim. S spoštovanjem,

Rok za oddajo prispevkov v septembru

župan Jože Sodja

Foto: Katarina Košnik

Občina Bohinj zadnja leta sistematično opremlja Bohinjske vasi z defibrilatorji, ki jih vaščani večinoma najdejo na pročeljih gasilskih domov. Danes so uresničili tudi željo, da z defibrilatorjem opremijo avto policijske pisarne Bohinjska Bistrica. Ob predaji defribrilatorja, ki bo nameščen v policijskem avtomobilu, je župan povedal, da so si tega na Občini že nekaj časa želeli. Prav policijski avto, lociran v Bohinju, je namreč med tistimi, ki so med prvimi na kraju nesreče. Vodji policijske pisarne Bohinjska Bistrica Alešu Rozmanu je zaželel, da bi ga čim manj uporabljali in ko že, naj bo njihova roka srečna in naj služi svojemu namenu, naj torej rešuje življenja. Darila so bili veseli tudi v policijski pisarni. Kot pravi Rozman, so ponosni, da so se na Občini Bohinj odločili za to darilo, ki jim bo omogočilo, da bodo lažje opravljali svojo prvenstveno nalogo, reševali življenja. ・

Evropski teden mobilnosti 16.–22. september

Nataša Fujs, mag. varst. nar., občinska uprava

V občini Bohinj smo v zadnjih letih izpeljali nekatere aktivnosti za umiritev prometa ter spodbujanje trajnostne mobilnosti, izvaja se več promocijskih aktivnosti ter organizacija nekaterih aktivnosti, ki spodbujajo uporabo trajnostnih načinov mobilnosti (hoja, kolesarjenje, javni prevoz). Tej tematiki sledi tudi tradicionalna evropska pobuda Evropski teden mobilnosti, katere namen je predvsem spodbujanje k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov. Prizadevanja za človeku in okolju prijaznejše načine mobilnosti vsako leto povežejo na tisoče sodelujočih mest. Aktivnosti potekajo vse leto, vrhunec dogajanja pa je med 16. in 22. septembrom. Občina Bohinj se je tej pobudi pridružila že večkrat, tudi v letošnjem letu s projektom Peš je IN, avto bo(HIN) – trajnostna mobilnost v Bohinju. Evropski teden mobilnosti v Bohinju se izvaja v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt,

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 18. septembra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 2. oktobra 2020.


3 sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Namen je lokalnemu prebivalstvu približati oblike trajnostne mobilnosti in spodbujati hojo in kolesarjenje ter prikazati pomen javnih površin in kaj nam te prinašajo dobrega v primerjavi s parkirišči v naseljih. V času Evropskega tedna mobilnosti, ki poteka med 16. in 22. septembrom, bomo izvedli promocijo trajnostnih oblik mobilnosti tudi za najmlajše. Za učence Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in podružnice Srednja vas (nižji razredi) bomo v sodelovanju z osnovno šolo izvedli aktivnost, imenovano Pešbus. Namen Pešbusa je organizirano spremstvo otrok v šolo, kjer jih v skupinah peš pospremimo po začrtanih poteh, označenih postajah Pešbusa in po stalnem urniku. Otroci tako vsak dan naredijo nekaj za svoje zdravje, ves čas pa so v spremstvu odrasle osebe. Spodbujanje prihoda v šolo peš, s kolesom, skirojem ali podobno je velika prednost, predvsem z vidika vsakodnevne fizične aktivnosti, spodbujanja osebnega in socialnega razvoja otrok ter krepi občutek odgovornosti in zavest o lastnih zmožnostih. Poleg Pešbusa bo v času Evropskega tedna mobilnosti potekala vrs­ ta aktivnosti, ki temeljijo predvsem na spodbujanju trajnostne mobilnosti. V tednu ETM (16.–22. septembra) bomo zaprli parkirišče pri trž­nici v Bohinjski Bistrici za vsa vozila in na njem vzpostavili neko javno površino za druženje občanov in drugih. Z raznimi aktivnostmi bomo preuredili parkirni prostor v javno površino, s tem želimo pokazati prebivalcem, da je v naselju precej bolje imeti javne površine za druženje in prijetno preživljanje prostega časa kot pa parkirišče. V nadaljevanju najdete program aktivnosti, ki se bodo poleg Pešbusa izvajale v okviru Evropskega tedna mobilnosti. VLJUDNO VABLJENI K UDELEŽBI NA AKTIVNOSTIH OB EVROPSKEM TEDNU MOBILNOSTI

LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. info@care4climate.si www.care4climate.si

Program Evropskega tedna mobilnosti v Bohinju SREDA, 16. september, parkirišče pred tržnico v Bohinjski Bistrici: 16.00–17.00 USTVARJALNE DELAVNICE Lepo vabljeni na kreativne delavnice, kjer bomo ustvarjali na bombažnih vrečkah. ČETRTEK, 17. september, parkirišče pred tržnico v Bohinjski Bistrici: 18.00 CIRKUŠKA PREDSTAVA BICIKLON Vabljeni na atraktivno cirkuško predstavo žonglerske skupine Čupakabra. SOBOTA, 19. september, parkirišče pred tržnico v Bohinjski Bistrici: 14.00 IZVEDBA IN PRIKAZ GASILSKE VAJE – reševanje ob prometni nesreči Prostovoljno gasilsko društvo Bohinjska Bistrica bo izvedlo vajo reševanja ob prometni nesreči. NEDELJA, 20. september, parkirišče pred tržnico v Bohinjski Bistrici: V dopoldanskih urah z začetkom ob 9.00 ŠPORTNI DOGODEK ZA OTORKE

ak tualno Življenje z gibanjem je tisti del otroštva, ki je naložba za vse življenje. Z dogodkom bi želeli otrokom predstaviti poligon iz naravnih materialov kot idejo za vsakodnevno gibanje brez dragih pripomočkov. 10.00–12.00 BREZPLAČEN SERVIS KOLES Ponudili bomo možnost brezplačnih manjših popravil koles (nastavitve zavor, menjalnikov ipd. Med 16. in 22. septembrom, parkirišče pred tržnico v Bohinjski Bistrici: RAZSTAVA VIZUALIZACIJ PREDUREDITEV JAVNIH POVRŠIN Avtor vizualizacij: Anže Repinc, mag. inž. arh. »V sodelovanju z Občino Bohinj smo pripravili vizualizacije projektov, ki so se pripravljali v preteklih letih. V okviru urbanistične delavnice Ribčev Laz se je tako v sodelovanju s tremi arhitekturnimi biroji pripravilo sintezno rešitev za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta prireditvenega prostora pod Skalco ter prostora ob Jezernici. Projekt predvideva urejanje poti, parka, manjših igrišč, prireditvenega prostora pod Skalco ter predvsem umeščanje različnih programov v enotno oblikovane objekte. Poleg Ribčevega Laza smo pripravili vizualizacije parka pred kulturnim domom Joža Ažmana ter ureditev javne površine ob potoku Belca v Bohinjski Bistrici. Tudi tukaj gre za urejanje javnih površin za pešce in uporabnike parka, urejanje igrišč ter postavitev urbane opreme.« ・

Vabilo na delavnice Biodiverziteta v naseljih občine Bohinj Zavod REVIVO in občinska uprava Občine Bohinj

Človek s svojimi posegi v okolje neposredno in posredno vpliva na organizme in ekosisteme okoli sebe. Mnogo dejavnikov je na prvi pogled skrito očem, a lahko na dolgi rok oslabijo delovanje ekosistemov in s tem kvaliteto storitev, ki nam jih ponuja narava okoli nas. V okviru projekta LAS Gorenjska košarica – za operacijo »Spoznajmo biodiverziteto v naseljih« bomo v lokalnem območju raziskovali življenje v štirih različnih urbanih okoljih, in sicer vodotokih, parkih, degradiranih območjih in gozdnih robovih. Skozi interaktivne sprehode si bomo ogledali preplet biotske pestrosti in človeka, ki s svojimi posegi spreminja delovanje naravnih sistemov. Spoznali bomo načine sonaravnega upravljanja urbanih površin, ki vodijo do večje biodiverzitete in s tem bolj zdravega okolja za človeka. Vsebina je namenjena lokalnim prebivalcem in načrtovalcem pros­ torskih ureditev, ki si želijo izvedeti več o naravi v svojem lokalnem okolju in načinih, kako jo ohranjati.

Kje in kdaj?

• ponedeljek, 7. 9., ob 15.00, Srednja vas, pri župniji Srednja vas, ob mostu čez Ribnico, • ponedeljek, 7. 9., ob 17.00, Stara Fužina, na parkirišču pred Kulturnim domom Stara Fužina, • torek, 8. 9., ob 15.00, Bohinjska Bistrica, v Ceconijevem parku. Vsaka delavnica bo trajala 1,5 ure, znotraj katere bo 10–15 minut namenjenih vsakemu izmed štirih tipov urbanega okolja. Skladno s smernicami NIJZ naprošamo udeležence, naj se na dogodek predhodno prijavijo na Občini Bohinj (tel. 04 5 770 100 ali obcina@bohinj.si), ter s seboj prinesejo zaščitne maske. V primeru slabega vremena se delavnice prestavijo na sredo, 9. 9., in/ali četrtek, 10. 9. 2020. Vse prijavljene udeležence bomo o tem obvestili dan pred izvedbo. Vljudno vabljeni! ・

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 4. 9. 2020; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.


4

ak tualno

Občinski praznik Občine Bohinj Katarina Košnik

SKRITO ŽIVLJENJE V KAMNU - petek, 21. 8. 2020 ob 18.00, Zoisov park – Bohinjska Bistrica

Prva v vrsti prireditev ob Občinskem prazniku je bila tudi to leto v Zoisovem parku, kjer je Mišo Serajnik iz Muzejskega društva Žiga Zois goste skozi sledi v kamnu popeljal v preteklost Bohinja. Kako je kamen ujel davno morsko življenje na naših tleh, kako se je v kamen ujelo rastlinstvo so gostje spoznali skozi praktično predavanje s prikazi fosilnih najdb na območju Bohinja. Ne bo nenavadno, če bomo na naših poteh v Bohinju srečavale obiskovalce predavanja s kladivi v rokah v iskanju skritega, okamenelega življenja.

Foto: Pavel Korošec

PRAZNIČNA TRŽNICA Z ŽIVO GLASBO - sobota, 22. 8. 2020 ob 9.00 – 13.00, tržnica - Bohinjska Bistrica

V prazničnem tednu, je nekoliko bolj živahno potekala tudi sobotna tržnica v Bohinjski Bistrici, ki so jo z glasbo popestrili bohinjski glasbeniki (Grega Sodja, Primož Rauter in Mitja Jeršič).

PREDSTAVITEV IDEJNIH REŠITEV ZA GRADNJO VRTCA V BOHINJSKI BISTRICI - ponedeljek, 24. 8. 2020 ob 18.00, avla kulturnega doma Joža Ažmana – Bohinjska Bistrica

V okviru prireditev ob Občinskem prazniku je Občina Bohinj v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) na ogled postavila natečajne elaborate, ki so bili izdelani v okviru javnega natečaja za gradnjo vrtca v Bohinjski Bistrici. Ocenjevalno komisijo so sestavljali predstavniki Občine Bohinj: arhitekt Aleksander Ostan, ravnateljica Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Mojca Rozman, vodja projekta na Občinski upravi Andrej Kovačič in podžupanja Občine Bohinj Monika Ravnik. Člani, imenovani s strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije so bili arhitekti Damjan Zaviršek, Zaš Brezar in predsednik komisije Robert Potokar. Zmagovalni projekt so pripravili: Avtorji arhitekture: Ana Jerman, abs. arh., Janja Šušnjar, mag. inž. arh., Sofia Romero Guerra – Nozaleda, M. Arch., Miguel Sotos Fernandez – Zuniga, M. Arch., Maruša Zorec, univ. dipl. inž. arh. Avtor krajinske arhitekture: Luka Javornik, univ. dipl. inž. kraj. arh. Sodelavci, konzultanti, izvedenci: Primož Praper, strokovnjak za energetsko učinkovito sonaravno gradnjo. V svoji obrazložitvi za izbor so člani komisije uvodoma o elaboratu zapisali: »Natečajni elaborat od drugih izstopa s svojo jasnostjo in enostavnostjo, v odnosu do značaja prostora pa je rešitev namenoma zadržana, a hkrati spoštljiva do lokalnega konteksta. Predlagana zasnova je rezultat dobrega branja prostora in smiselnega povzemanja njegove strukture kakor tudi krajinske slike naselja. Urbanistično arhitekturna rešitev z najmanjšimi možnimi posegi definira prostor in sledi trajnost­ nim načelom sodobne gradnje.« Na otvoritvi razstave je po uvodnem nagovoru župana Joža Sodja sam natečaj predstavil predsednik komisije Robert Potokar, zmagovalni projekt je v imenu pripravljavcev predstavila Maruša Zorec, v kulturnem programu sta nastopila flavtistka Jerca Žmitek in klaritenist Luka Gantar. Razstava bo na ogled vsak dan od ponedeljka do petka do 17. septembra.

Foto: Pavel Korošec

KONCERT LOVSKIH ROGISTOV BOHINJ - sobota, 22. 8. 2020 ob 18.00, Ceconijev park – Bohinjska Bistrica

Tradicionalno ob Občinskem prazniku imajo Bohinjke in Bohinjci priložnost prisluhniti tudi koncertu Lovskih rogistov Bohinj. Željni nastopov po nekajmesečnem mrku zaradi koronavirusa, so to leto pripravili pravi koncert, ki so ga obogatili z gostujočim harmonikarjem Jankom Iskro in duhovitim povezovanjem z bolj ali manj lovskimi prigodami, ki so goste dodobra nasmejale.

Predstavitev zmagovalne rešitve, foto: Pavel Korošec

ŽUPANOV DAN ZDRAVJA: ZAPELJIMO SE Z E-KOLESI torek, 25. 8. 2020 ob 10.00, Ceconijev park – Bohinjska Bistrica

Županov dan zdravja je bil to leto namenjen zdravemu gibanju. Udeležence je naprej razgibala Plesalnica studia Bohinj, ki je pripravila uvodni plesni nastop. Županovemu uvodnemu nagovoru je sledilo predavanje in praktično ogrevanje, za katerega je poskrbela fizioterapevtka Maruša Lipanovič iz zdravstveno vzgojnega centra Bled Bohinj. Po temeljitem ogrevanju so se udeleženci z županom odpravili na izlet z električnimi kolesi.

OTVORITEV SPOMINSKE PLOŠČE ROZALIJI ŠKANTAR S PODELITVIJO PRIZNANJ ZA PREHOJENO BOHINJSKO PLANINSKO POT - torek, 25. 8. 2020 ob 18.00, Pri nekdanji baronovi hiši, rojstni hiši Rozalije Škantar – Srednja vas Foto: Pavel Korošec

Planinski del počastitve Občinskega praznika je bil tokrat posvečen Rozaliji Škantar, prvi ženski na vrhu Triglava. O njej je v objavljenem članku več zapisala Marija Cvetek, ki je pripravila tudi besedilo zložen-


5

ak tualno

ke in besedilo spominske plošče, ki je sicer kasneje doživela dodatek na željo Planinskega društva Srednja vas. Čeprav bo vsebina zapisa na spominski plošči verjetno še nekaj časa kamen spotike v Srednji vasi, pa prepiri okoli tega, kako se je njej po domače reklo niso skazili lepega popoldneva, ki je minil predvsem v čast vsem tistim, ki jim je do takrat uspelo prehoditi Bohinjsko planinsko pot. Planinsko društvo Bohinjska Bistrica je skupaj s Planinskim društvom Srednja vas priznanja podelilo: Borutu Selanu, Mojci Arh (skupaj s prijateljico sta jo prehodili v štirih letih), Nataši Šolar, Marjanu Zupančiču, Alenki Sakelšek, Jožu Filipiču in Magdi Stritar (pot osvojila v 12 dneh). Pot, ki ostaja edinstven butični produkt je v tem letu doživela tudi oblikovno prenovo. Vsem pohodnikom je na voljo nova knjižica, med uspehe pa si bodo vsi planinci zabeležili tudi Pot po sledeh prvopristopnikov na Triglav. Prireditev je s svojim nagovorom počastil podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar, ki je v svojem nagovoru med drugim spodbudil 'srenjane', naj si na račun bogate gorniške zgodovine prizadevajo za naziv gorniške vasi. Za svečano vzdušje so poskrbeli člani Godbe Bohinj iz Glasbenega društva Bohinj in mladi folkloristi iz Kulturno umetniškega društva Triglav Srednja vas.

iz te lepe dežele uredile državo, ki obeta generacijam, ki se rojevajo, da bodo živeli v miru in blaginji, predvsem pa v deželi, ki je ohranjala prekrasno naravo,« je dejal predsednik Pahor. »Trajnostni razvoj je kot narejen za to deželo. Sodobni razvojni trendi so Slovencem pisani na kožo. Če bomo znali varovati naravo, če bomo znali graditi skupnost, se ne smemo bati za našo prihodnost.« V kulturnem programu so nastopile glasbenice Ruskega centra znanosti in kulture Ljubljana, Jerca Žmitek (flavta) in Luka Gantar (klarinet), Triglavske rož'ce iz Kulturnega društva Bohinj in Ana Soklič s skupino. Za pogostitev so poskrbele članice Društva kmečkih žena in deklet Bohinja. ・

Foto: Pavel Korošec

1990 – Orožja nismo oddali Foto: Pavel Korošec

OSREDNJA PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE BOHINJ Sreda, 26. 8. 2020 ob 18.00, Pri Kulturnem domu Joža Ažmana

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Bohinj je bila tokrat z dobrim sodelovanjem vremena in na račun priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje na travniku ob Kulturnem domu Joža Ažmana. Na slovesnosti so bili osrednji akterji občinski nagrajenci, ki so na prireditvi prejeli Občinska priznanja. Priznanje Občine Bohinj sta prejela Martin Golob in Mojca Odar. Plaketo Občine Bohinj je prejelo Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica, prejemniki plaket Občine Bohinj za živ­ljenjsko delo so bili Jakob Medja, Stanka Ravnik in Stanislav Ažman. Posthumno je naziv častni občan Občine Bohinj prejel Pavel Zalokar. Župan je čestital tudi letošnjemu zlatemu maturantu Simonu Gašperinu, zdaj že nekdanjemu dijaku Gimnazije Jesenice. Nagrajence in goste je drugo leto zapored z obiskom presenetil predsednik republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob županu Občine Bohinj tudi nagovoril zbrane. Župan Jože Sodja je v svojem nagovoru občanom na kratko orisal letošnje dosežke občine in pri tem posebej poudaril odlično delovanje vseh pristojnih služb pa tudi društev, organizacij in posameznikov v času epidemije covida-19 – v Bohinju namreč do danes še ne beležimo potrjene okužbe. »V turizmu kljub precej črnim scenarijem beležimo kar dober obisk. Covid-19 pa je na neki način dodatno potrdil pravilnost razvoja turizma v Bohinju, ki se kaže skozi razvoj kvalitetnih in vključujočih produktov. Zato ni čudno, da je združenje evropskih destinacij odličnosti letos Bohinj razglasilo za eno najbolj trajnostnih območij v Evropi, Skupnost Julijske Alpe, ki jo koordinira in vodi Turizem Bohinj, pa je postala najboljši primer regijskega povezovanja v Sloveniji,« je poudaril župan Sodja. »V občini se zavedamo pomena turizma, a ta mora biti usklajen z željami in potrebami lokalne skupnosti. Samo tako je in ostane trajnosten in sonaraven, vedno v iskanju ravnotežja med interesi razvoja, varovanja ter ohranjanja kulturne in naravne krajine ter kvaliteto življenja domačinov,« je pojasnil župan Sodja. Da je prihodnost v trajnostnem razvoju, se je v svojem nagovoru Bohinjcem strinjal tudi predsednik države Borut Pahor. »Mislim, da ste lokalne skupnosti, tudi bohinjska, veliko naredile za to, da ste

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska Mineva 30 let od ukaza JLA o premeščanju orožja Teritorialne obrambe Slovenije pod nadzor JLA. Tedaj v Sloveniji le 16 občinskih štabov Teritorialne obrambe (OŠTO) ni uresničilo tega ukaza Republiškega štaba za Teritorialno obrambo in je zadržalo 18.236 kosov orožja in najmanj 5.253.098 kosov streliva. Od tega na Gorenjskem 4.546 kosov orožja ali četrtino vsega ter najmanj 711.260 kosov streliva ali 13,5 odstotka vsega. Skupaj z zadržanim orožjem občinskih upravnih organov za ljudsko obrambo je bilo zadržanih 33–505 kosov orožja in najmanj 8.131.736 kosov streliva. Orožje je tedaj zadržala tudi 30. raz­ vojna skupina v Kočevski Reki ter upravni organi za notranje zadeve oziroma milica, ki je tudi spremljala aktivnosti v zvezi s premeščanjem orožja v tajna skladišča, ki jih je organizirala Teritorialna obramba v Sloveniji, tudi v tedanji radovljiški občini in na območju Bohinja. Med 16 občinskimi štabi je bil tudi štab v tedanji občini Radovljica, danes je to območje občin Bohinj, Bled, Gorje in Radovljica. Na Gorenjskem tedaj orožja niso oddali tudi v občinah Jesenice, Kranj in Tržič. V teh aktivnostih pa tudi kasneje, v letu 1991, v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, so imeli pomembno vlogo Bohinjci in nanje so veterani in veteranke ponosni. O tem je več napisanega v letos junija izdani knjigi »Orožja nismo oddali 1990«, ki jo je izdala Zveza veteranov vojne za Slovenijo, uredila pa Rina Klinar.

GORENJSKA NI PREDALA OROŽJA

16. maja 1990, dan po izdanem ukazu o premeščanju orožja, streliva in minsko-eksplozivnih sredstev, je bil sestanek na PŠTO Gorenjske, na katerem so komandanti občinskih štabov na Gorenjskem prejeli ukaz za premeščanje orožja. 18. maja 1990 je zasedala radovljiška občinska skupščina in med drugim sprejela sklep, da se orožja ne preda pod nadzor JLA. Tega dne je bilo v časopisu Delo v rubriki Pisma bralcev objavljeno tudi pismo Janka S. Stuška o tem ukazu. V ukazu je bilo tudi zapisano, da za premeščanje orožja in vojaške opreme organizira občinski štab lastni prevoz in zagotovi delovno silo (ne z vozili in delovno silo JLA). Občinski štab TO Radovljica je razvijal enote in poveljstva prostorske in manevrske strukture.


6

ak tualno Enote prostorske strukture: občinski štab, zaščitni vod, oddelek zvez, zaledni vod in organ za garnizijske zadeve; diverzantski vod, Alpsko izvidniški vod, četa za protispecialno delovanje, samostojna četa Bohinj, četa za ognjeno podporo, protidesantna četa, pehotna učna četa, 20 štabov TO KS, 5 vodov in 15 oddelkov TO krajevnih skupnosti (TO KS) in 3 vode in 9 oddelkov TO organizacij združenega dela (TOZD) ter 3 oddelke Železniškega gospodarstva. Razvijal je tudi enote manevrske strukture (enote in štabi 22. brigade TO): poveljstvo brigade, izvidniški vod, vod vojaške policije, 1. bataljon brez 3. čete, 2. bataljon in zaledni vod.

SKLADIŠČE OROŽJA V BOHINJSKI BISTRICI

OŠTO Radovljica je imel v stavbi sedeža štaba v Radovljici (v bližini stavbe je sedaj Veteranski dom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska) lastno skladišče orožja, streliva in druge vojaške opreme za vse enote TO po mobilizacijskem razvoju, razen materialno-tehničnih sredstev (MTS), ki so bila v skladišču v kletnih prostorih stavbe krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica (KS Bohinjska Bistrica), kjer so bili tudi prostori oddelka Postaje milice Bled. Skladiš­ ča so bila primerno urejena in nadzorovana z dnevnimi pregledi. V skladišču KS Bohinjska Bistrica so bila skladiščena MTS za: 2. bataljon 22. brigade TO; samostojno četo TO; pehotno učno četo TO in štabe in enote Teritorialne obrambe krajevnih skupnosti Bohinjska Bis­trica, Koprivnik - Gorjuše, Srednja vas in Stara Fužina. V skladišču KS Bohinjska Bistrica je bilo orožja in drugih MTS za 587 vojaških obveznikov (v/o). Večina (približno 95 %) MES za enote OŠTO in 22. brigade TO je bilo v skladiščih JLA na Bohinjski Beli in na Drulovki pri Kranju. Ker je bil velik del OVO v lastnem skladišču ob vojašnici 61. obmejnega odseka JLA v Radovljici in je bil dostop možen preko prijavnice oziroma stražarskega mesta JLA, so se v OŠTO Radovljica po sprejetju ukaza o premeščanju odločali o možnih premestitvah orožja in streliva iz obeh skladišč na tajne lokacije. Še posebej je bilo to prisotno v Bohinju, kjer je bila pripadnost TO izredna. Takrat si ni bilo možno zamisliti, da bi vojaki JLA fizično odpeljali orožje, ki je bilo kupljeno s sredstvi občinskega proračuna in celo z donacijami večjih podjetij v tedanji radovljiški občini.

TAJNA SKLADIŠČA OROŽJA V BOHINJU

Tako se je 19. maja 1990 Janez Koselj, tedaj poveljujoči OŠTO Radovljica, dogovoril, da so skupaj s člani štaba TO Krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica: Jankom Kovačičem, Jankom Vojvodo in Nikom Talarjem opravili ogled možnih lokacij tajnih skladišč, kamor bi premestili orožje in druga MTS enot TO, ki so imele mobilizacijska mesta na območju Bohinja. 18. maja 1990 je Predsedstvo RS z depešo ustavilo premeščanje OVO Teritorialne obrambe pod nadzor JLA. Na podlagi te depeše so v OŠTO Radovljica pristopili k organiziranju stražarskega varovanja skladišča TO v Bohinjski Bistrici s pripadniki enot TO Bohinja. S tem varovanjem so pričeli 20. maja 1990 ob 7. uri. Varovanje sta dnevno izvajala po dva pripadnika TO, menjavo in nadzor straže pa so izvajale starešine iz poveljstva 2. bataljona 22. brigade, 24. samostojne čete in štaba TO KS Bohinjska Bistrica. Iz Republiškega štaba Teritorialne obrambe (RŠTO) so prihajali v nadzor načina varovanja (major Šen) in varovanja mobilizacijskih dokumentov (polkovnika Carl in Prelc). V pregled in oceno skladišča v Bohinjski Bistrici sta prišla 13. julija generalpolkovnik Konrad Kolšek in generalpodpolkovnik Ivan Hočevar. V skupini je bilo še nekaj starešin iz RŠTO ter poveljnik TO Gorenjske major Janez Slapar. Tudi na Radiu Triglav sta Janez Koselj in poveljnik TO Občine Jesenice major Bojan Šuligoj zagotovila, da je OVO ostala pod nadzorom TO, ter da so vzpostavili lastno zavarovanje. Na podlagi usmeritev 3. PŠTO, podpore organov Občine Radovljica, osebnih tveganj pripadnikov stalne sestave OŠTO Radovljica ter sodelovanja starešin enot TO je bilo ohranjeno orožje, strelivo in del MES, s katerim bi popolnili enote, določene za delovanje v izrednih razmerah. Del orožja je OŠTO Radovljica septembra 1990 oddal za opremljanje Narodne zaščite v Kočevsko Reko in oktobra 1990 za opremljanje enot TO Občine Kamnik. Na podlagi neizvršitve ukaza RŠTO in 3. PŠTO je bilo v OŠTO Radov­ ljica zadržano naslednje orožje: 166 kosov pištol, 25 kosov avtomatskih pištol, 7 kosov pištol Ingram, 258 kosov pušk M48, 2 kosa PM

M53, 224 kosov polavtomatskih pušk, 259 kosov avtomatskih pušk, 65 kosov PM M72, 33 kosov RM, 33 kosov ostrostrelnih pušk, 8 kosov MM 60 mm, 2 kosa MM 82 mm, 4 kosi OSA. Skupaj je bilo zadržanih 1.086 kosov orožja in 205.860 kosov streliva.

TAJNA SKLADIŠČ OROŽJA V BOHINJU

Zaradi lokacij skladišč OŠTO Radovljica v prvi fazi takoj po 16. maju 1990 ni bilo potrebe po formiranju tajnih skladišč orožja in streliva, saj so pripadniki TO v Bohinjski Bistrici pričeli s stalnim varovanjem skladišča. Izvajanje tega varovanja je bila velika finančna obremenitev za delovne organizacije Bohinja. Zato je OŠTO začel z iskanjem možnih lokacij za tajna skladišča. Izbrana so bila naslednja: -- skladišče UKANC, tajno skladišče pri hidroelektrarni Savica v Ukancu, odgovoren Franc Sodja; -- skladišče ERLAH, skladišče na domačiji Erlah v Srednji vasi, odgovorna gospodar Franc Erlah in Filip Šubelj; -- skladišče VOGEL, skladišče v pomožnem objektu žičnice na Voglu, odgovoren Lovro Sodja; -- skladišče GORE, skladišče na domačiji Kajžar v Zgornjih Podjeljah, odgovoren Janez Smukavec; -- skladišče SGP Bohinj, odgovoren Janko Cvetek. Na tajna skladišča orožja TO na območju Bohinja spominjajo tudi spominske plošče, ki jih je namestilo območno združenje Zgornja Gorenjska. Janez Koselj, od leta 1997 predsednik OZ VVS Zgornja Gorenjska, se takole spominja dni pred 30 leti: »Skladišče v stavbi KS Bohinjska Bistrica smo izpraznili v nočnih urah 27. novembra 1990. Vse orožje, strelivo in druga sredstva smo prepeljali v zgoraj omenjena tajna skladišča. Vzpostavili smo sistem medsebojnega obveščanja in nadzora nad tajnimi skladišči, 37. starešinam in vojakom TO Bohinja pa predali orožje s pripadajočim b/k streliva »na roke«, še 2,5 b/k streliva pa je shranil Miro Stare iz Nomenja.« Kot pravi Janez Koselj, da bi bile radijske naprave v stalni pripravljenosti za uporabo, »smo vsa sredstva zvez novembra 1990 leta prepeljali in tajno uskladiščili v prostorih pošte v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila zaposlena naša pripadnika, brata Janko in Marko Kovačič, ki sta stalno skrbela za uporabnost naprav.« Za razvoj, opremljanje in usposabljanje enot in štabov enot TO je tedaj Občina Radovljica namenjala veliko denarja. Vsakoletna poročila o bojni pripravljenosti enot TO so potrjevala visoko stopnjo usposob­ ljenosti in pripravljenost za njeno bojno delovanje. Skladišča so bila v občini Radovljici varna in varovana. Od ustanovitve TO leta 1968 do maja 1990 v ta skladišča ni bilo vlomov ali kakršnega koli odtujevanja oborožitve ali opreme. Delovanje TO v občini ni bilo nikoli prekinjeno, usposabljanja in stražarsko varovanje skladišč so izvajali kot teritorialci in ne kot pripadniki narodne zaščite, kasneje poimenovane Manevrska struktura narodne zaščite. S 1. septembrom leta 1990 je bil imenovan za komandanta TO občine Radovljica major Janez Smole iz Lesc (sedaj že pokojni), pripadnik Teritorialne obrambe vse od njene ustanovitve v letu 1968. Z njegovim imenovanjem se je delo v štabu nadaljevalo, kot je bilo načrtovano. Janez Koselj pa o dogodkih dodaja: »V tem obdobju ni bilo prostega časa, v veliko zadovoljstvo vseh nam je bilo, da smo orožje in drugo obdržali pod svojim nadzorom in da smo z orožjem in strelivom lahko pomagali tudi drugim štabom TO, da bi tudi oni lažje branili nastanek in rojstvo nove države, Republike Slovenije.« Leto kasneje se je to tudi zgodilo.

SREČANJE 18. SEPTEMBRA 2020 V BOHINJSKI BISTRICI

OZ VVS Zgornja Gorenjska deluje od leta 1997 in je največje na Gorenjskem, z več kot 1.100 člani v sedmih občinah. Občinski odbor Bohinj vodi Vojko Vojvoda. Vsako leto združenje pripravlja vrsto aktivnosti in srečanj, tudi v Bohinju. 18. septembra letos bo v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici osrednja slovesnost na Zgornjem Gorenjskem ob 30. obletnici neoddaje orožja v tedanjih občinah Jesenice in Radov­ ljica. Na njej bodo predstavili tudi knjigo Orožja nismo oddali 1990. Na dogodke v obdobju osamosvajanja Slovenije v letu 1990 in 1991 na območju Bohinja pa naj bi spominjalo tudi obeležje v bližini kulturnega doma v Bohinjski. ・


7

turizem in gospodars t vo

Novice Turističnega društva Bohinj PRENOVA GOSTILNE DANICA V KAMPU DANICA

Pri nas po novem ne boste samo dobro jedli temveč tudi dobro spali!

Prireditve v tem poletju

Tradicionalne prireditve

Letošnje leto je bilo posebno in negotovo in vsekakor si bomo to leto vsi po marsičem zapomnili. V TD Bohinj si ga bomo, še posebno zaradi trenutne situacije, saj je poleg ostalih naših dejavnosti posegla tudi globoko v področje večjih prireditev. Kot vsako leto smo se v TD Bohinj zagnano lotili plana dogodkov v poletju, vendar jih zaradi ukrepov NIJZ in vlade nismo mogli organizirati. Tako smo v letošnjem poletju bili primorani odpovedali vse naše tradicionalne prireditve in ob tem obiskovalce prikrajšali za navdušenje na Vasovanju, Kmečki ohceti, Bohinjski noči, 7. Prazniku sira in vina, Festivalu Kanal, 34. CEBE Triatlonu jeklenih powered by Tosidos in 63. Kravjem balu. Od manjših prireditev smo izpeljali le Večere Pod lipo v Srednji vasi in Pozdrave Triglavu na Ribčevem Lazu.

34. CEBE Triatlon jeklenih powered by Tosidos

Foto: iz načrta prenove

Gostilna Danica, eden izmed starejših bohinjskih gostinskih objektov, ob svojem začetnem obdobju Bohinjcem poznan tudi kot »Listnek«, je z 31. avgustom 2020 za nekaj časa zaprla svoja gostoljubna vrata. V začetku septembra namreč začnemo s celovito prenovo oziroma rekonstrukcijo gostilne. Projekt, ki smo se ga v Turističnem društvu lotili že leta 2014, se bo dokončno začel uresničevati. Največja sprememba pri gostilni bo poleg večjih notranjih, zunanjih in delovnih prostorov predvsem to, da bo v prihodnosti imela tudi nastanitvene kapacitete. Gostilna Danica v bodoče ne bo več prepoznana po tem imenu, temveč kot Gostišče Danica. Gostilna je zadnja leta, ko je bilo ogromno obiska v Bohinju, le stežka zagotavljala vse ustrezne pogoje za delo in servis strankam. Vse bolj se je kazala potreba, da je prenova gostilne nujna. Ker ne gre za novogradnjo objekta, temveč za prenovljeni objekt, je bilo treba dane pogoje in okoliščine z arhitekti in gradbeniki maksimalno izkoristiti. Neizkoriščen prostor nad gostilno bo tako po obnovi prvič nudil tudi prenočišča v sobah in apartmajih.

Največja investicija v zgodovini Turističnega društva

Prenova Gostilne Danica bo največja investicija društva v vsej njegovi zgodovini. Predračunska neto vrednost (brez DDV) projekta je skoraj 1,3 milijona evrov. Od tega bo društvo najelo posojilo v višini 1,05 milijona evrov. Žal društvo s statusom civilno pravne osebe ni in ne more konkurirati na različnih razpisih države za pridobitev evropskih sredstev in nenazadnje tudi občine za takšna vlaganja, čeprav gre pri investiciji tudi za energetsko prenovo, povečanje turističnih kapacitet in uporabe najbolj domače surovine, smrekovega lesa, za kar podjetja sicer lahko pridobijo znatna nepovratna sredstva.

Veliko energije, truda in izpolnjevanja nerazumljivih zahtev NIJZ smo vložili v 34. CEBE Triatlon jeklenih powered by Tosidos, vendar smo ga bili kljub temu primorani prestaviti na prihodnje leto. Vsekakor upamo, da se bodo razmere izboljšale in da bo izvedba 34. CEBE Triatlona jeklenih powered by Tosidos izpeljana 28. 8. 2021 in se postavila ob bok največjim slovenskim športnim dogodkom.

63. Kravji bal

63. Kravji bal bo letos drugačen, kot smo ga vajeni, vendar obljubljamo, da nič manj zanimiv, saj bo izveden v virtualni obliki. V ta namen smo pripravili zanimive video in slikovne vsebine ter nagradne igre, zato preverite naš program in se nam pridružite na FB-dogodku 63. Kravji bal. Še posebno vabilo pa velja k ogledu dokumentarnega filma, ki bo predvajan na FB-strani Info center Bohinj na dan Kravjega bala, in sicer 20. 9. 2020 ob 13. uri.

Animacijski program v kampu Danica

Bohinjsko bo na prvem mestu

Pri ustvarjanju zgodbe in pričakovanj novega gostišča Danica nas je v Turističnem društvu Bohinj vodila želja, da bi novo gostišče vodilo bohinjsko znanje, tradicionalne veščine, bohinjske zgodbe, domači recepti, inovacije in navsezadnje tudi ljudje, ki tukaj živimo.

Kdaj ponovno odpiramo vrata?

Pričakujemo, da bomo z deli zaključili v mesecu maju 2021 in nemudoma začeli z obratovanjem. V ponudbi Gostišča Danica s prenočišči boste našli: hišne jedi s certifikatom Bohinjsko/From Bohinj, standarden izbor preprostih bohinjskih jedi za malico, zajtrk, kosilo ali večerjo, sezonske specialitete in zdrave sladice, postrežene s pozornostjo, bogato vinsko spremljavo, aperitive in brezalkoholne napitke, menije za pogostitve, catering in za zaključna praznovanja, nadstandardne sodobno, domačno in prijetno opremljene apartmaje. Kamp bo v času gradnje nemoteno obratoval naprej. Poskrbeli bomo, da bodo gostje v kampu odmaknjeni od izvajanja del, tako da bo morebiten hrup čim manj moteč in da bodo lahko uživali v lepi bohinjski jeseni in zimi. Potek prenove gostilne Danica lahko spremljate na Facebook Gostilna Danica.

Foto: arhiv TD Bohinj


turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v Ne glede na situacijo pa smo za goste kampa Danica in gostilne Danica in tudi za vse ostale pripravili več manjših dogodkov. Veselilo nas je, da je bila udeležba in zanimanje veliko, vse pa smo usklajevali s priporočili NIJZ. Z veseljem pričakujemo leto 2021 in s tem vrnitev naših prireditev na koledar bohinjskega dogajanja.

Dvorana Danica

Turistično društvo Bohinj po dogovoru z občino Bohinj še do konec septembra skrbi za športno dvorano Danica. V dvorani Danica nudimo možnost igranja tenisa in badmintona. Ob vstopu v dvorano se morajo obiskovalci držati navodil NIJZ. Cenik najema rekreacije na notranjih površinah dvorane Danica je dostopen na spletni strani www.camp-danica.si. Vse informacije dobite tudi na recepciji kampa Danica. ・

Gasilsko vozilo z dvigalom v Bohinjski Bistrici Silvo Režek, poveljnik

V PGD Bohinjska Bistrica smo 18. avgusta 2020 pripeljali Gasilsko Tovorno Vozilo (GTV) z dvigalom. PGD Bohinjska Bistrica je že od leta 2007 razporejana med gasilske enote širšega pomena – GEŠP, za katere pooblastila za posredovanje na specifičnih segmentih reševanja podeljuje Uprava RS za zaščito in reševanje in jih tudi sofinancira. Na celotnem gorenjskem je takšnih enot le 6. Poleg Bohinjske Bis­ trice še obe poklicni enoti GRS Kranj in GARS Jesenice, PGD Škofja Loka, PGD Bled in PGD Dobračeva. Prvo pooblastilo leta 2007 se je nanašalo na posredovanje v daljših železniških predorih, kjer pa resnih aktivnosti in smernic o načinu posredovaFoto: arhiv PGD Bohinjska Bistrica nja še vedno ni. V letu 2016 smo pridobili pooblastilo za posredovanje v prometnih nesrečah. Še v istem letu smo kupili hitro tehnično reševalno vozilo s pripadajočo opremo za posredovanje v prometnih nesrečah in za opravljanje drugih tehničnih intervencij. Za učinkovito tovrstno posredovanje je ključno tudi dvigalo, ki ga do sedaj nismo imeli. Ne glede na navedeno z dodatnim vozilom nismo želeli »klasičnega« tehnično reševalnega vozila z dvigalom, ki bi ga lahko uporabili le na prometnih nesrečah, zato smo vozilu dodali še košaro, ki omogoča dvig dveh gasilcev in opreme več kot 20 met­ rov visoko. S tem nam je omogočeno posredovanje in reševanje na

Foto: arhiv PGD Bohinjska Bistrica

8

višjih zgradbah (bloki, hoteli, tovarne), ki jih v Bohinju ni malo in je zaradi oddaljenosti gasilske lestve, ki je za naše območje stacionirana na Jesenicah, velik doprinos. Na zadnjem delu je dodan manjši keson za tovor, kar bo omogočalo dostavo protipoplavnih vreč, materiala za prekrivanje streh, prevoz gasilskega čolna ob nesrečah na vodi in za druge praviloma logistične naloge. Gre za prvo gasilsko vozilo tovrst­ nega tipa v Gasilski zvezi Bled - Bohinj in celo širše na območju bivše občine Radovljica. Vozilo smo 18. avgusta po gasilsko sprejeli in obiskovalcem omogočili ogled vozila. Ob prihodu vozila je čestitke in spodbudne besede podal župan Občine Bohinj Jože Sodja ter predsednik Gasilske zveze Bled - Bohinj Jakob Por. Za podvozje vozila je bil uporabljen dobra štiri leta star Mercedes-Benz – Antos, gasilska nadgradnja z ustreznimi oznakami in signalizacijo je bila narejena v podjetju Primer Adria v Ljubljani, montaža novega dvigala Palfinger in izdelava kesona pa v podjetju BIJOL, d. o. o., v Vuzenici. Gasilskega prevzema z blagoslovom in veselico letos ne bomo organizirali zaradi omejitev pri zbiranju ljudi. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki ste s svojim znanjem, izkušnjami in delom pripomogli k nakupu, še posebej pa prebivalcem našega teritorialnega območja (Bohinjska Bistrica, Ravne, Ribčev Laz in Ukanc), ki ob koncu leta z nakupom gasilskega koledarja pripomorete k izvedbi tovrstnih investicij in prispevate za večjo varnost. ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar

Obveščamo vas, da bo pisarna društva ponovno odprta v ponedeljek, 14. septembra 2020, od 16. do 17. ure. Ob navedenem času bo tako odprta vsak ponedeljek. Tiste, ki še niste plačali članarine za leto 2020, vabimo, da se oglasite v pisarni in članarino poravnate. Ponovno se začnejo izvajati nekatere aktivnosti. V septembru bomo začeli z delavnicami, na katere vas prav lepo vabimo, da se jih udeležite. Bovling igramo vsak četrtek od 16. do 18. ure. Kako bo s telovadbo in plavanjem, vas bomo še obvestili, saj zaradi covida-19 še ni informacij. V juniju, juliju in avgustu smo imeli pet kopalnih izletov v Izolo. Zanimanje za izlete je bilo precejšnje, vendar smo pričakovali večjo zasedenost avtobusa. Od 2. do 9. septembra pa se 26 članov odpelje na oddih v Hotel Delfin v Izoli. Kaj več o tem pa v naslednjih novicah. ・

Avgust, mesec počitka in praznovanja ... Olga P. Gorišek, DU BB

Avgust smo preživeli umirjeno, a ne brez dela. Naši poverjeniki so se potrudili in med člani, starimi od 80 do 85 let, izvedli anketo, ki jo izvajamo v okviru socialnega programa. Poverjenicam in poverjenikom najlepša hvala za vestno opravljeno delo. Društvene dejavnosti na področju športa, prevozov ter humanitarno socialne pomoči članom so potekale normalno po zastavljenem programu. Na zadnji seji UO smo sprejeli sklep, da bomo v društvu oz. društvenem domu organizirali izposojo knjig. Zato vse člane naprošamo, da v društvo prinesejo vse odvečne knjige, ki jih ne potrebujejo. Izposoja knjig bo brezplačna. Knjigo boste lahko obdržali le v primeru, da boste v zameno prinesli drugo.

Pohod na Porezen, foto: J. Pikon


9

iz na ših kr a je v

Pohodniki so se v soboto, 22. avgusta, odpravili na Porezen. Janez, vodja pohodnikov, je o pohodu zapisal naslednje: »Razgledni vrh zahodno nad prostrano Selško dolino in vzhodno nad slikovito Baško grapo. Mogočen, na samem stoječ gorski mejnik z razglednim grebenom med Primorsko in Gorenjsko. Od glavnega grebena Julijskih Alp ga loči sedlo Petrovo brdo, kjer se proti jugu začenja dvigovati izrazit greben z vzpetinama Hoč in Pohoški kup prav na vrh. Globoka travnata in gozdna pobočja se mu z vrha spuščajo več kot kilometer globoko k Zadnji Sori v zatrepu Selške doline, v Baško grapo in preko južnega predvrha Mederce, sedla Velbnika in razvlečene Cimprovke na Cerkljansko. V globino na zahodu se vznožje spušča v Zakojško grapo, kjer so včasih živeli bogati kmetje.« Udeležili smo se občinskega praznika, kjer je naš član Stanko Ažman prejel plaketo Občine Bohinj za življenjsko delo. Naše Društvo upokojencev je prejelo plaketo Občine Bohinj ob 70-letnici uspešnega delovanja. Zahvaljujemo se Občinskemu svetu Občine Bohinj, da je prepoznal, da je dolgoletno delo našega društva plodno in dobro ter da poleg drugih aktivnosti posebno pozornost namenjamo starejšim članom in jim pomagamo pri različnih težavah, s katerimi se srečujejo.

Foto: M. Vrhovec

Razpored aktivnosti v mesecu septembru 2020:

• v septembru 2020: bovling v Eco hotelu Bohinj – vse zainteresirane prosimo, da se javijo podpredsednici Nuši Urh, tel. št.: 031 404 675; • 2. september 2020: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu; • 16. september 2020: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici; • v septembru 2020: pohod na Dovško Babo v pogorju Karavank v drugi polovici meseca, kdaj bo, je odvisno od vremena, zato boste pohodniki obveščeni na običajen način ...

Foto: arhiv ZZB KO Bohinj

ZZB NOB Slovenije tajnik ZZB KO Bohinj za predano, aktivno in zelo uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda, spoštovanje žrtev in ohranjanje kulturne dediščine NOB ter vključevanje mladih rodov v uresničevanje programskih nalog zveze. Kljub epidemiji pa nam je uspelo po dobrih 700 prostovoljnih delovnih urah članov ZZB postaviti prostor za nastopajoče in drvarnico, okolico doma obdati z lesenimi ograjami ter prekriti nekaj že obstoječih objektov. Kljub skromnosti je bilo srečanje, izmenjava izkušenj in novic prisrčno. 4. 8. 2020 ob 18. uri se je delegacija petih članov ZZB KO Bohinj udeležila slovesnega odkritja kipa dolgoletnemu predsedniku ZZB za vrednote NOB Slovenije, partizanu in častnemu meščanu Ljubljane Janezu Stanovniku. Proslava s kulturnim programom je potekala na Kongresnem trgu, odkritje kipa pa je potekalo pri grobnici narodnih herojev. 10. 8. 2020 ob 10. uri je delegacija članov ZZB KO Bohinj položila venček ob spominski plošči prvega talca Bohinja Franca Podlipnika na Žlanu. Slovesnosti se je udeležil tudi župan občine Bohinj Jože Sodja. Zaradi trenutne situacije proslave v počastitev prvemu padlemu talcu Bohinja in vseh žrtev vojne v Bohinju ni bilo mogoče izvesti kot sicer vsako leto. Dokler bodo v veljavi dani ukrepi, se bomo nanje odzivali in jih spoštovali, posamezne dogodke pa bomo obeleževali v takšni obliki, kot so potekali opisani. ・

Izkoristite ugodnosti v Vodnem parku Bohinj: s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Naša pisarna se ponovno odpira prvo sredo v septembru, urad­ ne ure bodo kot doslej vsako sredo med 16. in 17. uro. Vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici, ki je odprt vsak dan! ・

Udeležba na prireditvah članov ZZB KO Bohinj v času pandemije koronavirusa Tajnik ZB KO Bohinj Martin Gorišek

Kot je bilo že omenjeno v avgustovski številki Bohinjskih novic, je 5. avgust dan ustanovitve Cankarjevega bataljona. Ob tej priliki se organizira spominska svečanost ob Partizanskem domu na Vodiški planini, kjer se je v zavetju jelovških gozdov bataljon tudi formiral. Kljub omejitvam zaradi koronavirusa, ki so predpisane s strani Vlade Republike Slovenije in NIJZ RS, je bila tudi letos 1. 8. ob 11. uri krajša slovesnost s skromno udeležitvijo praporov, članov in drugih obiskovalcev, nekaj zahvalnimi besedami ter položitvijo venca k spomeniku. Na srečanju je bilo zaslužnim članom podeljenih več priznanj, med katerimi sta bila prejemnika srebrne plakete ZZB NOB Slovenije župan občine Bohinj za svoje osebno angažiranje pri ohranjanju vrednot NOB-ja in zlate plakete

Foto: arhiv ZZB KO Bohinj

22 pohodov Ankaran Triglav Tajnik ZZB KO Bohinj Martin Gorišek

Ob jutranji kavici, v prijetnem okolju Ribčevega Laza, se v gostišču Rožič srečamo s prav posebnim človekom, ki je predan goram in pohod­ ništvu. Tu preživlja letošnji dopust zaradi izjemnih razmer, predvsem pa sta z gostiteljem dolgoletna prijatelja iste branže – vojaka, enako misleča tvorca nove Slovenije, vojna veterana, člana Združenja častnikov Slovenije ter velika simpatizerja in aktivna člana v Zvezi združenja borcev za vrednote NOB-ja. To je 71-letni Vlado Ličen, ki že 22 let vodi, organizira, skrbi za vse potrebno pri izvedbi pohodov iz Ankarana na Triglav, kjer se na Kredarici udeležijo proslave, naslednjega dne pa se udeležijo zaključne prireditve spominskega pohoda na Triglav na Rudnem polju, ta čas pa je tudi za srečanje s prijatelji iz Bohinja. Že pred letom 1999 so se začeli zbirati somišljeniki – primorski veterani in udeleževali spominskih pohodov na Triglav. Na enem od


iz na ših kr a je v, ml adina in izobr a že vanje , kultur a

10

Pohod se začne v Ankaranu in nadaljuje v Škofije, nato Urbanci, Osp, Kastelec, Beka, Mihele, Krvavi potok, Kokoš, MP Lipica, Sežana, Dane, Kazlje, Raša, Dolanci, Gaberje, Vrtovče, Žablje, Stomaž, Predmeja, Mala Lazna, Lokve, Čepovan, Most na Soči kjer je prehojenih že 100 km, Tolmin, Tolminske Ravne in Korita, Planina Razor, Prelaz Globoko, Konjski sedlo, Dom na Komni, Sedmera jezera, Dom Planika, Triglav, Kredarica, Rudno polje. Prispevek je nastal iz osebnega pogovora z idejnim vodjem in gonilno silo vseh dosedanjih pohodov Vladom Ličnom in brošure Ankaran – Triglav, 20 let pohoda v počastitev osamosvojitvene in narodnoosvobodilne vojne, izdane leta 2018. ・ Foto: ZZB KO Bohinj

njih je padlo vprašanje, ali »smo sposobni kreniti od morja«. V maju so stekle priprave, kjer je bilo potrebno razmisliti številne podrobnosti – logis­tična oskrba, trasa pohoda, spanje, hrana, lastna finančna sredstva in druge podrobnosti. Kljub številnim sponzorjem, somišljenikom, ki na pohod ne morejo, pa vseeno prispevajo denarna in materialna sredstva, brez lastnih sredstev ne gre, tako da vsak posameznik prispeva najmanj 200 evrov. Brez dodelane poti in skromno logistično podporo Slovenske vojske je na pot krenilo devet pohodnikov iz vrst nekdanjih teritorialcev in miličnikov. Pomagali so si z zemljevidom Slovenije in vojaško karto. Po prvem pohodu in pozabljenih bolečinah v nogah, žuljih, slabemu vremenu – dež, sneg, veter in toča, tudi nepres­panih nočeh, se je porodila misel, da pohod postane tradicionalen. Rečeno storjeno in v naslednjih letih se je pohoda udeleževalo vse večje število, ker pa je bilo povpraševanje zelo veliko, so v pravilniku pohoda določili najvišje število udeležencev, to je šestnajst, in največ dva gosta, saj bi večje število še bolj otežilo logistično podporo že tako zahtevnega podviga. Pohod je zelo naporen in terja veliko telesne, še posebej pa psihične moči, posledice so vidne z odstopi, onemoglostjo, vremenskimi razmerami, žulji in drugimi poškodbami. Žulji in vročina ter 38° C pestita pohodnike od vsega začetka, zato je treba imeti s seboj na vsakega pohodnika najmanj osem litrov tekočine – vode. Na poti jih spremljajo močni vetrovi, toča in sneg na vseh 550.000 korakih in več kot 10.000 metrih nadmorske višine, zgodi pa se tudi, da skrenejo s prave smeri, ki pa ni vedno najkrajša, zato je prišlo tudi do določenih sprememb trase. Najslabši možen način je hoditi po asfaltu, katerega je bilo na začetku 33 km, z leti so pot skrajšali na 11,5 km, ostala pot se prehodi po stezah, makadamu in kolovozih. Za spanje se uporabljajo gasilki domovi, objekti raznih društev, v večjih in manjših šotorih, v restavracijah in pred njimi v gorskih kočah, zadnjo noč pa vedno na Kredarici. Pohodnik, ki je opravil enajst pohodov, je svoj zadnji podhod opravil pri enainosemdesetih letih, dva pohodnika pa sta opravila vse dosedanje pohode. Žal je nekaj pohodnikov v tem času tudi umrlo. Za dodatno breme poskrbi član, ki v nahrbtniku od planine Razor do Aljaževega stolpa nosi pršut. Z rezanjem začnejo s pomočjo pohodnikov iz vseh krajev pri Aljaževem stolpu, do konca pa ga narežejo na Kredarici. Vsa leta pohoda jih podpirajo znane osebnosti, od predsed­ nika države, s katerim se dobivajo na vrhu Triglava ali na Kredarici, načelniki GŠ Slovenske vojske, župani lokalnih skupnosti, preko katerih vodi pot, veliko prijateljev in znancev, ki kakor koli pripomorejo k izvedbi pohoda. Na Kredarici je prijetno druženje z ostalimi pohodniki, med katerimi so tudi pohodniki iz Radovljice. Na proslavi izkažejo čast mimohodu praporščakov s prapori vseh pohodnikov. Zaključek sedemdnevnega pohoda pa je vedno na Rudnem polju, kjer se skupaj z večtisočglavo množico udeležijo zaključne prireditve spominskega pohoda na Triglav. Tu je eno samo prešerno veselje pogumnih in nadvse srčnih pohodnikov, saj se tu konča 230 km dolga pot strmih vzponov in spustov ter premagovanja samega sebe. Vendar to za nekatere sploh še ni zadosti, saj sta leta 2008 z Ribčevega Laza proti domu peš krenila dva pohodnika, ob deseti obletnici jih je bilo šest, leta 2011 pa se je na pot podal en sam pohodnik. Od prvega pohoda do danes se je pohoda udeležilo okoli 50 pohodnikov in 11 oseb, ki so skrbeli za logistiko. Morje in Triglav sta simbola, združena na slovenski zastavi, združena v glavah in dušah pohodnikov. V poklon domovini Sloveniji. Zanjo so v letih 1941–1945 žrtvovali mlada življenja partizanske borke in borci in 1991 leta so padle žrtve. Pohodniki in pohodnice se vsem tem žrtvam, svobodi, samostojnosti, napredku, sožitju in miru priklanjajo.

Pestro dogajanje v septembru Katjuša Arh Lapajne, Ljudska univerza Jesenice

V okviru aktivnosti, ki jih pod okriljem Ljudske univerze Jesenice izvajamo v okviru projekta Pomoč pri zagonu in modelu delovanja medgeneracijskih centrov v okviru operacije »medgeneracijski centri«, pripravljamo predavanje o osebnostni rasti, ki bo 2. 9. v Srednji vasi, in sicer ob 16. uri na prireditvenem prostoru v Senožetih, v primeru slabega vremena bo predavanje v kulturnem domu v Srednji vasi. Znotraj projekta Večgeneracijski centri pa pod okriljem Ljudske univerze v septembru pripravljamo naslednje aktivnosti: V Srednji vasi pripravljamo sklop predavanj in kreativnih delavnic o zdravju, ki bo zajemal predavanja o zeliščih, osebnostni rasti, splošnem zdravju in počutju, spoznali pa boste tudi postopke izdelave maceratov in mazil. Srečali se bomo vsako sredo (od 9. 9. dalje) ob 16. uri na prireditvenem prostoru v Senožetih, v primeru slabega vremena pa bomo v kulturnem domu. Predavanja in delavnice bo vodila Irena Lukežič. Kreativne delavnice v Bohinjski Bistrici bodo 7., 14., 21. 9. ob 17. uri v sejni sobi KD Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. S Tatyano Tishonkovo bomo izdelovali izdelke iz filca. Vadba na stolih za gibalno ovirane je primerna za tiste, ki se ne morejo udeležiti drugih oblik vadbe, saj je kombinacija različnih aktivnosti: dihalne vaje, vaje za spomin, vaje za ravnotežje ... Vadba poteka v sejni sobi KD Joža Ažmana vsako sredo ob 17.00, vodi jo prostovoljka Iva Lapajne. V septembru bomo začeli z vadbo tudi na Nemškem Rovtu, zato vse zainteresirane prosimo, da se javijo Ivi Lapajne. 9. 9. vas vabimo pred kulturni dom v Bohinjski Bistrici, kjer bo med 16. in 18. uro Parada učenja. Pridružite se prazniku učenja in učečih se. Spoznajte organizacije in društva iz lokalnega okolja. Pripravili smo odrski nastop Plesalnice Bohinj, kreativne delavnice in informativne stojnice. Vabljeni. Vse dejavnosti Večgeneracijskega centra so brezplačne. Za dodatne informacije mi lahko pišete na na katjusa.lapajne@gmail.com. Vabljeni, da se nam pridružite! ・

Nekaj vtisov z delavnic Včegeneracijskega centra v avgustu 2019, foto: Pavel Korošec


Anketa za stanovanjsko strategijo Občine Bohinj 

Anketa o stanovanjskem področju za potrebe  stanovanjske strategije Občine Bohinj  Občina  Bohinj  pripravlja  Stanovanjsko  strategijo,  s  katero  želi  dobiti  vpogled  v  stanovanjsko  področje  v  Bohinju, izdelati usmeritve za nadaljnji razvoj stanovanjske politike in določiti ukrepe.  Za čim bolj realen vpogled v dejansko stanje stanovanjskega področja ter za določitev nadaljnjih ukrepov, vas  prosimo, da si vzamete nekaj minut in odgovorite na spodnja vprašanja.   Anketa je izvedena na dva načina: na spletni strani https://www.1ka.si/stanovanja‐Bohinj in s tiskano prilogo  v Bohinjskih novicah. Kdor lahko, prosimo, da reši spletno verzijo, ker nam olajša obdelavo. Odgovore zbiramo  do  21.9.2020.  V  anketi  se  kot  nevtralno  obliko  uporablja  moški  spol.  Za  vaše  odgovore  se  vam  iskreno  zahvaljujemo.  Izpolnjeno tiskano anketo lahko oddate osebno na Režijski obrat občine Bohinj ali v sprejemno pisarno Občine  Bohinj, po pošti na naslov Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, ali pa ga brezplačno  oddate na poštnem okencu v poštah Bohinjska Bistrica, Ribčev Laz ali Srednja vas.           

1. Opis bivanjskih razmer in zadovoljstvo z njimi  Prosim označite tisto trditev, ki najbolje opiše vaše stanovanjsko situacijo (stanovanje, hišo).  (a)   živim v lastni samostojni ali vrstni hiši  (b)   živim v lastnem stanovanju v bloku  (c)  

živim v ločeni bivalni enoti v / pri hiši, kjer živijo tudi moji oziroma partnerjevi/partnerkini starši  oziroma sorodniki (npr. prizidek hiši, urejeno podstrešje ali klet, nova zgrajena hiša ob hiši staršev,  ipd.) 

(č)  

živim s svojimi oziroma partnerjevimi/partnerkinimi starši oziroma sorodniki 

(d)   živim v najeti hiši – tržni najem  (e)   živim v najetem stanovanju – tržni najem  (f)  

živim v najemnem stanovanju javnega stanovanjskega sklada (občinsko stanovanje ipd.) 

(g)

Ne vem / brez odgovora. 

Ali ste s to obliko bivanja zadovoljni ali ne?  (a)   Zelo zadovoljen. 

(č)   Nezadovoljen. 

(b)   Zadovoljen. 

(d) Zelo nezadovoljen. 

(c)   Niti zadovoljen, niti nezadovoljen. 

(e) Ne vem / brez odgovora. 

 

Stran 1 / 8 


Anketa za stanovanjsko strategijo Občine Bohinj 

Prosim označite tisto obliko bivanja, ki bi vam trenutno najbolj ustrezala.   (a)  

Živeti v lastni samostojni ali vrstni hiši 

(b)   Živeti v lastnem stanovanju v bloku  (c)  

Živeti v ločeni bivalni enoti v / pri hiši, kjer živijo tudi moji oziroma partnerjevi/partnerkini starši  oziroma sorodniki (npr. prizidek hiši, urejeno podstrešje ali klet, nova zgrajena hiša ob hiši staršev,  ipd.) 

(č)  

Živeti s svojimi oziroma partnerjevimi/partnerkinimi starši oziroma sorodniki 

(d)   Živeti v najeti hiši – tržni najem  (e)   Živeti v najetem stanovanju – tržni najem  (f)  

Živeti v najemnem stanovanju javnega stanovanjskega sklada (občinsko stanovanje ipd.) 

(g)

Ne vem / brez odgovora. 

Ali bi se zaradi katerega od spodnjih razlogov preselili v drug kraj? (Možnih je več odgovorov)  (a)  

Če bi tam našel boljše stanovanje – večje, novejše, bolje urejeno ipd. 

(b)   Če bi tam jaz ali partner/ka našel/našla boljšo službo.  (c)  

Če bi se s tem približal delovnemu mestu. 

(č)  

Če bi se s tem približal večjemu mestu. 

(d)   Če bi si s tem izboljšal dostop do zanimivih storitev (kulturna ponudba, športne vadbe, nočno  življenje, krožki, ...).  (e)   Če bi si s tem izboljšal možnosti za izobraževanje (bližina šole, univerze, …)  (f)  

Če bi si s tem zagotovil več zasebnosti. 

(g)

Ker je v Bohinju preveč turizma (gneča, dražje storitve…). 

(h)

V nobenem primeru se ne bi odselil iz Bohinja. 

(i)

Ne vem / brez odgovora. 

 

Stran 2 / 8 


Anketa za stanovanjsko strategijo Občine Bohinj 

2. Bohinjski trg nepremičnin.   Spodaj je navedenih nekaj običajnih načinov, s katerimi ljudje pridejo do stanovanjske nepremičnine.  Prosimo, izberite tistega, ki najbolje opiše vaš primer.   (a)  

Hišo/stanovanje sem kupil  na trgu nepremičnin.    Kako ste financirali nakup  nepremičnine?  (Možnih je več odgovorov) 

a1)   Z lastnimi sredstvi (prihodki in/ali prihranki).  a2) 

Z bančnim posojilom. 

a3)

S sredstvi iz dediščine. 

a4)

S pomočjo (darila, posojila) mojih ali partnerjevih/partnerkinih  sorodnikov. 

a5)

Drugo:  

(b)   Hišo/stanovanje sem  zgradil na parceli, ki sem jo  kupil na trgu nepremičnin.    Kako ste financirali nakup  parcele in gradnjo hiše?  (Možnih je več odgovorov) 

b1)   Z lastnimi sredstvi (prihodki in/ali prihranki). 

(c)  

c1)   Z lastnimi sredstvi (prihodki in/ali prihranki). 

Hišo sem zgradil na parceli,  ki sem jo dobil ali  podedoval od staršev.  Kako ste financirali gradnjo  nepremičnine? (Možnih je več odgovorov)

(č)  

Hišo/stanovanje sem si  uredil pri starših (starših  partnerja/ke) – mansarda,  podstrešje. Kako ste financirali ureditev  nepremičnine? (Možnih je več odgovorov)

(d)   Živim v najetem  stanovanju/hiši. 

b2)

Z bančnim posojilom. 

b3)

S sredstvi iz dediščine. 

b4)

S pomočjo (darila, posojila) mojih ali partnerjevih/partnerkinih  sorodnikov. 

b5)

Drugo:  

c2)

Z bančnim posojilom. 

c3)

S sredstvi iz dediščine. 

c4)

S pomočjo (darila, posojila) mojih ali partnerjevih/partnerkinih  sorodnikov. 

c5)

Drugo:  

č1)   Z lastnimi sredstvi (prihodki in/ali prihranki).  č2) 

Z bančnim posojilom. 

č3)

S sredstvi iz dediščine. 

č4)

S pomočjo (darila, posojila) mojih ali partnerjevih/partnerkinih  sorodnikov. 

č5)

Drugo:  

d1)   Stanovanje/hišo sem našel na trgu nepremičnin (preko oglasa,  nepremičninske agencije, ipd.)  d2) 

Stanovanje/hišo sem našel prek prijateljev. 

d3)

Stanovanje/hišo sem našel prek sorodnikov. 

d4)

Stanovanje/hišo sem najel pri javnem stanovanjskem skladu –  občinski ali državni sklad. 

d5)

Drugo:  

(e)

Hišo/stanovanje sem podedoval ali dobil v dar od staršev ali drugih sorodnikov. 

(f)

Ne želim odgovoriti / brez odgovora. 

 

Stran 3 / 8 


Anketa za stanovanjsko strategijo Občine Bohinj 

Ali je nakup ali gradnja stanovanj za mlade v Bohinju enostavna ali ne? Izberite trditev, ki najbolje opiše  enostavnost pridobivanja prve nepremičnine za mlade (mlade družine) v Bohinju.  (a)  

Vsak delaven mlad človek si lahko kupi ali zgradi stanovanje v Bohinju. 

(b)  

Z malo pomoči sorodnikov in/ali posojilom banke si večina mladih v Bohinju lahko kupi ali zgradi  stanovanje v Bohinju. 

(c)  

Tudi mladi, ki imajo zanesljivo in dobro zaposlitev, v Bohinju brez veliko pomoči sorodnikov težko  pridejo do prvega stanovanja.  

(d)  

Skoraj nemogoče je za mladega človeka, da si kupi ali zgradi stanovanje v Bohinju.  

(e)  

Ne vem / brez odgovora. 

Ali je najem stanovanj za mlade v Bohinju enostaven ali ne? Izberite trditev, ki najbolje opiše  enostavnost najema stanovanja za mlade (mlade družine) v Bohinju.  (a)  

Vsak delaven mlad človek si lahko najame stanovanje v Bohinju. 

(b)  

Mladi si lahko najamejo stanovanje le, če jim ga odda znanec, prijatelj ali sorodnik. 

(c)  

Mladi kar težko najdejo stanovanje za najem. 

(d)  

Najem stanovanja za mlade je skoraj nemogoč, saj je nepremičnin za najem malo, cene pa visoke.  

(e)  

Ne vem / brez odgovora. 

3. Potencialne smernice za stanovanjsko politiko Bohinja  Spodaj je navedenih nekaj možnih ukrepov, ki bi občanom Bohinja olajšali nakup ali najem stanovanja.  Prosimo, označite ali podpirate te ukrepe, ali ne. 

Vsako vrstico označite s križcem. 

Sploh ne  Ne  podpiram  podpiram 

Niti ‐ niti  Podpiram  Zelo  podpiram 

Poskrbeti je potrebno, da bo na voljo čim več  najemnih stanovanj za vse. 

Poskrbeti je potrebno, da bo na voljo čim več  najemnih stanovanj za ranljive skupine. 

Poskrbeti je potrebno, da bo čim več parcel,  primernih za gradnjo. 

Občina naj pomaga mladim pri gradnji hiše ali  nakupu stanovanja v Bohinju (s subvencijami,  oprostitvijo komunalnega prispevka,  spremembami OPN ipd). 

Občina naj se s stanovanji ne ukvarja, za vse  bo poskrbel trg. 

Občina naj omeji turistično oddajanje, da bo  več stanovanj ostalo za prebivalce Bohinja. 

Starejšim prebivalcem bi morali omogočiti  različne mehanizme, s katerimi bi se lahko  preselili v manjše stanovanje, svoje  stanovanje / hišo pa oddali družinam.   

Stran 4 / 8 


Anketa za stanovanjsko strategijo Občine Bohinj 

Sploh ne  Ne  podpiram  podpiram 

Niti ‐ niti  Podpiram  Zelo  podpiram 

Spodbujati bi morali k novim modelom  gradnje: zadružna gradnja, leasing ‐ najem s  kasnejšim odkupom ipd. 

Omejevati bi morali gradnjo vikend hiš. 

Omejevati bi morali gradnjo in oddajanje  apartmajev za turistične namene. 

Spodbujati bi morali prenovo starih hiš. 

Sofinancirati bi morali prenovo hiš, ki so  pomembne v smislu stavbne / kulturne  dediščine za pridobitev novih stanovanjskih  kapacitet. 

Spodbujati bi morali predvsem nadomestne  gradnje dotrajanih starih hiš. 

Spodbujati bi morali gradnjo stanovanjskih  naselij, v katerih bi bila dostopna stanovanja  za vse skupine (mlade, ljudi v srednjih letih in  starejše) občanov.  

Občina naj ukrepe usmerja izključno za  obstoječe prebivalce, ne za priseljence. 

Spodaj je navedenih nekaj tipov stanovanj ali hiš. Prosimo, s križcem označite, česa je po vašem mnenju  v Bohinju premalo in česa preveč.  Vsako vrstico označite s križcem. 

Premalo Ravno  prav 

Preveč

Luksuznih stanovanj 

Vikendov

Sob, stanovanj ali hiš za turiste 

Manjših hotelov 

Velikih hotelov 

Stanovanj za mlade 

Družinskih hiš 

Manjših stanovanjskih blokov (do 16 stanovanj ali do treh nadstropij) 

Večjih stanovanjskih blokov (več kot 16 stanovanj ali več kot tri  nadstropja) 

Stanovanj za ljudi, ki živijo sami (samski, mladi, ločeni, starejši itd.) 

Varovanih stanovanj za starejše 

Stanovanj za socialno ogrožene 

Stanovanj za talente (mladi s posebnimi znanji, specialisti, podjetniki ipd.)   

Stran 5 / 8 


Anketa za stanovanjsko strategijo Občine Bohinj 

4. Odnos med bivanjem in turizmom  Ali mislite, da turizem v Bohinju vpliva na dostopnost stanovanj/hiš za občane, ali ne?   (a)  

Zaradi turizma  so stanovanja v  Bohinju manj  dostopna.     Označite, zakaj  tako mislite.  

a1)   Razlog je veliko povpraševanje po kratkoročnem najemu stanovanj in hiš s  strani turistov.  a2)   Razlog je, ker je veliko povpraševanje po nakupu/gradnji vikend hiš in  stanovanj.  a3)   Razlog je, ker so dobro dostopna zemljišča namenjena gradnji hotelov.  a4)   Vse zgoraj našteto vpliva na dostopnost stanovanj, hiš za občane.   a5)   Nič od zgoraj naštetega. Prosimo, v enem stavku opišite, kaj po vašem  mnenju najbolj vpliva na dostopnost stanovanj/hiš za občane:  a6)   Ne vem / brez odgovora. 

(b)  

Turizem nima posebnega vpliva na dostopnost stanovanj.  

(c)  

Zaradi turizma stanovanja bolj dostopna.  

(d)  

Ne vem / brez odgovora. 

5. Odseljevanje mladih  Kaj je po vašem mnenju ključen dejavnik, ki vpliva na to, da se mladi iz Bohinja izseljujejo.   Vsako vrstico označite s križcem. 

Sploh ne  Ne  vpliva  vpliva 

Niti ‐  niti 

Vpliva

Zelo vpliva 

Pomanjkanje dostopnih hiš. 

Pomanjkanje dostopnih stanovanj. 

Pomanjkanje dobrih (zanimivo delo in/ali dobra plača)  delovnih mest 

Slabe prometne povezave z drugimi kraji ali središči 

Majhna raznovrstnost storitev (trgovina, šport, kultura,    prostočasne dejavnosti itd.) 

Neživahno družabno ali nočno življenje. 

Majhna raznolikost kulturne ponudbe. 

Visoki stroški življenja zaradi turizma 

Majhnost kraja 

Nezanimivost kraja 

Drugo:    

 

Stran 6 / 8 


Anketa za stanovanjsko strategijo Občine Bohinj 

6. Dostopnost cen  Ocenite, kolikšen znesek mesečne najemnine bi bili pripravljeni plačevati za 50 m2 opremljenega  stanovanja v Bohinjski Bistrici za tržni najem za nedoločen čas, če bi vam ustrezalo?  a) 

Do 200 € 

b)

Do 300 € 

c)

Do 400 € 

č)

Do 500 € 

d)

Več kot 500 € 

7. Demografski podatki  Spol:  a) 

moški

b)

ženski

V katero starostno skupino spadate?  a) 

do 19 let 

č)

40 ‐ 49 let 

f)

70 let ali več 

b)

20 ‐ 29 let 

d)

50 ‐ 59 let 

c)

30 ‐ 39 let 

e)

60 ‐ 69 let 

Kakšen je vaš trenutni status?  a) 

učenec  

d)

zaposlen – fleksibilen ali skrajšan delovni čas  

b)

študent  

e)

zaposlen – fiksen delovni čas  

c)

kmetovalec

f)

brezposeln  

č)

vodja gospodinjstva 

g)

upokojenec  

Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba?  a) 

Osnovnošolska

č)

Specializacija, magisterij 

b)

Srednješolska

d)

Doktorat

c)

Višje ali visokošolska (uni) 

 

Stran 7 / 8 


Anketa za stanovanjsko strategijo Občine Bohinj 

Lokacija vašega bivališča  a) 

Bitnje

h)

Koprivnik v Bohinju 

p)

Ravne v Bohinju 

b)

Bohinjska Bistrica 

i)

Laški Rovt 

r)

Ribčev Laz 

c)

Bohinjska Češnjica 

j)

Lepence

s)

Savica

č)

Brod

k)

Log v Bohinju 

š)

Srednja vas v Bohinju 

d)

Goreljek

l)

Nemški Rovt 

t)

Stara Fužina 

e)

Gorjuše

m)

Nomenj

u)

Studor v Bohinju 

f)

Jereka

n)

Podjelje

v)

Ukanc

g)

Kamnje

o)

Polje

z)

Žlan

ž)

Moje bivališče se ne nahaja v Občini Bohinj. 

Zahvaljujemo se vam za sodelovanje pri anketi. V nadaljevanju bodo sledile še javne razprave in delavnice,  zato sledite objavam na občinski spletni strani.  kultur a

18

100 let od podpisa rapalskega sporazuma Ana Debeljak, Gorenjski muzej

Bliža se 100. obletnica podpisa bilateralnega sporazuma, ki sta ga Kraljevina Italija in Kraljevina SHS podpisali 12. novembra 1920 v kraju Rapallo pri Genovi v Italiji. Rapalska meja je bila rezultat pogajanj, ki imajo izhodišča v londonskem sporazumu, podpisan je bil 26. aprila 1915, na podlagi katerega je Italija v zameno za del takrat še avstro-ogrskega ozemlja vstopila v vojno na strani antante. Ob obletnici bomo v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici pri­ pravili razstavo o rapalski meji in se spominjali obdobja, ki je razdelilo slovensko etnično ozemlje in s tem močno zaznamovalo življenja Slovencev ob meji. Tudi območje Bohinja je veljalo za obmejni del in je bilo posejano z mejniki, eden izmed teh je stal celo ob Aljaževem stolpu na vrhu Triglava. Po določanju meje in postavljanju mejnikov je sledilo utrjevanje meje. Nastale so številne utrdbe in obrambne linije, ki stojijo še danes. Na obmejnih območjih se je razvilo razburljivo tihotapstvo – kontrabant, nezakonito prehajanje meje in vohunjenje, prosto gibanje prek meje ni bilo več mogoče, kar je botrovalo tudi nastanku zanimivih pripetljajev i n zgodb. Italija je, kot zmagovalka v prvi svetovni vojni, po rapalski pogodbi pridobila skoraj tretjino našega ozemlja, od narodnega telesa pa je odvzela dobro četrtino Slovencev. Rapalski sporazum je prenehal veljati šele po 2. svetovni vojni leta 1947. Posledice rapalske meje so opazne še danes, sploh v regionalni identiteti prebivalstva, ki živi na nekdanji italijanski strani meje. Spomin na to obdobje pa predstavljajo tudi mejniki, ki so se ohranili na nekdanji meji. Eden izmed njih po novem stoji tudi pred Muzejem Tomaža Godca. Gorenjski muzej je mejnik prejel kot donacijo Lojzeta Budkoviča, ki ga je z bratoma Tomažem in Slavkom našel pred štiridesetimi leti. Mejnik opominja na nesrečno obdobje za Slovence, obenem pa na nesmisel vseh vojn, ki so nastale in še nastajajo prav v želji po razmejevanju ozemlja. Vabljeni na odprtje razstave, ki bo 2. 10. 2020 v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. ・

Aljažev stolp na Triglavu leta 1953, foto: arhiv Gorenjskega muzeja

Stran 8 / 8 


19

kultur a

Praznik kmečkih fantov in deklet v Bohinju 1939. leta Mišo Serajnik, Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj

Če bi Bohinjca vprašal, ali ve, kaj pomeni Zveza kmečkih fantov in deklet, verjetno ne bi dobil pravega odgovora. Največ sreče bi imel s kakšnim devetdesetletnikom, ki bi se še spomnil predvojnih časov. Srečal sem nekaj starejših, ki so mi o tem vedeli kaj povedati. Meni pa je pomembno, da se ohrani spomin na življenje naših prednikov. Lahko le upamo, da bodo enako počeli tudi naši potomci. Torej, ta zveza je bila v Bohinju zelo močna in tudi zelo dejavna. Naloga te zveze je bila dvigniti moralo podeželske kmečke mladine, pokazati njihovo pomembnost v družbi, predvsem pa v kmetijstvu. Prvo seme združevanja je bilo sicer posejano na Češkem, kasneje pa so take organizacije vzniknile tudi pri nas. Leta 1924 je bila Zveza kmečkih fantov in deklet ustanovljena v Žabnici. Že naslednje leto so jo ustanovili v Bohinjski Bistrici, Dupljah, Lescah in Sovodnju. Gonilna sila zveze v Bohinju je bil Tomaž Godec, ki ga srečujemo tudi v drugih predvojnih organizacijah. Naloga zveze je bila čim bolj izobraziti kmečko mladino in ji dati samozavest. Tako so v njenem okviru organizirali za dekleta več tečajev: kuharskega, mlekarskega, vrtnarskega, šiviljskega in tečaj gospodinjskega računstva. Bistrški zvezi se je pridružila leta 1935 na novo ustanovljena podružnica v Bohinjski Češnjici. Zveza je imela svoj znak, to je zelena štiriperesna deteljica na belem krogu. Enak znak je bil na zelenem praporu, člani pa so na oblačilih imeli pripete enako oblikovane posnetek iz knjige Pot kmečkega ljudstva v OF značke. Nekateri fantje so si lahko privoščili zelene srajce in ozke pletene kravate, dekleta so nosila bluze s kratkimi rokavi, kratke bele predpasnike in pisana krila. Najbolj priljubljena prireditev, ki jih je organizirala slovenska Zveza Kmečkih fantov in deklet, je bila kmečka povorka, tekmovanje koscev, žanjic in grabljic. Največja in najbolj uspešna vseslovenska prireditev je bila 4. septembra 1939 v Bohinju. Zbralo se je 6000 udeležencev, prišla je celo folklorna skupina s Češke. Po pripovedi pokojne Lomarjeve Metke se je sprevod začel na Bohinjski Bistrici. Rotarji so imeli privilegij, da so v sprevodu lahko imeli dva okrašena voza. Na prvem so prikazali pravljične podobe Bohinja (bele žene, Zlatoroga, palčke itd.), na drugem pa, če me spomin ne vara, škafarstvo. Ostale bohinjske vasi so prikazovale na okrašenih vozovih, tkalstvo na statvah, žganjekuho, kovaštvo, gozdarstvo, coklarstvo itd.

Povorka se je iz Bistrice vila v Jereko, po Zgornji dolini in zaključila na Poljah na travniku za Španom. Na čelu sprevoda so bili trije konjeniki, ki so nosili prapor društva, sledila je kmečka konjenica, lovci, planšarji, slovenske narodne noše, češka mladina v njihovih nošah. Tem so sledili še kovinarska godba z Jesenic, kosci, grabljice, žanjice. Take povorke Bohinjci verjetno ne bodo več videli.

Spredaj sestri: Švigeljčeva Minca (leva) in Franca (desna), foto: arhiv MS

Preden je povorka prišla na Polje, so morali tekmovalno območje očistiti kamenja, ki so ga nasprotniki zveze čez noč natrosili, da bi s tem onemogočili prireditev. Ni jim uspelo. Na Poljah je zbrane najprej nagovoril predsednik pripravljalnega odbora Tone Sodja, za njim še mnogi drugi. Sledilo je tekmovanje v različnih kategorijah. Tekmovanje je bilo lepo izpeljano. Podeljena so bila priznanja, nastopila je češka folklora, potem pa so udeleženci plesali, kaj pojedli in popili, predvsem pa so se družili. ・

Rozalija Škantar ‒ prvopristopnica na vrh Triglava ob 150. obletnici vzpona Marija Cvetek

Rozalija Škantar z nečakoma na Koroškem (foto: neznani avtor, 80. leta 19. stol., prefotografiral fotograf Červ, Tolmin)

Rotarji pred Markežom, foto: arhiv SM

Rozalija je bila hči Zoisovega revirnega lovca Jožefa Škantarja, po domače Šestovega iz Srednje vasi v Bohinju, in Mine, roj. Polak, Bleščkove z Broda. Rodila se je 18. septembra 1849 v Srednji vasi (št. 37), v tedanji Baronovi hiši, ki jo je baron Žiga Zois dal zgraditi za svoje uslužbence. Jožef je služboval pri njegovih naslednikih; Žiga je umrl 1819. leta. Rozalka, kakor so klicali Rozalijo v mladih letih, je bila peta izmed sedmih otrok; imela je še tri sestre in tri brate. Oče Jožef, znameniti gorski vodnik, je bil tudi graditelj prve planinske koče v Julijskih Alpah. Tudi Rozalkin tri leta starejši brat Lovrenc je šel po očetovi poti.


kultur a , šport Baronove hiše se je prijelo ime pri Jagru, kakor nekateri še danes imenujejo hišo, ki stoji na njenih temeljih. Ima pa še eno ime: pri Štancarju, ker je bil poznejši lastnik kamnosek. Jožef je bil gostač, zato so se mu otroci rodili v različnih hišah. Končno si je zgradil svoj dom v Srednji vasi (št. 68), kjer se tudi reče pri Jagru (na hribu).

Stara Štancarjova (Jagrova) hiša, foto: Jaka Pekovec, 1971 (iz arhiva družine Sodja)

Šest, kakor so klicali Jožefa po domačem hišnem imenu, je bil zelo spoštovan gorski vodnik; domači in tuji ljubitelji gora so se oglašali pri njem, da bi jih vodil na vrh sivega očaka. Gornike je zabaval z zanimivimi lovskimi in planinskimi dogodivščinami. Ivan Tušek ga je takole predstavil v svojem Potovanju okrog Triglava (1860): /.../ je šaljive govorice in vé veliko povedati od prigodkov, ki jih je doživel na lovu divjih koz, katerih je že 266 v svojem življenju ustrelil. Je namreč bar. Cojzov lovec. Rozalka je bila živahno, zgovorno in korajžno dekle, tudi smisel za humor je podedovala po očetu. Bila je lepega obraza in srednje ter vitke postave. Vedoželjno je poslušala očetove duhovite pripovedi in prav gotovo jo je zamikalo, da bi se z njim podala v gore. S seboj jo je vzel avgusta 1870. leta, ko je na Triglav vodil dva ljubljanska gospoda. In 29. avgusta je za vse večne čase postala prva ženska, ki je stopila na vrh Triglava. Toda njeni sovaščani so pred dobro polovico stoletja še vedeli povedati, da to ni bilo prvič in tudi ne zadnjič. Takrat v skale ni bila vsekana še nobena stopa, vanje ni bilo zabitega še nobenega klina in tudi jeklenih vrvi ni še nihče napeljal. Naslednje leto sta oče in sin Lovrenc nekoliko popravila pot in zabila nekaj klinov. In takrat se je Rozalka prav na svoj dvaindvajseti rojstni dan spet podala na Triglav. Z očetom sta spremljala znanega planinskega pisca Franceta Kadilnika in gospoda Jeločnika. Iz zapisov takratnih gornikov izvemo, da je bil Rozalkin vzpon junaštvo brez primere. Na Triglav je plezala v širokem krilu, ki je segalo do tal, vendar si ga je prav gotovo spodrecala, da se ne bi zatikalo in se scefralo v strmih pečinah. Verjetno je del poti prehodila v coklah, ki si jih je pri plezanju najbrž morala sezuti. Sicer pa so nekoč znali drugače hoditi v coklah kot v današnjih časih in kljub slabi opremi so bili zelo iznajdljivi. Gorniki in tudi gorski vodniki so nosili škornje z visokimi in mehkimi štebalami, ki so si jih lahko zavihali. Ko pa so plezali po strmih grebenih, so bili v volnenih nogavicah ali celo bosi, ali pa so si noge ovili s klobučevino. Šest je bil izučen za čevljarja, zato je hčeri morda naredil tudi visoke okovane čevlje. Prav gotovo je imela s seboj še culo in štekljarco, »pravi« nahrbtniki so se pojavili šele proti koncu 19. stoletja. Doma gotovo niso bili navdušeni nad Rozalkinim podvigom. Ženske so sicer planšarile po planinah, a bilo je neprimerno, če se je katera spomnila, da bi se povzpela na visoke vrhove. Takrat je bil Triglav še mit v pravem pomenu besede, kar izvemo iz Mencingerjeve Moje hoje na Triglav: /.../ kdor se zagleda v Triglav, tega ugonobijo njegovi duhovi, ker nočejo, da bi nižinski človek hrepenel po takšnih višavah. Ljudje so verjeli, da gora ne prinaša nič dobrega. Na to namiguje tudi pregovor: Gora ni nora, nor je le tisti, ki gre gor. Verjeli so tudi vraži, ki je obetala nesrečo, če bi v hribih srečali žensko. Toda gorski vodniki se v boju za preživetje niso smeli ustrašiti belih žena in drugih bajeslovnih bitij, ki so po izročilu naših davnih prednikov živela v triglavskem pogorju. Zato je trdo delo gorskih vodnikov,

20 nosačev in oskrbnikov planinskih koč veljalo za častno in pomembno opravilo. Jagrovo Rozalo ‒ tako so ji rekli v zrelih letih ‒ so imenovali gorski vodnik v krilu; pozneje pa je bila oskrbnica koče na Velem polju in tudi na Kredarici. Šele Jagrova hiša na hribu je bila Rozalin pravi dom, a se je po bratovi smrti morala še enkrat preseliti. Umrla je 1. maja 1911. leta pri Pekovcu (št. 71), kjer je živela njena najstarejša sestra Mina (por. Hod­ nik). Ob občinskem prazniku, ki je posvečen štirim srčnim možem, smo se letos končno poklonili še srčni ženi Rozaliji, prav tako prvopristopnici na vrh premogočnega očaka. Šele ob 150. obletnici njenega vzpona smo poravnali svoj etični dolg s spominsko ploščo na Štancarjovem (Jagrovem) domu, kjer je nekoč stala njena rojstna hiša. Vendar se je na tej plošči ponovila napaka z »Rozalijinega obeležja« na Velem polju (že objavljeno v Bohinjskih novicah). Tam je Rozalija prekrščena v Rezo, kar je krajše ime za Terezijo. Ljudje so nekoč znali razlikovati obe imeni svetnic, pa tudi v današnjem času nimajo težav z njima, kar sem ugotovila po pogovorih z mnogimi informatorji. Prav nasprotno: čudijo se, kako je mogoče to nerazgledanost celo ovekovečiti na spominski plošči. Sv. Rozalija je zavetnica zoper kugo, tako da bi lahko postala aktualna v današnjem »koronskem« času. Škantarjeva ni bila niti Roza, pa tudi če bi jo bil kdo tako poklical, to ni relevanten podatek za na ploščo. S tem imenom se je uradno podpisovala njena pranečakinja Roza Zupanc, rojena Hölbling. Škantarjeva je službovala na Koroškem, od koder je v Bohinj pripeljala Rozo, ki je bila nezakonska hči njenega nečaka. Pozneje sta bili obe oskrbnici koče na Velem polju in tudi na Kredarici. Pa se vrnimo k spominski plošči! Zanjo sem napisala besedilo, vanj pa so vrinili še podatek, da je bila Rozalija Šestova. S tem vzdevkom, kot že nekajkrat povedano, so očeta Jožefa klicali predvsem nebohinjski gorniki, ki jih je vodil po triglavskem pogorju. In prav gotovo je marsikdo izmed njih omenjal, da je Rozalka njegova (Šestova) hči. Če bi že vztrajali pri njenem domačem imenu, bi morali zapisati Jagrova Rozala, kakor se je po domače imenoval njen pravi dom, ki ga je zgradil njen oče. Ta jim je veliko pomenil, saj so do takrat bili med gostači v različnih hišah po Srednji vasi. Rozalija pa se je s svojimi izjemnimi lastnostmi in dejanji, ki so v njenem času prestopala nevarno in prepovedano mejo, že zdavnaj uvrstila med bohinjske in tudi slovenske folklorne junakinje. Brez nanovo ustvarjenih »folklornih imaginacij« se je s svojimi vrlinami, vrednimi občudovanja in posnemanja, postavila na piedestal zgodovinske in kulturne dediščine.

Avgusta na taboru z mlajšimi, na pripravah s starejšimi in več tekmovanjih Andraž Nahtigal, trener KKK Bohinj

Kot vsako leto je tudi letos avgusta v Kajak kanu klubu Bohinj zelo pestro. Kajakaška zveza je sicer letos zaradi ukrepov, povezanih s covidom-19, odpovedala mirnovodaški tabor, zato smo se organizirali in na poletni tabor z najmlajšimi odšli v klubski režiji. Izbrali smo preiz-

Foto: Andraž Nahtigal


šport,

21

Nova plesalna sezona Plesalnica studia Bohinj

Foto: Andraž Nahtigal

kušeno lokacijo v kampu ob Velenjskem jezeru in 5 dni uživali in se zabavali. Obenem smo opravili tudi lepo število kvalitetnih treningov na vodi. Imeli smo se super. Otroci so se domov vrnili zelo zadovoljni in s povečano motivacijo za nadaljnje treninge. Državno prvenstvo v sprintu, ki so ga prvič gostili v Murski Soboti, je bil letos naš prvi od glavnih ciljev sezone. Za člane in mladince je bilo tekmovanje hkrati tudi vstopnica za svetovni pokal v sprintu in tekmovanje Olympic Hopes, ki bosta, upamo, izvedena v septembru na Madžarskem. Člani so se zato temeljito pripravili na domačem jezeru. Z mladinci smo 14 dni pred prvenstvom opravili še tedenske priprave na Mostu na Soči, kjer smo trenirali z ostalimi reprezentanti slovenskih klubov. V mlajši skupini smo s tekmovalci v zadnjih tednih dvignili intenzivnost treningov in sestavili posadke dvojcev. V Mursko Soboto smo odšli že v petek in opravili trening privajanja na vodo, kasneje so nas lepo sprejeli v Vili Jurka, po večerji pa smo naredili še tekmovalni plan za naslednji dan. V soboto in nedeljo je tekmovanje potekalo cel dan. Pred nami so bile 200-, 500- in 1000-metrske razdalje v enojcih in dvojcih. Vrstili so se odlični nastopi naših tekmovalcev. Do bronaste kolajne je priveslala Tia Šilc pri deklicah v enojcu. Mlajši in starejši dečki in deklice so bili odlični v dvojcih in priveslali več kolajn. Med njimi je najboljšo posamično uvrstitev dosegel Tevž Sodja, ko je bil na 1000 m peti. Pri mlajših mladinkah smo imeli letos tekmovalko z največ osvojenimi naslovi državne prvakinje na prvenstvu. To je bila Tjaša Mikelj, ki je zmagala na vseh razdaljah. Še posebej dobro je s tekmicami opravila na 5 km in zmagala v ciljnem sprintu. Med mladinci sta bila Anže Pikon in Andraž Korošec v dvojcu na vseh razdaljah z najboljšimi in osvojila tri srebrne kolajne. Rok Šmit je med člani postal večkratni državni prvak v enojcu in dvojcu z Miho Fartkom. Skupaj smo osvojili 53 kolajn, od tega 18 zlatih za naslov državnega prvaka. Bili smo najštevilčnejši klub in nastopali s 23 predstavniki. Tekmovalci pa so imeli tudi bučno podporo 40 navijačev. Na vročo avgustovsko soboto smo se zbrali na tradicionalni regati v Žusterni. Ker je letos zelo malo mednarodnih tekmovanj, se je regate udeležilo veliko tekmovalcev. Nastopali smo na 200 metrov z vsemi kategorijami in bili zelo uspešni. Po zgledih iz svetovnega pokala je potekala tudi tekma mešanih dvojic na 200 m, kjer smo bili Bohinjci nepremagljivi. Med člani sta vlogo favoritov ubranila Rok Šmit in Manca Mikelj, pri mladincih sta zmagala Andraž Korošec in Tjaša Mikelj pred Anžetom Pikonom in Evo Arh. Po šprinterskih tekmah je sledila še preizkušnja na 1500 m s skupinskim štartom in tudi tam smo za naš klub priveslali več kolajn. Na regati je naše barve zastopalo 16 tekmovalcev, ki je v pokalu Capris izmed 13 klubov iz treh držav zasedlo skupno 3. mesto. Edina slaba novica je, da smo letos morali 14. Bohinjski kajakaški maraton odpovedati. Klub večkratnim poizkusom nam ni uspelo pridobiti pozitivne vloge s strani NIJZ, kar je razžalostilo predvsem tekmovalce z ambicijami v maratonu in naše rekreativce. Septembra in oktobra nas čaka še nekaj tekmovanj za SLO pokal za mlajše kategorije, 5 naših predstavnikov slovenske reprezentance pa se bo odpravilo na Madžarsko na tekmovanje za svetovni pokal in Olympic Hopes do 18 let. ・

Foto: arhiv Plesalnice studia Bohinj

Nova plesna sezona je tu! V šolsko leto 2020/2021 vstopamo s pes­ tro plesno ponudbo od jazz baleta do hip hopa, za malčke, osnovnošolce in srednješolce. Začnemo 14. septembra, pridite nas pogledat. Prijave zbiramo na plesalnicabohinj@gmail.com. www.plesalnicabohinj.si ・

Vadba za vsakega – vadba za zdravo hrbtenico – Spine time Športno društvo Bohinj

Ritem in tempo vadbe je umirjen, kar služi kot dobra vstopna točka tistim, ki imajo težave z bolečinami v predelu hrbta in bi radi rekreacijo spet vključili v svoj vsakdan. CILJ VADBE : -- izboljšanje kontrole gibanja ramenskega obroča in trupa, -- krepitev mišic trupa in medeničnega obroča, -- izboljšanje gibljivosti celega telesa, -- sprostitev, druženje, -- usvojitev glavnih principov in načel varne vadbe. Vadba bo potekala pod strokovnim vodstvom, pridruži se nam tudi ti: • Koprivnik: dvorana gasilskega doma, torek ob 20.00, • Srednja vas: telovadnica osnovne šole, ponedeljek ob 20.00, • Bohinjska Bistrica: dvorana Danica, ponedeljek in sreda ob 9.00. Prijave sprejemamo do 12. 9. 2020, z vadbo začnemo 14. 9. 2020. Info in prijave: sdbohinj@gmail.com, 040 468 376, 030 401 691. ・

Vadimo, ne igramo igric Športno društvo Bohinj

Osnova gibalnih dejavnosti za otroke. Telovadba otrokom nudi širino in prednost ukvarjanja s športom. Poudarek je na osnovnih gibalnih sposobnostih in ne v specializaciji v določeno športno panogo. Program vadbe letos obsega 120 učnih ur, ki jih otroci dvakrat tedensko preživljajo z našimi vaditelji.


šport, z a konec

22 Nekaj časa smo opažali v hiši sršene. Ko smo bolj natančno pogledali, smo videli na slemenu hiše gnezdo in sršene. Glede na to, da sta v hiši tudi manjši otrok in dojenček, smo se zaradi varnosti otrok odločili, da gnezdo odstranimo. Zaradi višine in sršenjega napada se odstranitve nismo lotili sami, ampak smo na pomoč poklicali člane Prostovoljnega gasilskega društva Stara Fužina. Na našo prošnjo so prišli pogledat, nato pa naslednji dan v zgodnjih jutranjih urah z ustrez­no opremo odstranili sršenje gnezdo. Za strokovno pomoč in posredovanje se zato na tem mestu ekipi PGD Stara Fužina ponovno iskreno zahvaljujemo. ・

Primerjava in izbira toplotne črpalke

Telovadba bo deljena na vadbo v vodi

• ob ponedeljkih 17.–19. ure v Vodnem parku v Bohinjski Bistrici, in vadbo v telovadnici: • v telovadnici v Bohinjski Bistrici ob sredah od 15.30 do 16.30, • v telovadnici v Srednji vasi ob sredah od 17.00 do 18.00, • gasilski dom na Koprivniku ob torkih od 18.00 do 19.00.

Robert Žibrik

Vadba je primerna za otroke od 3 do 15 let – razdeljeni bodo v skupine. Z vadbo začnemo 14. 9. 2020, prijave sprejemamo do 12. 9. 2020 oz. do zasedbe prostih mest. Več informacij in prijave: sdbohinj@gmail.com, 040 468 376, 030 401 691. ・

Foto: Robert Žibrik

Letošnja izredno mila zima nam je pokazala, kako hitro se segreva naša globalna topla greda. Vse več ljudi se zaveda tega problema in tudi svojega deleža odgovornosti pri onesnaževanju ozračja s fosilnimi energenti, zato se odločajo za manj škodljive načine ogrevanja. Na prvem mestu med njimi je ogrevanje s toplotno črpalko.

Zahvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Stara Fužina Marija Kožar

Subvencija Eko sklada

K zmanjševanju toplogrednih izpustov zaradi fosilnih goriv nas vzpodbuja tudi Eko sklad s subvencijami. Ob zamenjavi kurilne naprave s toplotno črpalko tipa zrak-voda v večini občin dobite subvencijo v višini 2.500 €. Od letos subvencijo dobijo tudi prebivalci mestne občine Kranj in občine Hrastnik. Upajmo, da bodo temu zgledu sledili v še kakšni od občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka, saj imajo praviloma ravno tam najslabši zrak. Pa vendar, stvari gredo v pravo smer. Ob prenovah ogrevalnih sistemov in pri novogradnjah je za večino investitorjev toplotna črpalka edina opcija. Poleg ekološke sprejemljivosti je to tudi najudobnejši in praktično najcenejši način ogrevanja.

Katera je najboljša?

Foto: Marija Kožar

Ob široki ponudbi toplotnih črpalk na trgu pa se investitor kaj hitro znajde pred dilemo, katero napravo naj izbere. Vsekakor mora biti dovolj zmogljiva tudi pri nizkih zunanjih temperaturah in v strnjenih naseljih čim tišja. Toda ali naj vzame tradicionalno evropsko kompaktno zunanjo enoto ali najsodobnejšo japonsko v ločeni izvedbi? Mora biti inverterska? Ali je res, da nekatere ob daljšem izpadu elektrike lahko zmrznejo? In kako priti do pravih odgovorov? Podjetje Termaks bo v mesecu septembru organiziralo brezplačen seminar na temo Primerjaj in izberi toplotno črpalko s temeljito primerjavo med nekaj najboljšimi na trgu glede njihovih zmogljivosti, glasnosti, cene, garancijskih pogojev in še česa. Predaval bo Robert Žibrik. Prijavite se na 041/ 692 410 do 11. 9. 2020. Glede na epidemiološko situacijo bo verjetno seminar izveden v več manjših lokalnih skupinah. Vabljeni! ・


23

Avgustovska črna kronika

Povzeto po Upravi RS za zaščito in reševanje Nesreče pri športnih in rekreativnih dejavnostih

V četrtek, 30. 7. 2020, ob 16.13 si je v Koritih Save v Bohinju turistka poškodovala levo koleno in zapestje. Gorski reševalci GRS Bohinj so ponesrečenki imobilizirali nogo in roko, jo prenesli do reševalnega vozila in odpeljali v ZD Bohinj. V torek, 11. 8. 2020, ob 12.33 se je pri Grmečici oseba poškodovala pri športnih aktivnostih. Gorski reševalci GRS Bohinj so jo na kraju oskrbeli in jo prenesli do reševalnega vozila. V sredo, 26. 8. 2020, ob 14.04 je v plezališču ob Bohinjskem Jezeru drevo padlo na športno plezalko. Gorski reševalci GRS Bohinj in reševalci NMP Bohinj so poškodovano plezalko oskrbeli in odpeljali na zdravljenje v SB Jesenice.

z a konec Tehnična in druga pomoč

V torek, 11. 8. 2020, ob 16.25 so na Nomenju gasilci PGD Nomenj s tehničnim posegom v prisotnosti policije odprli vrata stanovanja, kjer se je nahajala poškodovana oseba.

Nesreče večjega obsega

V nedeljo, 30. 8. 2020, ob 9:16 je neurje z močnim vetrom prizadelo občino Bohinj. Močan veter je podiral drevesa in odkrival strehe objektov. Na številnih lokacijah so posredovale gasilske enote iz PGD Bohinjska Bistrica, Bohinjska Češnjica, Koprivnik, Savica - Polje in Stara Fužina.・

Nesreče v gorah

V petek, 31. 7. 2020, ob 11.19 so se na planini Šija izgubili planinci in prišli na zahtevno brezpotje. Reševalci GRS Bohinj so jih s pomočjo vrvne tehnike spravili nazaj na pot in varno pospremili v dolino. V soboto, 1.08.2020, ob 17.06 je na Voglu oseba dehidrirala in ni mogla nadaljevati poti. Gorski reševalci GRS Bohinj so onemoglo osebo oskrbeli in jo pospremili v dolino. V ponedeljek, 3. 8. 2020, ob 16.16 se je na Voglu poškodoval planinec in ni mogel sestopiti. Po pomoč je šla žena poškodovanega planinca v kočo na Voglu. Gorski reševalci GRS Bohinj so na klasični način odšli do poškodovanca, ga imobilizirali in skupaj s petnajst mesečnim otrokom pospremili v dolino. V sredo, 5. 8. 2020, ob 7.58 sta se na neoznačeni poti proti Komni izgubili planinki. Gorski reševalci GRS Bohinja so planinki našli in na klasični način nepoškodovani pospremili v dolino. V petek, 7. 8. 2020, ob 19.43 se je na planini Jezero poškodovala planinka. Gorski reševalci GRS Bohinj so poškodovano planinko na kraju oskrbeli in prepeljali v dolino. V soboto, 8. 8. 2020, ob 6.44 je pri koči pri Sedmerih jezerih osebo obšla slabost. Aktivirani so bili gorski reševalci GRS Bohinj in posadka s helikopterjem SV z dežurna ekipo GRS na krovu. Obolelo osebo so oskrbeli in jo prepeljali v UKC Ljubljana. V nedeljo, 9. 8. 2020, ob 12.30 si je planinka na planini Na Jezercu poškodovala koleno. Gorski reševalci GRS Bohinj so poškodovano planinko na kraju oskrbeli in jo transportirali do doline, kjer so jo predali svojcem. V torek, 11. 8. 2020, ob 21.12 so pri izstopu iz ferate v Ukancu zaradi teme niso našli sestopa do jezera trije planinci. Gorski reševalci GRS Bohinj so planince nepoškodovane na klasični način varno pospremili do jezera. V petek, 21. 8. 2020, ob 12.41 si je pohodnik na poti od Doma Planika proti Velemu polju poškodoval nogo. Posredovali so gorski reševalci postaje GRS Bohinj z dežurno ekipo GRS Brnik, ki so poškodovanega pohodnika dvignili v helikopter SV in ga prepeljali v SB Jesenice. V petek, 21. 8. 2020, ob 15.03 je oskrbnica Doma Planika pod Triglavom prosila za zdravniško pomoč za obolelo pohodnico. Posredovali so gorski reševalci postaje GRS Bohinj in dežurna ekipa GRS Brnik, ki so obolelo pohodnico s helikopterjem SV prepeljali v jeseniško bolnišnico. V soboto, 22. 8. 2020, ob 16.56 se je na Vodnikovem domu na Velem polju nahajala onemogla oseba. Posredovali so gorski reševalci GRS Bohinj in posadka s helikopterjem SV z dežurno ekipo GRS z Brnika, ki je osebo oskrbela ter prepeljala v SB Jesenice. V četrtek, 27. 8. 2020, ob 11.58 si je na Voglu planinka poškodovala nogo. Reševalci GRS Bohinj so jo oskrbeli in prepeljali v dolino.

PGD Stara Fužina na delu, foto: arhiv društva

Pogrešane osebe, živali in stvari

V soboto, 1. 8. 2020, ob 16.25 se je na območju naselja Goreljek začela iskalna akcija za pogrešanim starejšim moškim. Pri iskanju so sodelovali gorski reševalci GRS Bohinj in Radovljica ter vodniki reševalnih psov SIP KZS in ZRPS – Gorenjske. Osebo so po večurnem iskanju našli nepoškodovano in jo predali svojcem.

Reševanja obolelih oseb

V soboto, 1. 8. 2020, ob 11.27 je na planini Vogar planinca obšla slabost. Gorski reševalci GRS Bohinj so obolelo osebo na kraju oskrbeli in nato prepeljali v ZD Bohinj.

PGD Stara Fužina na delu, foto: arhiv društva


24

z a konec

Vandalizem na pokopališču v Srednji vasi Uredništvo Bohinjskih novic

PGD Bohinjska Bistrica na delu, foto: arhiv društva

Opravičilo

Občinska uprava Občine Bohinj Občina Bohinj v zvezi z objavo gradiva za 14. redno sejo, 13. točka (Priznanja Občine Bohinj za leto 2020), pojasnjuje, da je vse predloge, kot vsa leta poprej, posredovala Komisiji za mandatna vprašanja, volit­ ve in imenovanja, ki predloge obravnava in potem za sejo Občinskega sveta Občine Bohinj pripravi predlog sklepa o prejemnikih občinskih priznanj. Obenem je Občina Bohinj vse predloge objavila v gradivu za sejo občinskega sveta, ki je javno objavljeno na spletni strani Občine Bohinj. Občina predlogov pred objavo vsebinsko ni pregledovala. Predlog, ki je bil zaradi nemožnosti ugotovitve identitete predlagatelja zavržen, je bil še pred sejo občinskega sveta odstranjen iz gradiva. Po navedbah predlagane kandidatke naj bi predlog vseboval navedbe, ki posegajo v njene osebnostne pravice in krnijo njen ugled. Občina Bohinj se zaradi objave predloga gospe Mariji Žvan opravičuje. ・

Na uredništvo Bohinjskih novic se je obrnila družina Hodnik, ko jih je na grobu nedavno pokojne gospe Hodnikove pričakal razkopan grob in izginulo cvetje. Ni prvič, da poročamo o vandalizmu na pokopališču v Srednji vasi in po pričevanjih to tudi danes ni osamljen primer. Na prošnjo, da mogoče vsaj malo potrkamo na vest tistega, ki si je privoščil ta vandalizem, objavljamo fotografiji stanja pred in po uničenju. Ostajamo brez komentarja in zaključujemo z besedami, ki jih je uporabila gospa Marija Cvetek, ki je v imenu Hodnikovih posredovala fotografiji: »Takemu ni sveta nobena stvar, tudi človeško življenje ne!«

Htorova grobova pred razdejanjem, foto: arhiv družine Hodnik

Vabljeni na septembrske dogodka projekta za starejše – Kako je bilo včasih v Bohinju ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj

Predavanje in pogovor o arheološkem najdišču pri Sv. Janezu Krstniku ter življenju pred več tisoč leti v Bohinju: PONEDELJEK 14. september ob 19 uri na Triglavski 8 – bivša gradbena – v Bohinjski Bistrici TOREK 15. september ob 19 uri v Kulturnem domu v Stari Fužini DELAVNICO KERAMIKE kjer bomo ustvarjali tudi rimsko kuhinjsko posodje v: PONEDELJEK 7. september ob 19. uri na Triglavski 8- bivša gradbena – Bohinjska Bistrica TOREK 8. september ob 19. uri v Kulturnem domu v Stari Fužini Program sofinancira Občina Bohinj in je brezplačen. K sodelovanju vabimo starejše prostovoljce. Prosimo za predhodne prijave na tel. 031 617577 ali arheo.alpe@ gmail.com, zaradi upoštevanja priporočil NIJZ za preprečevanje okužbe s covid-19. ・

Stanje po razdejanju, foto: arhiv družine Hodnik

Grobova sta ponovno urejena in družina Hodnik se za to zahvaljuje cvetličarni Modrin, ki jim je podarila cvetje za ponovno ureditev grobov. ・

Za vas še vedno pečemo kruh in pecivo v domači krušni peči! Foto: arhiv zavoda ArheoAlpe

ODPRTO: 5.00-20.00


25

ogl a si 040/202 384

NOVA ŠKODA OCTAVIA

INTEGRAL AVTO d.o.o. Jesenice C. maršala Tita 67, Jesenice, tel.: 04 583 33 99 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,9 – 3,9 l/100 km in 113 – 91 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0461 – 0,0291 g/km, trdi delci: 0,00038 – 0,00012 g/km, število delcev: 2,14 – 0,04 x 10 11. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

kamnoseštvo

VURNIK • spomeniki, izdelovanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti Vurnik Franci s.p. Gradiška pot 6a 4240 Radovljica TEL: 041 423 161 preverite ponudbo na:

www.kamnosestvo-vurnik.si

POGREBNA SLUŽBA ZVONČEK Dežurna služba 24 ur: 041/ 963-031

V trenutku izgube drage osebe, vam bomo pomagali zmehčati bolečino in iz ozadja tišine poskrbeli vse potrebno za dostojno slovo. OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04


26

ogl a si 040/202 384

NOVI PEUGEOT 208

ODDOLGOČASI PRIHODNOST ZA

11.790 €*

ELEKTRIČNI MOTOR

BENCINSKI/DIZELSKI MOTOR

*Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 208 ACTIVE 1,2 PureTech 75 in ogrevanje prednji sedežev - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.250 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 11.790 EUR; mesečni obrok je 129 EUR pri pologu v višini 30% in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 19.08.2020 znaša 8,49% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 7,0%; financirana vrednost 8.253 EUR; skupni znesek za plačilo 14.085 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 0 do 4,9 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 113 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,0459 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00072 g/km. Število delcev: od 0 do 4,20. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

AVTO PARTNER d.o.o., Cesta železarjev 27, 4270 Jesenice, tel. 04 583 6660


27

ogl a si 040/202 384

JEZIKOVNI TEČAJI angleščina nemščina

italijanščina

INŠTRUKCIJE ang, nem, slo, mat, fiz

PREVAJANJE

VPISI: DO 20. SEPTEMBRA 031 526 854 | info@rutina.si | www.rutina.si

Več na: www.rutina.si


28

ogl a si 040/202 384

vpis v šolsko leto 2020/21 PETJE

klasika, pop, jazz, muzikal, narodno-zabavna

KITARA

klasična, električna in bas kitara

HARMONIKA

klavirska in diatonična

POLETNA PONUDBA

KLAVIR

MUZIČARNA

GLASBENA ŠOLA KLEMENA TORKARJA

Hišna rižota Zelenjavna rižota s filejem postrvi

www.muzicarna.com klemen.torkar@gmail.com 041 607 451

Piščančja taljata Goveja taljata Divjačinska taljata Sufle

M - 041 889 610

Naši ponudbi smo dodali viskije, konjake in rum

www.sir.si e - bohinjska.sirarna.doo@siol.net MLEČNI IZDELKI Pokličete, naročite, prevzamete.

Picerija Ukanc Prohotel d.o.o. Ukanc 20 4265 Bohinjsko jezero

ponedeljek ZAPRTO torek - petek od 14.00 do 22.00 sobota - nedelja od 12.00 do 22.00 Telefon: 05 995 57 87

Profile for Specom d.o.o.

Bohinjske novice, september 2020  

Bohinjske novice, september 2020  

Profile for specom
Advertisement