13
kultur a
Lisice, Črtomir Frelih
Lisice, Črtomir Frelih
med pojmi«. Nekdo drug je opazil, da ima humorni smeh dve fazi; prva je režanje ob grozi, da logika ne zdrži in se v njenih razpokah za hip pokažejo grozote kaosa, ko pa se ta vrzel zopet zapre, pride blaženi nasmešek ugodja, ker mreža logosa zopet tesni in ker je kozmos premagal kaos. Spet tretji trdijo, da je humor v resnici nekaj grobega, saj prava šala mora imeti svojo žrtev, tarčo. Meni je ljubši manj agresiven humor, ki izvablja smeh, kakor ga doživljamo ob žgečkanju; dovolimo, da drugi vstopi v naš intimni prostor in izvaja akcije, ki bi jih od neznanca imeli za agresivne. »Benigna agresija« poteka s privoljenjem in je mogoča le z drugim; sam se z žgečkanjem ne morem pripraviti do smeha. Zato tudi lisice na mojih risbah praviloma nastopajo v parih. Zakaj lisice? Pri vseh narodih ima lisica pomembno mesto v bajkah, povestih, pravljicah. Zdi se, da je pri Slovencih tega še posebej veliko. Razlagam si, da majhen narod na križišču narodov ne bi uspeval, če bi se zanašal samo na svoje pozitivne lastnosti, marveč je bilo treba vključiti tudi druge, manj odobravane oblike vedenja. Seveda pa se s tem ni lepo hvaliti, zato na to občutljivo mesto raje postavimo drugega. V lisičjih zgodbah bi v resnici morali nastopati ljudje, če to ne bi bilo grdo, nemoralno, nespodobno ali celo nevarno. In tako lisice lahko povedo marsikaj, česar si sami ne moremo privoščiti. Nobene zvestobe ni v teh šalah in tudi nobene ideološke uporabnosti. Če pa le sprostijo
kakšno napetost, ugriznejo dolgčas, prelisičijo zlobo, potem si zaslužijo nekaj naše pozornosti. Ne čisto zadnji vir so spomini na zgodbe mojega očeta, sproti izmiš ljene za večerne potrebe, v katerih so lisice na svoje zvite načine pred spancem poravnale vse, kar se je čez dan skrivilo. (Črtomir Frelih, junij 2020) Prof. Črtomir Frelih se je rodil 20. 8. 1960 v vasi Nomenj v Bohinju. Leta 1985 je diplomiral na Oddelku za grafiko na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, kjer je nato zaključil grafično specialko in pridobil magisterij znanosti s področja likovne didaktike. Od leta 1985 do leta 1990 je na UL ALU delal kot asistent stažist in asistent za grafiko, od leta 1990 pa je bil zaposlen kot asistent za likovno didaktiko na UL PEF. Leta 1992 je na Univerzi v Ljubljani prejel priznanje pomembnih umetniških del in bil leta 1993 izvoljen v naziv docenta za risanje in grafiko. Leta 2005 je bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, od leta 2014 pa je redni profesor za grafiko. Nagrade in priznanja Za svoje umetniško in pedagoško delo je prof. Frelih prejel več domačih in mednarodnih nagrad. Domače nagrade, ki jih je prof. Frelih prejel za svoje umetniško delo, so naslednje. Najprej je že kot študent leta 1983 prejel Študentsko Prešernovo nagrado ALU. Leta 1986 je prejel Nagrado na 14. bienalu jugoslovanske grafike v Zagrebu. Leta 1986 je prejel Nagrado na 3. bienalu jugoslovanske študentske grafike v Beogradu. Leta 1987 je na 17. mednarodnem ljubljanskem grafičnem bienalu prejel Odkupno nagrado Moderne galerije. Leta 1991 je prejel Nagrado Združenja društev slovenskih likovnih umetnikov na Majskem salonu v Ljubljani. Leta 1993 je prejel 1. nagrado Mini prix Lukas na Bledu. Leta 2000 je prejel Nagrado Novega mesta na 6. bienalu slovenske grafike. Najpomembnejša izmed domačih nagrad, ki jo je prof. Frelih dobil za svoje umetniško delo, pa je Nagrada za življenjsko delo Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije (2019). Poleg domačih nagrad in priznanj je prof. Frelih za svoje umetniško delo prejel tudi mednarodne nagrade na naslednjih prestižnih mednarodnih razstavah. Leta 2010 je prejel Priznanje na 8. svetovnem tri enalu grafike v Chamalièrsu (Francija). Leta 2012 je prejel Priznanje za najvišjo kakovost na 8. mednarodnem bienalu risbe v Plznu (Češka). Leta 2015 je prejel Nagrado na 18. grafičnem bienalu v Varni (Bolgarija). Leta 2016 je prejel Nagrado »Osten« na mednarodnem bienalu risbe v Skopju (Makedonija). Leta 2018 pa je na 9. mednarodnem trienalu grafike v Bitoli (Makedonija) prejel Posebno nagrado za izjemen prispevek k grafični umetnosti v svetu. Junija 2020 je prejel Glavno nagrado na Mednarodnem bienalu risbe v Prištini. Prof. Frelih je bil poleg svojega umetniškega dela nagrajen tudi za svoje izjemno pedagoško delo. Med študenti je prof. Frelih izjemno priljubljen in se redno uvršča na prva mesta v študentskih anketah na fakulteti. Študentski svet UL PEF ga je zato leta 2017 nagradil s Priznanjem za najboljšega profesorja v študijskem letu 2016/17 po izboru študentov Pedagoške fakultete. Za svoj izjemen pedagoški doprinos na področju likovnega izobraževanja pa je prof. Frelih leta 2016 prejel tudi najvišje državno priznanje, to je Nagrado RS za izjemne dosežke na področju visokega šolstva. ・