Bohinjske novice, november 2020

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXIII 6. NOVEMBER 2020 ŠTEVILKA 11

Uporabimo lokalni les (na 4. strani)

2

6

7

20

12

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

MLADINA IN IZOBRAŽEVANJE

KULTURA

Občina Bohinj ima nove ulične zbiralnike za stare aparate

Občina Bohinj kot primer dobre prakse trajnostne mobilnosti

Kuhali in okušali smo novejše sorte krompirja

Erasmus dnevi 2020

»Lisice« Črtomirja Freliha

Foto: Mitja Sodja

2

ak tualno

Občina Bohinj ima nove ulične zbiralnike za stare aparate

Županov uvodnik

Režijski obrat Občine Bohinj

Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Žal moram tudi ta županov uvodnik pričeti z novicami in dogajanjem v Bohinju zaradi covid krize.

Situacija, v kateri smo se znašli, se trenutno še ne izboljšuje in upam, da bo ob izidu Bohinjskih novic boljša in bolj spodbudna. Prišli smo v situacijo, ko se pojavljajo informacije, ki so šle od ust do ust in se bogatile z domišljijo ljudi, ki so tako obogateno, a žal velikokrat popačeno informacijo, sporočali naprej. Prvi in pomemben razlog za to je pomanjkanje informacij in prav zaradi tega tudi današnji uvodnik namenjam covid krizi.

Veliko ljudi zanima, kako je z okužbami v Domu za ostarele v Srednji vasi. Zaokrožila je novica, da so vsi zaposleni pozitivni na virus.

To seveda ni res, saj je zadnje testiranje vseh zaposlenih, ki je bilo v četrtek 29. 10. pokazalo, da so vsi testirani negativni. To je podatek, ki daje veliko upanja za nadaljnjo delo v domu, saj vemo, da brez strokovne in primerne oskrbe, dom zelo težko deluje. Seveda je drugačna slika med oskrbovanci doma, kjer je to isto testiranje dalo podatek, da je pozitivnih deset oskrbovancev doma, ena oskrbovanka pa je žal umrla. Spodbuden je podatek, da imajo vsi za enkrat blažjo obliko bolezni. Ob prizadevanjih zaposlenih, da stvari zapeljejo v bolj normalne okvire, jim ob strani stojijo prostovoljci, gasilci, Civilna zaščita in seveda Občina Bohinj. Mogoče bi moral pri tej pomoči sodelovati še kdo, vendar o tem kdaj drugič.

Kot smo nekako pričakovali, so se počitnice šolarjem podaljšale še za en teden, s tem pa so posledično ostali zaprti tudi vrtci. Občina Bohinj že v prvem tednu zapiranja vrtcev ni zahtevala od staršev dokazil o nujnosti njihovega dela. Z vodstvom vrtca smo se odločili, da bomo vse, ki nimajo možnosti zagotoviti varstva svojih otrok, obravnavali individualno in jim, če bo le mogoče omogočili varstvo. Moje mnenje je, da se bo s podaljševanjem ukrepov povečevala tudi potreba po varstvu otrok, ne samo v vrtcih, tudi mlajših šolarjev.

Pišem vam na predvečer praznika Vseh svetih. Sosednja občina Železniki je zaprla vsa pokopališča. Tudi pri nas je bilo nekaj zahtev po zaprtju, vendar sem se odločil, da tega ne storim, kajti mislim, da smo v Bohinju toliko razumni in resni, da bomo spoštovali vsa opozorila, ki smo jih bili deležni od cerkvenih dostojanstvenikov, zdravnikov in državnih predstavnikov.

Velikokrat slišim koga, ki trdi, da noče nositi maske, ker je to »brez veze«, da to ne pomaga in podobno. Poznam ljudi, ki so preboleli bolezen in so v karanteni tudi doma uporabljali masko, da ne bi okužili starejše člane družine in pri tem so bili uspešni. To pomeni, da maska je zaščita, seveda v kombinaciji umivanja rok in vzdrževanja razdalje med ljudmi.

Naj vas za konec še enkrat pozovem k spoštovanju prepovedi druženja, k nošenju mask tudi zunaj, upoštevanje medsebojne razdalje in za mene tisto najbolj važno, da ob pozitivnem testu opozorite vse, ki so bili v stiku z vami. Med karanteno ne hodite od doma in pri jasnih znakih bolezni ne hodite v službo – ostanite doma.

Zavedati se moramo, da je Bohinj v veliki meri odvisen od turizma in če smo v prvem valu sloveli kot oaza, se nam kaj hitro lahko zgodi, da si s tako hitrim povečevanjem števila okuženih v tem drugem valu zapremo »turistična vrata«. Vsi pa se zavedamo, kaj pomeni turizem za vse nas Bohinjce. Kljub vsemu ni še nič izgubljenega in še je čas, da s spoštovanjem sebe ter drugih in s skupnimi močmi nastalo situacijo umirimo. Ostanite zdravi!

Organizatorji projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki, družba ZEOS, d.o.o., že vse od leta 2016 po državi postavljajo zeleno-sive ulične zbiralnike za stare aparate. Konec meseca oktobra so jih 7 postavili tudi v Občini Bohinj, namenjeni pa so oddaji manjših e-odpadkov in odpadnih baterij.

Petletni ozaveščevalni projekt na področju pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami z naslovom Life Gospodarjenje z e-odpadki in s sloganom E-cikliraj je sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za okolje in prostor RS. V sklopu projekta njegovi organizatorji vzpostavljajo potrošniku prijazno mrežo zbiranja e-odpadkov in odpadnih baterij, med drugim tudi postavitev uličnih zbiralnikov na ekološke otoke in druge lokacije širom Slovenije.

Direktor družbe ZEOS, d.o.o., Emil Šehić, ki je tudi vodja tega projekta, je ob predaji zbiralnikov v Občini Bohinj sporočil: »Potrošniku želimo še posebej približati možnost oddaje odsluženih manjših gos­ podinjskih aparatov. Prepogosto se dogaja, da ti zahajajo med mešane komunalne odpadke, tako imenovane črne zabojnike. Vsebujejo težke kovine, ki so za okolje zelo nevarne, po drugi strani pa gre za surovine, iz katerih dobimo nazaj reciklate, iz njih pa lahko proizvajamo nove proizvode in tako ohranjamo naravne vire. Izredno sem vesel, da se je tudi Občina Bohinj priključila večjemu delu slovenskih občin, ki ulične zbiralnike imajo in želim si, da se v njih zbere čim več tovrstnih aparatov in s tem poskrbi, da bodo surovine, ki se v njih nahajajo, zakrožile.«

župan Jože Sodja

Rok za oddajo prispevkov v novembru

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 20. novembra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 4. decembra 2020.

3

ak tualno

Ulični zbiralniki v Občini Bohinj so postavljeni na naslednjih lokacijah: Srednja vas – parkirišče pri gostilni Ema, Bohinjska Bistrica – Trg svobode – eko otok, Log – pri mostu, Polje – eko otok, Koprivnik – eko otok, Ribčev Laz – eko otok in Stara Fužina - pod Kulturnim domom.

Vabljeni, da pobrskate po svojih predalih in kleteh ter ob prihodnjem obisku ene izmed zgornjih lokacij v novo ulično pridobitev oddate vaše pokvarjene male aparate in odslužene baterije. Narava vam bo hvaležna.

Urša Dolinšek T: 01 235 52 55

Branka Biček Bizant T: 01 366 85 61

E: novice@zeos.si W: e-odpadki.zeos.si

Režijski obrat Občine Bohinj – T: 04 577 01 69

W: obcina.bohinj.si

V spomin umrlim

Občinska uprava Občine Bohinj in ZZB KO Bohinj

Nov bankomat v Stari Fužini KS Stara Fužina - Studor

Foto: Katarina Košnik

Prazna pokopališča, okrašeni spomeniki in grobovi brez občinstva.

To je realnost, ki nam jo v tem letu prinaša pandemija koronavirusa, ki nas je v skrbi za zdravje odtujila od ljudi. V družinskih krogih smo se to leto spomnili umrlih in prav tako smo tiho in v samoti obeležili spomin na mrve prve in druge svetovne voljne. Šopki rož, ki so jih položili k spomenikom na Režijskem obratu Občine Bohinj in sveče posameznikov, predvsem pa Zveze borcev Krajevne organizacije Bohinj pričajo, da na dediščino preteklosti, kljub temu, da tega nismo javno obeležili, nismo pozabili.

ZZB KO Bohinj – aktivnosti ob dnevu mrtvih Tajnik ZB KO Bohinj, Martin Gorišek

Suzana Kolman ob prvem dvigu, foto: arhiv KS Stara Fužina - Studor

Potem ko je pred dvema letoma Gorenjska banka na hitro in brez pojasnila umaknila bankomat iz Stare Fužine, je za prebivalce in turiste celotne Zgornje Bohinjske doline nastala nemogoča situacija.

Zbranih je bilo več kot 400 podpisov krajanov z zahtevo, da se bankomat vrne, a brez uspeha.

Na krajevni skupnosti smo takoj začeli iskati nove rešitve. A kot je vsem znano, banke raje umikajo bankomate po slovenskem podeželju, kot pa jih postavljajo. Na pomoč so nam priskočili edino na Deželni banki Slovenije, kjer se še vedno zavedajo, kako pomembna je tovrstna infrastruktura za razvoj in ohranjanje slovenskega podeželja.

Ker je Stara Fužina največja vas v Triglavskem narodnem parku, je k sodelovanju pristopilo tudi vodstvo TNP in bo skupaj s krajevno skupnostjo zagotovilo sredstva, ki bodo omogočala delovanje bankomata tudi v jesenskih in zimskih mesecih, ko morda delovanje ne bo rentabilno.

Krajevna skupnost Stara Fužina - Studor se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k vrnitvi bankomata, še posebej pa sovaščankama Suzani Kolman in Ivanki Medja, ki sta zbirali in zbrali podpise z zahtevo za vrnitev bankomata. Zato je Suzani Kolman pripadla čast, da je kot prva opravila dvig gotovine na novem bankomatu. ・

Kljub težavam, ki nam jih povzroča korona virus in s tem določenimi omejitvami pri izvajanju proslav in druženju, smo v ZZB KO Bohinj v obdobju pred 1. Novembrom aktivni.

Ker zaradi razmer ni bilo možno organizirati in izvesti komemoracije smo v spomin na padle borke in borce ter ostale žrtve vojen v KO nabavili 31 sveč. Te smo s strani naših članov položili in prižgali k spominskim obeležjem in spomenikom. Vsem se zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje pri ohranjanju spomina na dogodke iz preteklosti.

Foto: Katarina Košnik

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 6. 11.

2020; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

ak tualno , turizem in gospodars t vo SPOMINSKA SLOVESNOST OB DNEVU MRTVIH-2020 V znamenju COVID – 19 Spoštovane gospe in gospodje, spoštovani borci in borke, združeni borci za vrednote NOB KO Bohinj, predstavniki Občine Bohinj, predstavniki veteranov, predstavniki pokrajinskega združenja Sever in območnega združenja slovenskih častnikov, spoštovani predstavniki političnega, kulturnega življenja, spoštovani vaščani.

Vstopili smo v mesec november, ki nam s prvim dnem prinese dan spomina na mrtve, spoštovanje do umrlih. Poklonimo se vsem, ki so kakorkoli zaznamovali ali začrtali naše življenje. Danes je dan spomina na vse tiste male preproste ljudji, katera imena lahko z velikimi črkami zapišemo v zgodovino slovenskega naroda.

To so slovenski fantje, žene, otroci, ki so dali življenja med prvo in drugo svetovno vojno ter v vojni za Slovenijo, da bi ostali na svoji zemlji in ohranili slovensko besedo, ki so jo izbojevali v krvi in trpljenju skozi stoletja.

Spomin na mrtve naj bo tudi priložnost, da pozabimo na medsebojna strankarska nasprotja in da prevlada razum malega človeka nad politiko in zaživimo spodobno in kulturno življenje na svoji zemlji.

Z obiskom spominskih obeležij, grobov, ohranjamo njihov spomin in se jim s pesmijo, besedo, polaganje venčkov – cvetja in prižiganjem sveč iskreno zahvaljujemo za njihovo nesebično žrtev. Dovolj je le zahvala, ki pa naj bo iskrena in iz srca..

Predsednik ZB KO Bohinj Boris Rožič ・

Uporabimo lokalni les – promocijski zaključni dogodek Kje se skriva potencial slovenskega lesa Nina Zupan, LAS Gorenjska košarica

Kje iskati potencial za uporabo lokalnega lesa in lesne industrije – je mogoče odgovor v medsektorskem povezovanju s turizmom?

Slovenija se promovira kot zelena gozdnata država, les je material lokalnega izvora in lesarstvo ima na območju Gorenjske dolgo tradicijo.

Gorenjska je ena izmed najbolj pomembnih turističnih destinacij v Sloveniji in glede na ponudbo nastanitvenih kapacitet to predstavlja lepo število potencialnih kupcev. Tu pa ne govorimo le o potencialnih kupcih iz segmenta obiskovalcev, ampak govorimo tudi o investitorjih

4 v turistično gospodarstvo – pa naj gre za gradnjo objektov, urejanje prostora ali opremo interierja – vsa področja so vezana na potencialno uporabo lesa.

Z operacijo Uporabimo lokalni les želimo stanje izboljšati; na podlagi prepoznanih izzivov in priložnosti ter strokovnega znanja in kompetenc naših projektnih partnerjev želimo vzpodbuditi podjetja, mlade in prebivalstvo k nadaljnji večji uporabi lokalnega lesa ter k razvoju novih inovativnih produktov in storitev iz lokalnega lesa na območju LAS Gorenjska košarica.

Operacija Uporabimo lokalni les je bila odobrena v okviru sredstev CLLD 2014-2020 na 1. javnem pozivu LAS Gorenjska košarica. Ta je v višini 80 % sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Skupna vrednost operacije (neto upravičeni stroški + DDV) je 126.886,00 EUR, od tega vrednost ESPR 92.004,80 EUR (80 %).

V projektu sodelujejo: BSC, poslovno podporni center, d. o. o., Kranj (vodilni partner), Turizem Bohinj in Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj.

Na zaključnem promocijskem dogodku s predavanji in okroglo mizo, ki je v četrtek, 15. oktobra, potekal v Mestni knjižnici Kranj, so projekt­ ni partnerji in udeleženci nanizali projektne aktivnosti in izpostavili izzive ter priložnosti lokalnega lesa, predvsem z vidika podjetništva, turizma in razvoja lokalne skupnosti. Glavna tema pogovora je bila, kako pospešiti uporabo (lokalno pridelanega) lesa v gorenjski regiji; kje so ovire in kje neizkoriščene priložnosti.

Izjave partnerjev in udeležencev:

Nina Zupan, vodilni partner BSC, poslovno podporni center, d. o. o., Kranj:

»BSC, poslovno podporni center, d. o. o., Kranj je vodilni partner v projektu Uporabimo lokalni les. Izjemno ponosni smo, da smo skupaj s partnerji pridobili sredstva iz sklada za regionalni razvoj (ESRR) v sklopu programa razvoja podeželja LAS Gorenjska košarica CLLD 2014-2020. Evropska sredstva v višini skoraj 100.000 EUR so namenjena za dvig ravni uporabe lokalnega lesa za inovativne izdelke ter povezovanje sektorjev – kreativa, proizvodnja, turizem na območju LAS Gorenjska košarica, s poudarkom na spodbujanju dinamičnega podjetništva na podeželju.«

Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo:

»Cilji Direktorata za lesarstvo so do leta 2030 povečati količino doma predelanega lesa na 3 mio m³ letno, prihodke od prodaje v lesni panogi na 2,5 milijarde EUR letno in število zaposlenih na vsaj 15.000.

Pri tem si prizadevamo predvsem za večjo predelavo domačega lesa v končne izdelke z visoko dodano vrednostjo, ki prinašajo tudi nova delovna mesta ter višji in boljši življenjski standard. Zato bodimo prijazni do narave in okolja, podprimo slovensko gospodarstvo in uporabimo slovenski les!«

Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije:

»Les je naše največje naravno bogastvo, ki pa ga žal ne znamo dovolj izkoristiti. Med večjimi problemi je še vedno velik izvoz hlodovine, kjer je dodana vrednost nizka. Potrebovali bi torej polizdelke in izdelke z

Izdelki LIP pohištva Bohinj iz projekta, foto: Mitja Sodja

Izdelki LIP pohištva Bohinj iz projekta, foto: Mitja Sodja

5

turizem in gospodars t vo

visoko dodano vrednostjo, še bolj pa bi morali razviti tudi leseno gradnjo. Da bomo lahko pri tem uspešni, pa potrebujemo ustrezen kader, zato moramo prepričati mlade za ta poklic, po drugi strani pa mora tudi država zagotoviti ustrezne spodbude lesni panogi.«

Aleš Malnarič, univ. dipl. inž. les., Šolski center Škofja Loka:

»Les je material, ki nas obkroža na vsakem koraku in omogoča izjemno veliko izraznih možnosti, kar se kaže v raznolikosti izdelkov.

Danes še bolj kot kdaj koli prej omogoča inovativne pristope. Na Šolskem centru Škofja Loka se zavedamo lastnosti lesa in njegovih razvojnih možnosti ter v tem duhu razvijamo inovativne učne procese, da bi znanje podajali čim bolj učinkovito in hkrati spodbujali ustvarjalnost dijakov.«

Niko Ravnik, direktor LIP pohištvo Bohinj:

»Bohinj ima poleg turizma zelo velik potencial razvoja v lesni panogi, saj je velik del občine poraščen z gozdovi. Ključno je, da znamo vsak »štok« oblikovati in obdelati v končni produkt z visoko dodano vrednost­ jo, ki nam ponuja udobnost bivanja. Povezovanje lokalnih umetnikov in industrije je res inovativno in ta projekt je nazoren dokaz, da se da.«

Dr. Jana Vilman, vodja projekta Uporabimo lokalni les pri Turizmu Bohinj:

»Celoten model povezovanja med turizmom in lesno industrijo se ne kaže le v krepitvi lokalnega gospodarstva in lesne industrije ter kratkih dobavnih verigah, temveč tudi v ustvarjanju trendov lokalne pojavnos­ ti, gradnje in ohranjanja identitete prostora z istovetnimi simbolnimi elementi, ki poudarjajo lokalno pripadnost, kulturo, gorenjskega alpskega, tudi slovenskega.

Skratka gradijo lokalno pripadnost in prepoznavnost območja. Če pravimo, da smo področje z veliko lesa in da je pri nas močna lesna industrija, je prav, da se to odraža na vsakem koraku. Naj bodo igrala, avtobusne postaje, klopi, ograje, lesene stavbe, pa ne le lesene, naj bodo tudi sodobno oblikovane s komponentami tradicionalnih znanj. Tako bo obiskovalec že po opremi prostora imel občutek, da je les res tukaj doma.

Naslednji prostor, ki ga obiskovalec doživi, je nastanitveni obrat. Tu se zopet sreča s konstrukcijo stavbe in opremo interierja. Bo videz spominjal na italijansko ali skandinavsko oblikovanje ali naj se v njem od­ slikava tradicija lokalnega okolja? Naši avstrijski sosedje gradijo imidž preko oblačil in interierja, zavedajo se, kaj je pojmovano kot domačno in avstrijsko. Čeprav smo del alpskega prostora, zmoremo ustvarjati lastne zgodbe.

Primer dobre prakse z oblikovanjem pohištva iz lesa slovenskega porekla za turistične nastanitve je predstavljen na razstavi Slovenski les in ustvarjalni izzivi ...«

Mag. Uroš Brankovič, direktor Centra za trajnostni raz­ voj podeželja Kranj (projektni partner in koordinator za področje lesa v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2014–20 in 2021–2024)

»Oblikovanje lokalnih oz. regionalnih gozdno-lesnih verig, v okviru katerih so prednosti uporabe lesa največje za okolje, gospodarstvo in zaposlovanje, je seveda velik izziv. A novi evropski podnebni cilji in in-

Izdelki LIP pohištva Bohinj iz projekta, foto: Mitja Sodja

strumenti za spodbujanje pobud, ki prispevajo k zmanjšanju vplivov na okolje (predvsem na podnebne spremembe), trendi uporabe zdravih naravnih izdelkov ter rast od malih projektov proizvodnje in uporabe izdelkov iz lokalnega lesa do velikih, dajejo možnosti za dolgoročno uspešen razvoj področja. Je pa tu zares potrebno sodelovanje in zavezanost vseh akterjev, od oblasti na vseh ravneh, podjetništva, izobraževalnih institucij, nevladnih organizacij in porabnikov. Na Gorenjskem že imamo nekaj lokalnih skupnosti, ki sledijo vsem trem izhodiščem takega razvoja, omenimo lahko občine Bohinj, Bled, Jezersko, Preddvor, Kranjska Gora ... Pomemben element v vseh teh skupnostih je, da se krepi tako razvojna kot čustvena naklonjenosti lokalnemu lesu. Ob novih delavnih mestih gre namreč tudi za del tradicije oz. kulturne dediščine ter zdravo bivanjsko in delavno okolje za ljudi.« Gozdovi in lesna biomasa so strateškega pomena za Slovenijo, njene regije in lokalne skupnosti. Za njihovo ohranjanje je bistvenega pomena trajnostno gospodarjenje z gozdovi in spodbujanje rabe lokalnega lesa v različnih gospodarskih panogah, od gradnje, proizvodnje do turizma. Prihodnost lesa je v mladih in znanju; dobri mentorji lahko s sodobnimi metodami in orodji pri mlajših generacijah vzpodbudijo kreativno razmišljanje in inovativno ustvarjanje visokokakovostnih in unikatnih izdelkov iz gorenjskega lesa. Verjamemo, da smo k boljši prepoznavnosti gorenjskega lesa pripomogli tudi s tem našim projektom.

Več informacij o projektu: https://www.las-gorenjskakosarica.si/ lokalni-les/.

Zaključni dogodek je potekal v okviru projekta Uporabimo lokalni les, ki ga delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), pristop CLLD – izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020.

Primer dobre prakse uporabe lokalnega lesa se že vrsto let vzpostavlja v občini Bohinj Turizem Bohinj

STO promovira slovenijo kot zeleno gozdnato državo. Les je material lokalnega izvora, lesarstvo ima na območju gorenjske dolgo tradicijo tudi v velikih proizvajalcih. Na območju Julijskih Alp se ustvari 25 % nočitev (turizma v Sloveniji) 700.000 nočitev v Bohinju, kar pomeni toliko potencialnih kupcev. Tu pa ne govorimo le o potencialnih kupcih iz segmenta obiskovalcev, ampak govorimo tudi o investitorjih v turis­ tično gospodarstvo - pa naj gre za gradnjo objektov, urejanje prostora ali opremo interierja - vsa področja so vezana na potencialno uporabo lesa.

Destinacija Bohinj je v svetovnem merilu prepoznana kot najbolj trajnostno usmerjena turistična destinacija. Odgovorni turizem se gradi na zadovoljstvu lokalnih prebivalcev in obiskovalcev. V ospredju je kulturni turizem, ki ni usmerjen le na gledališko predstavljanje pretek­ lih tradicij, ampak na sodoben način življenja, ki izhaja iz tradicionalnih znanj in vrednot.

V destinaciji Bohinj si že leta in prek več projektov prizadevamo povezati turizem z lesno industrijo z namenom dviga vizualne podobe in kakovosti destinacije.

Da bi dvignili nivo nastanitvenih kapacitet, smo preko LAS projekta oblikovali nov poslovni model medsektorskega sodelovanja med

Izdelki LIP pohištva Bohinj iz projekta, foto: Mitja Sodja

6

turizem in gospodars t vo upravljanjem destinacije, turističnih namestitev in lesnega gospodarstva. V sodelovanju Turizma Bohinj in LIP pohištva Bohinj d. o. o. z oblikovalcema Andražem Tarmanom in Gašperjem Premožem, je bila oblikovana nova kolekcija pohištva LORE iz lesa slovenskega porekla - smreka, ki smo jo razstavili v poslovni suiti Bohinj ECO hotela. Suita imenovana Bohinjska tujska soba je odprta za ogled in izkustveno doživetje. Namen je bil dosežen z izvedenimi projekti, saj lastniki nas­ tanitvenih obratov pohištvo iz kolekcije LORE vključujejo v opremo nastanitvenih kapacitet. https://frombohinj.weebly.com/ Ob prenovi panoramske ladje, ki vozi po Bohinjskem jezeru, smo angažirali oblikovalca Jaka Verbiča. Novo obnovljena lesena barka oblikovana z inspiracijo v tradiciji bohinjskih gankov, je zaradi unikatne prostorsko identificirane oblike postala nov simbol Bohinja.

Z enakim pristopom, sodelovanja med oblikovalci - skupina arhitekta Janka Rožiča, je z inspiracijo v tradiciji železarstva, tradicionalne gradnje in uporabe kovine in lesa, oblikovala katalog urbane opreme, ki vključuje vse potrebne prostorske elemente od tabel, klopi, avtobus­ nih postajališč do objekta TIC Stara Fužina.

Izkušnje iz prakse kažejo na pomen dobrega oblikovanja in uporabe lokalnega lesa za dvig kvalitete turistične destinacije.

Turizem Bohinj je tudi vodilna sila skupnosti Julijskih Alp, ki jo sestavljajo Bohinj, Bled, Radovljica, Žirovnica, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, dolina Soče in Brda. Bohinj s svojim zgledom velja za primer dobre prakse tudi na področju združevanja turizma z lesnim gospodarstvom in kreativnimi industrijami, kar obiskovalci v Bohinju opazijo na vsakem koraku.

Celoten model povezovanja med turizmom in lesno industrijo se ne kaže le v krepitvi lokalnega gospodarstva in lesne industrije in kratkimi dobavnimi verigami temveč tudi v ustvarjanju trendov lokalne pojavnosti, gradnje in ohranjanja identitete prostora z istovetnimi simbolnimi elementi, ki poudarjajo lokalno pripadnost, kulturo, gorenjskega alpskega, tudi slovenskega.

Skratka gradijo lokalno pripadnost in prepoznavnost območja. Če pravimo, da smo področje z veliko lesa in da je pri nas močna lesna industrija, je prav da se to odraža na vsakem koraku. Naj bodo igrala, avtobusne postaje, klopice, ograje, stavbe lesene, pa ne le lesene, naj bodo tudi sodobno oblikovane s komponentami tradicionalnih znanj. Tako bo obiskovalec že po opremi prostora imel občutek, da je les res tukaj doma.

Naslednji prostor, ki ga obiskovalec doživi je nastanitveni obrat. Tu se zopet sreča s konstrukcijo stavbe in opremo interierja. Bo videz spominjal na italijansko ali skandinavsko oblikovanje ali naj se v njem od­ slikava tradicija lokalnega okolja. Naši avstrijski sosedje gradijo imidž preko oblačil in interjerja, zavedajo se kaj je pojmovano kot domačno in avstrijsko. Čeprav smo del alpskega prostora zmoremo ustvarjati lastne zgodbe.

2. leseni vrtiljak Identificirali smo potrebe po izdelkih iz lesa v destinaciji Bohinj. V sklopu projekta se nam je ponudila priložnost za realizacijo.

1. oblikovanjem pohištva iz lesa slovenskega porekla za opremo interierja turističnih namestitev (predstavljamo na razstavi ) Izdelava LIP pohištvo Bohinj, oblikovanje Anže Repinc mag. inž. arh., Jana Vilman

Okoljevarstvena organizacija Umanotera v kratkem filmu izpostavlja Bohinj kot primer dobre prakse na področju trajnostnega turizma in mobilnosti.

V Umanoteri predstavljajo že tretjega v seriji kratkih filmov promocije dobrih praks zniževanja toplogrednih plinov, ki so jih v okviru projekta CARE4CLIMATE pripravljali v zadnjih mesecih.

Tokratna izbrana dobra praksa prihaja s področja trajnostne mobilnosti; v njej pa predstavljajo občino Bohinj in njihov pristop pri nasla-

Primer dobre prakse povezovanja turizma in lesne industrije predstavljamo prek dveh aktivnosti:

Izdelki LIP pohištva Bohinj iz projekta, foto: Mitja Sodja

- VRTLJIVA RAZSTAVNA / DEGUSTACIJSKA MIZA

Pod kolektivno blagovno znamko Bohinjsko/from Bohinj združujemo ponudnike visoko kakovostnih izdelkov, pridelkov in storitev iz Bohinja.

Za reprezentativno prezentacijo kulinaričnih izdelkov ali rokodelskih izdelkov, smo oblikovali prezentacijski element – mizo z vrtljivo ploščo, ki jo je možno razstaviti in prestaviti z lokacije na lokacijo v osebnem avtomobilu.

Izdelava: LIP pohištvo Bohinj Oblikovanje: Anže Repinc, mag. inž. arh.

- VITRINA Z DODATKOM LESA KOSTANJEV IZ MESTNEGA DREVOREDA

Leta 2017 je Občina Bohinj, zaradi dotrajanosti in slabega stanja dreves kostanjev, ki so tvorili drevored ob Triglavski cesti odstranila večino dreves. Drevesna debla so bila prepeljana na žago v Bohinjski Češnjici, kjer so jih razrezali v deske in naravno sušili.

Osnovna struktura vitrine je izdelana iz lesa smreke, nadgrajena z obodom iz lesa kostanjev iz drevoreda. Krasila bo pisarno župana Občine Bohinj.

Izdelava: LIP pohištvo Bohinj Oblikovanje: Anže Repinc, mag. inž. arh.

- MASIVNA KONFERENČNA MIZA Z RELIEFOM BOHINJA Z DODATKOM LESA KOSTANJEV IZ MESTNEGA DREVOREDA Leta 2017 je Občina Bohinj, zaradi dotrajanosti in slabega stanja dreves kostanjev, ki so tvorili drevored ob Triglavski cesti odstranila večino dreves. Drevesna debla so bila prepeljana na žago v Bohinjski Češnjici, kjer so jih razrezali v deske. Oblikuje naj se masivna konferenčna miza z reliefom Bohinja in vitrina, ki bosta v strukturi vključevali les kostanja iz drevoreda. Miza in vitrina bosta del opreme interierja pisarne župana.

- LESEN ČOLN Z RAVNIM DNOM Triglavski narodni park pripravlja odlok o odstranitvi plovil iz plas­ tičnih materialov z jezera. To pomeni, da bodo po jezeru za rekreacijske dejavnosti smela pluti le plovila iz lesa.

Za potrebe izvajanja doživetij na jezeru, je bilo oblikovano plovilo, z oblikovnimi poudarki in kot nadgradnja tradiconalnega lesenega čolna z ravnim dnom. ・

Občina Bohinj kot primer dobre prakse trajnostne mobilnosti Vir: Umanotera

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v

7

vljanju problema porasta avtomobilskega prometa. V Bohinju namreč že od leta 2005 uspešno razvijajo politiko trajnostno dostopne in povezane občine ter na tak način dokazujejo, da so odločne spremembe na poti v podnebno nevtralno družbo možne in praktično izvedljive!

Kaj vse so v občini Bohinj že naredili, si oglejte v videu Umirjanje prometa v občini Bohinj: https://www.youtube.com/watch?v=FgwqwMQH6QQ&feature=emb_logo ・

Kamp Danica najboljši kamp v Sloveniji -Moja dežela lepa in gostoljubna 2020 Turistično društvo Bohinj

Foto: Avtokampi.si

Sredi oktobra se je na Planetu TV odvila zaključna prireditev s podelitvijo priznanj najbolje ocenjenim v projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna (MDLG 2020). Ocenjevalna komisija pri projektu je ocenila, da si med vsemi prijavljenimi kampi v tekmovanju, Kamp Danica že tretje leto zapored zasluži najvišje 1. mesto.

Ocenjevalna komisija je kamp Danica opisala kot kamp, ki leži v prijetnem gozdičku ob reki Savi Bohinjski v Bohinjski Bistrici, nedaleč od Bohinjskega jezera pod mogočnim triglavskim pogorjem. Ob ogledu je komisija ocenila, da ima kamp izjemno ponudbo in da vsako leto gostom ponudi veliko novosti in izboljšanj. Posebnosti, ki so komisijo prepričale kljub 100 % zasedenosti kampa ob ogledu, so bile še: obširna obnova obale, kjer so poskrbeli za delno zatravitev plaže ter Pastirjeva dežela. V letošnjem poletju je bila ponudba v kampu za najmlajše zelo pestra, saj so otroci lahko uživali v otroškem počitniškem varstvu s strokovnim vodenjem ter gledali animirane filme. Ker smo k ponudbi dodali še uporabo športne dvorane Danica so lahko gosti igrali nogomet, tenis, badminton, košarko in nogomet. Vsa ponudba je bila za goste kampa brezplačna. Komisijo pa ni spregledala raznolike ponudbe masaž, ki jih kamp ponuja in seveda tudi to pohvalila. ・

Življenje je postalo precej zahtevno, ljudje anksiozni in nezadovoljni.

To je čas, v katerem moramo podobni si združiti moči, si pomagati na poti v svetlobo.

Velikokrat imam občutek, da živim sredi vojne. Dogaja se na vseh nivojih, razen na fizičnem. Kamorkoli pogledam, je nekdo z nekom v sporu, veliko je sovraštva, razdvojevanja, obstajajo nasprotni poli. Občutim neprijetno energijo, trudim se ji ubežati, ampak ne morem, ker sem del skupnosti, del človeštva.

Ker je življenje postalo nervozno, vsi potrebujemo mir, potrebujemo oazo varnosti. Tak prostor lahko ustvarimo zunaj sebe, pomembno pa je, da ga ustvarimo v sebi. In to lahko naredimo z meditacijami.

Pogoji za zdravo telo so zdrave prehrambne navade, kakovostna ­pitna voda, čist zrak, vsaj 6 ur nepretrganega spanja. Pogoj za zdrav um pa je meditacija. Meditacija ni zapleten proces, nič učenega ni. Na naraven način pogosto meditirajo otroci in živali. Meditacija se zgodi takrat, ko se um iz aktivnega spremeni v pasivnejši, bolj umirjen.

Uspešni športniki poznajo enega od mnogih načinov meditacij, to je vizualizacija. Meditacija ni več beseda, ki zbudi odpor, je tehnologija uma, ki ponudi sprostitev in tudi več energije. Na predavanju bomo spoznali osnove meditiranja in prve tehnike – tehniko dihanja in tehniko sprostitve. V primeru večjega zanimanja pa se lahko dogovorimo za več srečanj oziroma vodenih meditacij.

Nekaj malega o meni. Že dolgo se ukvarjam z razvojem zavesti z duhovnimi pristopi. Več kot trideset let sem se izobraževala na šolah, seminarjih in delavnicah osebnostnega in duhovnega razvoja po celem svetu. Več kot dvajset let sem delala z drugimi. Vodila sem delavnice in šole osebnostnega in duhovnega razvoja, osebno svetovala, pisala kolumne, članke in knjige.

Varja Kališnik Za konec moja osebna izkušnja; bila sem na Varjini delavnici in lahko samo povem, da sem tiste noči spala kot top ...

Predsednik Stane Gorenc sporoča štabu civilne zaščite, da smo vsi zdravi člani našega društva pripravljeni pomagati na razne načine; pri prevozih ali še čem ...

Naša pisarna je zaprta do nadaljnjega. Upoštevajte navodila NIJZ in lokalne skupnosti, pazite nase in ostanite zdravi! ・

Kuhali in okušali smo novejše sorte krompirja, primerne za lokalno oskrbo v Bohinju Marija Kalan, KGZ Kranj

Preživljanje in prilagajanje trenutnim zdravstvenim razmeram Olga P. Gorišek, DU BB

V sredini oktobra smo se v DU Bohinjska Bistrica zaradi naraščanja okužb tudi v naši občini odločili, da našo pisarno zapremo do nadaljnjega oz. dokler za to ne bodo izpolnjeni vsi pogoji za varno delovanje in druženje. Ravno zaradi teh težkih časov smo se odločili, da skupaj s Turističnim društvom Bohinj pripravimo delavnico meditacije, ki bi jo za nas vodila ga. Varja Kališnik. Delavnico bomo izvedli takrat, ko bodo druženja spet dovoljena. Voditeljica je pripravila kratek oris, zakaj so ravno zdaj primerne delavnice meditacij z naslovom Ustvarimo prostor podpore, v katerem rastemo skupaj.

Foto: Marija Kalan

Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Oddelek za kmetijsko svetovanje je v sodelovanju z Občino Bohinj v izobraževalni program za kmetije v letošnjem letu vključil poskus z novimi slovenskimi sortami krompirja in nekaterimi na krompirjevo plesen odpornejšimi sortami krompirja.

Namen preizkušanja novejših in odpornejših sort krompirja je bil, da skupaj s kmetijami ugotovimo primernost novih slovenskih in na plesen odpornejših sort za pridelavo v bohinjskem okolišu. V poskus je bilo vključenih 6 sort krompirja, ki se je prideloval na štirih kmetijah.

8

iz na ših kr a je v

Novice iz Društva kmečkih žena in deklet v Bohinju Katica Mikelj

Foto: arhiv Društva kmečkih žena in deklet v Bohinju

Foto: Marija Kalan

Krompir ima zlasti na Gorenjskem še vedno pomembno mesto v vsakdanji prehrani in tudi v lokalni kulinariki, zato je pomembno, da se pridelava ohrani tudi v občinah, kjer je njiv malo in se krompir prideluje večinoma le za samooskrbo lokalnega prebivalstva.

Pridelava krompirja je potekala po sonaravnih in ekoloških načelih, da bi lahko ugotovili, kako so sorte odporne na plesen v pogojih pridelave, kakršni so v Bohinju. Sorte v poskusu so bile: zelo zgodnja sorta KIS slavnik, tudi za ozimnico primerne srednje pozne sorte KIS savinja, KIS kokra, KIS razor ter dve tuji sorti carolus in aluete. Vse sorte, razen sorte aluete, imajo svetlo rjavo kožico s svetlo rumenim ali krem belim mesom. Sorta aluete ima rdečo barvo kožice in rumeno meso. Posebnost v poskusu je bila tudi sorta carolus, ki ima rožnato obarvana očesca ter krem belo meso. Krompir je bil sajen od 20. aprila do najkasneje 17. maja na Koprivniku. Spravilo krompirja je potekalo konec meseca avgusta na vseh kmetijah. Pridelki krompirja so bili zelo izenačeni in so se gibali od 25 do 34 t/ha. Pri pridelavi krompirja se je za gnojenje uporabil le hlevski gnoj, pridelan na doma kmetijah.

V času rasti krompirja smo opazovali tudi občutljivost sort na krompirjevo plesen. Na krompirjevo plesen so se kot bolj odporne sorte izkazale: KIS kokra, sorta aluete in sorta carolus. Pri sorti KIS slavnik se plesen ni pojavila, saj gre za zgodnjo sorto, ki je bila pospravljena sredi meseca julija. Opazili smo tudi, da se je že meseca maja pojavil koloradski hrošč, kar je za območje Bohinja zgodaj. Zgoden pojav koloradskega hrošča povezujemo s tem, da je kolobar na njivah ozek, ker odrasel hrošč prezimuje na gomoljih krompirja, ki ostane v tleh.

Koloradski hrošč se pri pridelovalcih krompirja v Bohinju večinoma uničuje mehanično, in sicer s pobiranjem odraslih hroščev.

Po spravilu krompirja smo v začetku meseca oktobra pripravili še ocenjevanje jedilne kakovosti krompirja. Pri tej aktivnosti nam je na pomoč priskočila ga. Katica Mikelj, predsednica Društva kmečkih žena in deklet Bohinj, ki je posamezne sorte krompirja skuhala. Zaradi razmer in omejitev v povezavi s covidom-19 so se ocenjevanja jedilne kakovosti krompirja udeležili le pridelovalci krompirja. Pri kuhanem krompirju smo ocenjevali: razkuhavanje gomoljev, barvo, sivenje mesa na olupljenem krompirju in okus. Najbolje je bila ocenjena sorta aluete (rdeča kožica, rumeno meso), druga najboljša je bila KIS kokra, ki se je izkazala tudi kot zelo odporna na plesen in je zato primerna za ekološ­ ko pridelavo. Na tretje mesto sta se uvrstili sorti KIS savinja in carolus.

Glede na okus sta bili najslabše ocenjeni sorti KIS slavnik in KIS razor.

Pri sorti KIS razor smo ugotovili, da se je pri kuhanju še razkuhal. Med rastjo se je pokazalo, da je bila sorta KIS razor kar precej okužena s krompirjevo plesnijo.

Preizkušanje primernosti sort za določeno območje je za ohranitev kmetovanja in za ohranitev lokalne oskrbe s hrano pomembno. Upamo, da se bodo tovrstne oblike izobraževanja lahko izvajale tudi v prihodnje za vse zainteresirane za kmetijsko pridelavo. ・

Poletje je za nami, pobiramo še zadnje pridelke in urejamo vrtove in travnike. Narava nas je bogato poplačala za trud, rože na balkonih so se bohotile kot že dolgo ne. Bilo bi že kar kičasto, če ne bi bilo ... Saj veste kaj.

Tudi v društvu letos nismo mogli izvesti dejavnosti, ki smo jih načrtovali. Najprej nam je odpadel občni zbor, poročila in plane so potrdile članice upravnega odbora korespondenčno. Plan leta 2020 je bil, da izpeljemo strokovno ekskurzijo za vse članice, da se udeležimo srečanja kmetic v Kranju, da nadaljujemo s kulinaričnimi delavnicami, šiviljskim tečajem, tečajem filcanja, strokovnimi predavanji ... Večina dejavnosti se ni realizirala in se – kot kaže – letos tudi ne bo.

Vseeno pa smo bile aktivne. Vsako priložnost sodelovanja z deležniki v Bohinju smo z veseljem sprejele. Vse sobote od maja do julija smo pripravljale »bohinjsko mal'co« za prodajo na tržnici v Ribčevem Lazu, s pogostitvijo smo sodelovale ob dnevu državnosti v Stari Fužini, na dan umirjanja prometa smo prostovoljcem skuhale topel obrok in pekle šmorn. Ob občinskem prazniku pa smo za vse udeležence osred­ nje proslave pripravile slane in sladke prigrizke. Zahvaljujem se vsem naročnikom, ki nam zaupate in nas povabite k sodelovanju. Rade se odzovemo, rade slišimo pohvale za naše dobro in kvalitetno delo, povezovanje in promocijo bohinjske kulinarične kulture.

V pomladnem času, ko so se ustavile kuharske delavnice z aktivno udeležbo in nam je bilo kar žal tega, se je porodila ideja o snemanju kratkih filmov o promociji bohinjske kulinarike. Do zdaj je posnetih pet kratkih filmov. Z njimi želimo spodbuditi domačine in druge, da se poslužujejo domačih proizvodov, da še bolj spoznajo in uporabljajo izdelke kolektivne blagovne znamke Bohinjsko/From Bohinj, da pos­ krbimo za samooskrbo, da kupujemo lokalno. Sodelovali smo tudi pri predstavitveni delavnici Poskus s slovenskimi in na plesen odpornimi sortami krompirja v občini Bohinj v sodelovanju z KGZS Kranj.

Pridobitev te jeseni je virtualne narave. Na družbenem mediju FB smo aktivirali stran društva (https://www.facebook.com/ groups/319419745825057/), kjer bomo objavljali spomine, novice, novos­ti, naše delo in še kaj. Vabimo vas, da se nam pridružite, komentirate in delite. ・

Foto: arhiv Društva kmečkih žena in deklet v Bohinju

9

Zaključek projekta Kamra in komentar širšega družbenega stanja v Bohinju Urška Alič

Nekateri veste, da je zadnjega pol leta v enem izmed prostorov v bivši upravni stavbi Gradbene v Bohinjski Bistrici deloval galerijski in projektni prostor poimenovan Kamra. Ta Kamra nima nobene povezave z Mladinskim dnevnim centrom Kamra v Radovljici. Kamra na Gradbeni je delovala kot prijavljen projekt na Ministrstvu za kulturo, za katerega sem kot samozaposlena v kulturi lahko kandidirala za pridobitev delovne štipendije. Predlagan projekt je bil ocenjen z 96/100 točk, z januarjem 2021 pa oddajam poročilo o opravljenem delu. Začetek je bil predviden v marcu, ampak se je zaradi prvega vala epidemije in nato obnovitvenih del prestavil na junij. Otvoritev je bila izjemno uspešna. V prostorih Kamre sem gostila najprej Leo Vučko s predstavitvijo nastajanja avtorskega animiranega filma Legenda o Zlatorogu.

Tekom poletja sem organizirala delavnico keramike z Janžo Dolinšek, delavnico stare fotografske tehnike cianotipije s Katjo Goljat in Matjažem Ruštom, terensko delavnico o zemlji s Projektom Atol. Preko dela sem želela v domači občini dati možnost zainteresiranim, da se spoznate s širšim aspektom kulturnega in umetniškega ustvarjanja, zato so bili tudi povabljeni mentorji in razstavljalci povečini neBohinjci. Gostila sem Arijano Gadžijev, ki je predstavila tekstilni nakit, Marušo Štibelj, ki je uspešna kolažistka, Katja Preša je pripravila pripovedovalski večer, Neža Peterca je popravljala prinešena oblačila. Trenutno v Kamri visijo dela domačinke Anite Bizjak, ki se je odzvala na poziv v majski številki Bohinjskih novic, nadaljnji dogodki pa so trenutno odpovedani.

Predčasni konec projekta zopet zaznamuje epidemija. Vendar bo zadnji projekt vesele narave! Organizirana bo tombola, kjer boste lahko (za plačano poštnino) prejeli dela različnih kulturnih ustvarjalcev iz Slovenije. Za dodatne informacije spremljajte Facebook stran/Kamra projekt Bohinj.

Verjetno pa kdo sploh ni vedel, da ta prostor v Bistrici deluje. Seveda bi za promocijo delovanja in tudi za boljši obisk prostora potrebovala več časa, več let verjetno. Vendar pogoji prijavljenega projekta tega pač ne omogočajo. Najlepša hvala pa vsem, ki ste v tem kratkem času v Kamro prišli.

Za konec bi želela podati še splošno mnenje o širšem dogajanju v Bohinju. Sama vsakič prelistam Bohinjske novice, v njih pa pogrešam prostor za konstruktivno kritiko. Vsi vemo, da se v manjših družbah sigurno pove kakšna kritika na delovanje kogarkoli v Bohinju, le redko­ kdo pa se upa izpostaviti in izraziti to kritiko. Razumem. Večina ljudi ima redno službo in družino in kdo se bo še s tem ukvarjal. Mogoče bi bilo vseeno vredno razmisleka, da bi eno stran v Bohinjskih novicah namenili Pismom bralcev (podpisanim) ali pa bi bila ena rubrika namenjena vprašanjem in pobudam občanov, na katera bi odgovarjala občinska uprava in bi zajemala lahko vse aspekte družbenega, gospodarskega in političnega življenja v občini. S tem bi občani čutili večjo »pripadnost« občini, hkrati pa bi se lahko razložili določeni postopki, procesi, ki so komu nejasni. Ne morem ravno razumeti, kako se kot družba oklepamo vzorcev in predvsem pozicij (baje da mandati občinskih svetnikov niso časovno omejeni) in ne omogočamo mlajši publiki, da se aktivno vključuje v delo občine. Da nobena občina do sedaj še ni resno zagrizla v problem mladinskega centra oz. prostora, kjer bi se mlajše generacije lahko družile in predvsem ustvarjale program, ki bi zadeval njihove probleme in njihove interese. V tem glasilu bi se jim lahko dodelila rubrika, kjer bi imeli možnost oglaševati svoje delovanje. Vsaka generacija je seveda kdaj tudi priredila žur (in se napila) ali koncert (in prekoračila jakost glasnosti), ampak to je del odraščanja in nihče ne more tega zanikati, niti ta argument ne more večno izpodbijati dejstva, da bi prostor za druženje (in bari to ne smejo biti!) potrebovala. Da sem bolj konkretna: ne razumem, kako se lahko vedno znova daje nove možnosti vprašljivim podjetnikom in se s tem baha, nihče pa ne vidi mlajše generacije kot ciljne »niše«.

Ne razumem, zakaj ni jasno, da samo z omogočanjem in večjo naklonjenostjo neodvisni in novi kulturi in novim stvarem omogočamo miselno rast posameznikom in kritično presojo. Ki bodo v občini poleg lepih gozdov in čudovitega jezera videli tudi možnost za lastno

ml adina in izobr a že vanje udejstvovanje in kritično mišljenje. Nič nimam proti ohranjanju tradicije, ampak samo s tradicijo in ponavljanjem istih vzorcev se težko doseže napredek. Začne se lahko z manjšimi stvarmi: za novo leto naj bo en večer namenjen novejšim aktualnim, popularnim in za mladino zanimivim skupinam in ne istemu repertoarju Mambo Kings že nekaj zaporednih let. Denar, ki se vsako leto namenja izključno društvom, naj se nameni tudi za avtorske projekte občanov, naj bo to organizacija knjižnega sejma, sejma mladih ustvarjalcev (ki nimajo znamke Bohinjsko), tisk pesniške zbirke, fotografske knjige, »študije« o starih trgovskih poteh, gostitev družbeno angažiranih posameznikov in razprav, ... Idej je sigurno ogromno, izpeljava teh pa se velikokrat ustavi pri tem, da nimamo primernega prostora za predstavitev in izpeljavo ali pokritega prostora za zunanje dogodke, do katerih bi lahko vsi dos­ topali pod enakimi pogoji in tu bi na pomoč morala priti občina. Naj povem še, da avla v domu Joža Ažmana in knjižnica nista primerna razstavna prostora. In da se seveda poleg kulturnega področja v Bohinju konstantno ponavljajo tudi vprašanja stanovanjske politike, naravovarstvene politike in še marsičesa. A vse se začne pri vzgoji odprtomislečih posameznikov, pri kateri pa ima kultura, takšna ali drugačna, ogromno vlogo. In tu odneham. Da mogoče komu ne pišem volilnega programa. ・

Erasmus dnevi 2020

Dr. Urška Repinc, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Naša šola je še vedno vključena v tri projekte Erasmus+. To so: Spodbujanje branja knjig, Folklora in tradicija in Branje z(a) zabavo. Prvi omenjeni projekt bi konec šolskega leta že zaključili, če nam covid-19 ne bi preprečil izvedbe vseh aktivnosti. Omogočeno nam je bilo podaljšanje projekta za eno šolsko leto, v katerem želimo izvesti še aktivnos­ ti, ki so bile načrtovane za konec prejšnjega šolskega leta. Podaljšali smo tudi ostala dva projekta. Preden nas je v pomladi nepričakovano doletela nalezljiva bolezen covid-19, smo imeli na naši šoli že vse pripravljeno, da bi izvedli en teden skupnega programa s partnerskimi šolami, ki sodelujemo v projektu Folklora in tradicija. Upamo, da nam bodo ta in seveda tudi ostale načrtovane aktivnosti omogočene v tem šolskem letu.

V mesecu oktobru smo se, tako kot lansko leto, priključili šolam, ki so v sklopu projekta Erasmus dnevi 2020 pripravile različne dogodke, s katerimi poskušamo širiti razumevanje programov, skupno rast in razvoj. Našo šolo smo tako postavili na širši evropski zemljevid (www.erasmusdays.eu) – tako kot še 30 drugih projektov v Sloveniji.

Erasmus dnevi 2020 so potekali od 14. do 16. oktobra. V šolski avli je pripravljena razstava, ki odraža tematiko naših projektov. V sklopu projekta Spodbujanje branja knjig so učenci ustvarjali likovne izdelke na temo pandemije covida-19. Največ glasov sta prejela Ajda Sodja iz 9. b in Vasja Zupanc iz 7. b, tretje mesto je zasedla Iva Krkoč iz 9. b, četrto mesto je pripadlo Katji Smukavec iz 7. a, peto mesto pa Levu Krkoču iz 6. a. Učenci izbirnega predmeta Šolski radio so pripravili radijsko oddajo, v kateri so bili rezultati likovnega natečaja tudi razglašeni. ・

Erasmus dnevi 2020, foto: Nataša Mrak

LETO XXIII

Bohinj, 6. november 2020

Številka 8

VSEBINA

19.

18. ODLOK o uporabi sredstev proračunske rezerve proračuna Občine Bohinj za sanacijo škode po naravnih nesrečah 19. ODLOK o dopolnitvi Odloka o ukrepih za omilitev posledic epidemije Covid-19 na področju gospodarstva v občini Bohinj

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – urad­ no prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18– ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 5. korespondenčni seji, dne 30. oktobra 2020 sprejel

18.

Na podlagi 49. člena Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 17. in 117. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 5. korespondenčni seji, dne 30. oktobra 2020 sprejel

ODLOK o uporabi sredstev proračunske rezerve proračuna Občine Bohinj za sanacijo škode po naravnih nesrečah 1. člen

ODLOK o dopolnitvi Odloka o ukrepih za omilitev posledic epidemije Covid-19 na področju gospodarstva v občini Bohinj 1. mčlen Obdobje upravičenosti iz 8. člena Odloka o ukrepih za omilitev posledic epidemije Covid-19 na področju gospodarstva v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 6/20) se podaljša od 1. 7. 2020 do 30. 11. 2020 2. člen V drugem stavku 10. člena se pred končnim ločilom doda besedilo: » in da za ta sredstva ni prejel sofinanciranja iz drugih virov« 3. člen Rok za oddajo vloge iz 10. člena je 30. 11. 2020

S tem odlokom se zagotavljajo sredstva proračunske rezerve za kritje stroškov, povezanih z izvajanjem ukrepov zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19).

4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

2. člen Višine sredstev proračunske rezerve Občine Bohinj, ki se sme porabljati za izvajanje ukrepov zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), je 20.000,00 €.

Občinska uprava je dolžna poročati o porabi sredstev za preteklo obdobje na vsaki seji občinskega sveta.

3. člen Sredstva za kritje stroškov, povezanih z izvajanjem ukrepov zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) se zagotavljajo iz posameznim namenskih postavk, kolikor niso zagotovljena na postavki proračunski rezerve.

4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj in preneha veljati 28. 2. 2021. Številka: 007-0007/2020 Bohinjska Bistrica, 30. oktober 2020 Župan Občine Bohinj Jože Sodja, l.r.

Številka: 846-0001/2020/ Bohinjska Bistrica, 30. oktober 2020 Župan Občine Bohinj Jože Sodja, l.r.

RAZPISI IN OBVESTILA

JAVNI POZIV ZA SKLENITEV POGODBE O SODELOVANJU PRI IZVAJANJU ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI NA OBMOČJU OBČINE BOHINJ Občina Bohinj, na podlagi 75. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nes­rečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo,97/10 in 21/18 – ZNOrg) poziva gospodarske družbe, zavode, samostojne podjetnike in druge organizacije, ki imajo določeno opremo oziroma druge zmogljivosti ali opravljajo dejavnost, ki je pomembna za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči, k sklenitvi pogodbe.

1. Naročnik:

Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica,

2. Pravna podlaga

Bohinj, 6. november 2020

9. Rok za oddajo vlog

Prijavo z vsemi prilogami pošljite na naslov: Občina Bohinj Triglavska cesta 35 4264 Bohinjska Bistrica

ali osebno oddajte v sprejemni pisarni Občine Bohinj, lahko pa tudi skenirano pošljite na naslov obcina@bohinj.si.

Javni poziv je odprt do popolnitve zakonskih potreb.

10. Sklenitev pogodbe

Na podlagi prejetih prijav bo sklenjena pogodba za obdobje 5 letih z vsakoletnim ažuriranjem prilog pogodb (cenik, kontaktni podatki za aktiviranje in seznam storitev/ opreme). Številka: 843-0001/2018/14 Datum: 15.10.2020

75. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo,97/10 in 21/18 – ZNOrg)

Župan Občine Bohinj Jože Sodja

3. Predmet javnega poziva

Za sodelovanje pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči na območju občine Bohinj se potrebuje: - gradbene storitve (gradbena mehanizacija in stroji, tovorna vozila, betonarne ipd.); - deponiranje ruševin; - prevoz oseb (kombi, avtobusi); - prevoz živali; - prevoz tovora; - polnilnice peska (deponije peska različnih granulacij); - deponiranje nevarnih odpadkov; - gozdarske storitve (gozdarji in gozdarska mehanizacija); - dvigala, dvižne ploščadi; - obrtnike (krovci, mizarji, tesarji, dimnikarji, elektrikarji ipd.)

- storitve geologije, geomehanike ipd.; - storitev avtovlek; - veterinarske storitve; - izvajalce deratizacije, dezinfekcije; - nastanitev oseb (sobodajalci, hoteli, penzioni); - zagotavljanje prehrane oseb (gostilne, restavracije, kuhinje v zavodih in podjetjih); - psihološka pomoč; - ponudnike iz lesno predelovalne industrije (deske, letve, hlodovino ipd.)

- oddaja opreme, prostorov ali zemljišč v najem: • močnejši elektro agregati; • večje muljne črpalke; • večje hladilnice; • zemljišča za začasno zbiranje kadavrov, trupel • zemljišča za kurjenje rastlin (bolezni rastlin npr. hrušev ožig) - druge dejavnosti, ki so po presoji pomembne za izvajanje nalog zaščite in reševanja.

4. Pogoji za sklenitev pogodbe

Izvajalci morajo biti za opravljanje dejavnosti registrirani in imeti vsa predpisana dovoljenja.

5. Namen sklenitve pogodbe

Vzpostaviti evidenco najrazličnejših izvajalcev, ki ponujajo storitve, pomembne za opravljanje nalog zaščite in reševanja, in vzpostaviti za to ustrezno pravno podlago, ki določa pravice in obveznosti izvajalca CZ. S predhodno sklenitvijo pogodbe se omogoči čimprejšnjo izvedbo nalog oz. storitev.

Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), v povezavi s 50. in 60. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), in 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17- uradno prečiščeno besedilo), župan Občine Bohinj izdaja

JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP BB-31 (Kamp Danica) I.

Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP BB-31 (Kamp Danica )(v nadaljevanju: OPPN Kamp Danica), ki ga je izdelalo podjetje LUZ d.d., Verovškova ulica 64, 1000 Ljubljana., št. projekta 8391, november 2020.

Območje OPPN se nahaja v naselju Bohinjska Bistrica in sicer na njegovem zahodnem robu, med rekama Bistrica in Sava Bohinjka ter regionalno cesto R1209/1092 Bohinjska Bistrica- Jezero.

Območje OPPN predstavlja v večji meri območje kampa Danica, na vzhodnem delu obravnavanega območja pa se je razvilo rekreacijsko območje za pretežno letno rekre­ acijo s športnimi igrišči. Ob potoku Bistrica se nahaja območje Modrin.

Obravnavano območje obsega zemljišča ali dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: -

6. Plačilo izvedenih storitev

Plačilo se izvede na podlagi dejansko opravljenega dela po cenah, ki jih določil izvajalec in se usklajujejo najmanj enkrat letno.

-

7. Aktiviranje

Izvajalec je aktiviran na podlagi poziva župana Občine Bohinj ali poveljnika Civilne zaščite Bohinj oz. njegovega namestnika.

Izvajalec se aktiviranju odzove v primeru, da ima proste kapacitete, v nasprotnem primeru pa nemudoma sporoči, da storitve ne more opraviti. Če storitve ne more opraviti, ne nosi odgovornosti, saj občinski organ aktivira naslednjega, ki izvaja enake storitve.

II.

Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN Kamp Danica bo potekala od ponedeljka, 14. decembra 2020, do vključno petka, 29. januarja 2021 in sicer: - na spletni strani Občine Bohinj na naslovu https://obcina.bohinj.si/objava/137868 - v tiskani obliki v sprejemni pisarni Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica, v poslovnem času Občine Bohinj.

8. Informacije o javnem pozivu

Dokumentacija (obrazec podatki o subjektu in obrazec: seznam storitev, ki jih zagotavlja subjekt) je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Bohinj www.obcina.bohinj.si, pod rubriko Javni razpisi ali pa jo zainteresirani lahko dvignejo v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Bohinj.

Dodatne informacije v zvezi s pozivom lahko dobijo po e-pošti: silvo.rezek@obcina.bohinj.si ali na telefonski številki 04 577 01 18.

k.o. (2200) Bohinjska Bistrica: 44/2, 44/3, 950/2, 950/3, 950/4, 951/2, 951/3, 951/4, 952/2, 953/1, 953/2, 954/1, 954/2, 955/1, 955/2, 955/3, 955/4, 956/1, 956/2, 957/1, 957/2, 958/1, 958/2, 958/3, 959, 960, 961/1, 961/2, 962/1, 962/2, 962/3, 962/4, 963, 964, 965/3, 965/4, 966, 968/1, 968/6, 968/7, 970/1, 970/3, 970/4, 971/2, 971/3, 971/4, 971/5, 971/6, 971/7, 971/8, 972/1, 972/2, 972/3, 973/2, 974, 975/1, 975/2, 976/2, 976/3, 976/4, 977/2, 978/2, 979, 981/2, 983/2, 984/1, 984/2, 985, 986, 995/2, 995/3, 996/2, 1016/4, 1441/1, 1471/1, 1472/1, 1472/2, 1472/3; k.o. (2199) Savica: 666/3, 666/4, 667/2, 668/1, 668/2, 669/1, 669/5, 669/6, 669/7, 670/2, 672/1, 1287/1, 1287/2, 1287/3.

III. -

Javna obravnava bo potekala: v sredo, 13. januarja 2021 ob 17. uri v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.

RAZPISI IN OBVESTILA V primeru ukrepov, povezanih s preprečevanjem ali odpravo posledic naravnih nes­ reč, bo javnost o načinu oziroma preložitvi javne obravnave obveščena preko objave na spletni strani Občine Bohinj.

IV.

V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo.

Pripombe in predloge je možno podati do vključno 29. januarja 2021 in sicer v: - ustni ali pisni obliki, na predpisanem obrazcu, neposredno na javni obravnavi, navedeni v točki III. oziroma v - pisni obliki, na predpisanem obrazcu, ki se ga pošlje na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, z oznako »Javna razgrnitev OPPN Kamp Danica ‒ pripombe« ali na elektronski naslov: obcina@bohinj.si.

- -

Pisne pripombe se bodo upoštevale le z datumom: po pošti na uradnem poštnem žigu z datumom do vključno 29. januarja 2021, elektronski pošti z datumom pošiljanja največ 29. januar 2021.

Bohinj, 6. november 2020

Nečitljive in nepodpisane pripombe se ne bodo obravnavale.

Obrazec za podajo pripomb je priloga razgrnjenega gradiva na spletni strani Občine Bohinj dostopen pa je tudi na sedežu Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica.

Občina Bohinj bo proučila pripombe in predloge podane v okviru javne razgrnitve in do njih zavzela stališča ter po končani javni razgrnitvi z njimi seznanila javnost preko spletnih strani Občine Bohinj.

V.

Javno naznanilo se objavi na spletnem portalu občine (obcina.bohinj.si), v občinskem časopisu Bohinjske novice, in na oglasni deski Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Številka: 350-135/2016/23 Bohinjska Bistrica, 26. 10. 2020 Župan Občine Bohinj Jože Sodja

ml adina in izobr a že vanje , kultur a

Sodelovanje na Dnevih evropske kulturne dediščine 2020

Mija Ogrin, ArheoAlpe, in Marija Helena Logar in Lucija Markelj Jensko, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem, je v sodelovanju z Osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica v začetku oktobra pripravil dva dogodka v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine, ki jih vodi Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (ZVKD).

Letošnja tema je bila Spoznaj? Varuj! Ohrani. Na delavnicah smo se pod vodstvom arheologinje Mije Ogrin navezali na naselbino Ajdovski gradec, ki je bila pred 2500 leti prva bohinjska vas. Učenci izbirnih predmetov Vzgoja za medije (radio) in Verstva in etika so v dveh skupinah (ob upoštevanju priporočenih ukrepov NIJZ) spoznavali življenje na Ajdovskem gradcu. Poudarek je bil predvsem na interpretativni delavnici ustvarjanja predmetov po starem vzoru. Učenci so se prepustili svoji domišljiji in izdelali posode, ki so jih okrasili v tehniki vrezovanja.

Na arheološki delavnici so učenci izdelovali glinene posode v tehniki vrezovanja, foto: arhiv OŠ dr. J. M. Bohinjska Bistrica

12 Tak okras je bil v preteklosti pogost na loncih in skledah. Izdelane glinene posode smo pustili, da so se posušile, preden smo jih dali v posebno peč.

Dogodka sta potekala pod pokroviteljstvom župana Občine Bohinj Jožeta Sodje, za kar se iskreno zahvaljujemo.

Na svidenje na Dnevih evropske kulturne dediščine naslednje leto! ・

»Lisice« Črtomirja Freliha

Povzeto po sporočilu za javnost Galerije ZDSLU V Galeriji ZDSLU nizajo, kljub pandemiji, razstave in zato je je v galeriji od 27. oktobra na ogled razstava izbranih risb iz knjige umetnika Črtomirja Freliha »LISICE«.

»LISICE«

Lisičje domislice so risarski sprehodi, odmik od običajnega likovnega premišljevanja o resnih vsebinah k resnemu likovnemu premišljevanju o smešnih stvareh. Praktični interes za humor je pri meni že dolgo navzoč, že od osnovne šole sem plačujem davek zanj. Teoretični interes se je zbudil kasneje. In eden najbolj poučnih stavkov je bil, da nobena stvar na svetu ni tako smešna, kakor poskus napisati kaj resnega o humorju. Zato tu omenimo le tri glavne teorije humorja: Aristotelovo teorijo superiornosti, kjer sposobni jaz zasmehujem nesposobnega drugega; teorijo olajšanja, ko nas smeh psihično razbremeni (Freud); teorijo inkongruentnosti, ki opozarja, da je v ozadju humornega vedno neko neujemanje (Bergson). Kazanje s prstom na neujemanje npr. med besedami in dejanji je bilo za vse oblasti neprijetno, zato so v humorju videle subverzivno silo, ki jo velja imeti pod nadzorom. Cartesius je prefinjeno zapisal, da »humor sklepa in razvezuje nedovoljene poroke

Lisice, Črtomir Frelih

13

kultur a

Lisice, Črtomir Frelih

Lisice, Črtomir Frelih

med pojmi«. Nekdo drug je opazil, da ima humorni smeh dve fazi; prva je režanje ob grozi, da logika ne zdrži in se v njenih razpokah za hip pokažejo grozote kaosa, ko pa se ta vrzel zopet zapre, pride blaženi nasmešek ugodja, ker mreža logosa zopet tesni in ker je kozmos premagal kaos. Spet tretji trdijo, da je humor v resnici nekaj grobega, saj prava šala mora imeti svojo žrtev, tarčo. Meni je ljubši manj agresiven humor, ki izvablja smeh, kakor ga doživljamo ob žgečkanju; dovolimo, da drugi vstopi v naš intimni prostor in izvaja akcije, ki bi jih od neznanca imeli za agresivne. »Benigna agresija« poteka s privoljenjem in je mogoča le z drugim; sam se z žgečkanjem ne morem pripraviti do smeha. Zato tudi lisice na mojih risbah praviloma nastopajo v parih.

Zakaj lisice? Pri vseh narodih ima lisica pomembno mesto v bajkah, povestih, pravljicah. Zdi se, da je pri Slovencih tega še posebej veliko.

Razlagam si, da majhen narod na križišču narodov ne bi uspeval, če bi se zanašal samo na svoje pozitivne lastnosti, marveč je bilo treba vključiti tudi druge, manj odobravane oblike vedenja. Seveda pa se s tem ni lepo hvaliti, zato na to občutljivo mesto raje postavimo drugega. V lisičjih zgodbah bi v resnici morali nastopati ljudje, če to ne bi bilo grdo, nemoralno, nespodobno ali celo nevarno. In tako lisice lahko povedo marsikaj, česar si sami ne moremo privoščiti. Nobene zvestobe ni v teh šalah in tudi nobene ideološke uporabnosti. Če pa le sprostijo

kakšno napetost, ugriznejo dolgčas, prelisičijo zlobo, potem si zaslužijo nekaj naše pozornosti.

Ne čisto zadnji vir so spomini na zgodbe mojega očeta, sproti izmiš­ ljene za večerne potrebe, v katerih so lisice na svoje zvite načine pred spancem poravnale vse, kar se je čez dan skrivilo. (Črtomir Frelih, junij 2020) Prof. Črtomir Frelih se je rodil 20. 8. 1960 v vasi Nomenj v Bohinju. Leta 1985 je diplomiral na Oddelku za grafiko na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, kjer je nato zaključil grafično specialko in pridobil magisterij znanosti s področja likovne didaktike.

Od leta 1985 do leta 1990 je na UL ALU delal kot asistent stažist in asistent za grafiko, od leta 1990 pa je bil zaposlen kot asistent za likovno didaktiko na UL PEF. Leta 1992 je na Univerzi v Ljubljani prejel priznanje pomembnih umetniških del in bil leta 1993 izvoljen v naziv docenta za risanje in grafiko. Leta 2005 je bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, od leta 2014 pa je redni profesor za grafiko.

Nagrade in priznanja Za svoje umetniško in pedagoško delo je prof. Frelih prejel več domačih in mednarodnih nagrad.

Domače nagrade, ki jih je prof. Frelih prejel za svoje umetniško delo, so naslednje. Najprej je že kot študent leta 1983 prejel Študentsko Prešernovo nagrado ALU. Leta 1986 je prejel Nagrado na 14. bienalu jugoslovanske grafike v Zagrebu. Leta 1986 je prejel Nagrado na 3. bienalu jugoslovanske študentske grafike v Beogradu. Leta 1987 je na 17. mednarodnem ljubljanskem grafičnem bienalu prejel Odkupno nagrado Moderne galerije. Leta 1991 je prejel Nagrado Združenja društev slovenskih likovnih umetnikov na Majskem salonu v Ljubljani.

Leta 1993 je prejel 1. nagrado Mini prix Lukas na Bledu. Leta 2000 je prejel Nagrado Novega mesta na 6. bienalu slovenske grafike. Najpomembnejša izmed domačih nagrad, ki jo je prof. Frelih dobil za svoje umetniško delo, pa je Nagrada za življenjsko delo Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije (2019).

Poleg domačih nagrad in priznanj je prof. Frelih za svoje umetniško delo prejel tudi mednarodne nagrade na naslednjih prestižnih mednarodnih razstavah. Leta 2010 je prejel Priznanje na 8. svetovnem tri­ enalu grafike v Chamalièrsu (Francija). Leta 2012 je prejel Priznanje za najvišjo kakovost na 8. mednarodnem bienalu risbe v Plznu (Češka).

Leta 2015 je prejel Nagrado na 18. grafičnem bienalu v Varni (Bolgarija). Leta 2016 je prejel Nagrado »Osten« na mednarodnem bienalu risbe v Skopju (Makedonija). Leta 2018 pa je na 9. mednarodnem trienalu grafike v Bitoli (Makedonija) prejel Posebno nagrado za izjemen prispevek k grafični umetnosti v svetu. Junija 2020 je prejel Glavno nagrado na Mednarodnem bienalu risbe v Prištini.

Prof. Frelih je bil poleg svojega umetniškega dela nagrajen tudi za svoje izjemno pedagoško delo. Med študenti je prof. Frelih izjemno priljubljen in se redno uvršča na prva mesta v študentskih anketah na fakulteti. Študentski svet UL PEF ga je zato leta 2017 nagradil s Priznanjem za najboljšega profesorja v študijskem letu 2016/17 po izboru študentov Pedagoške fakultete. Za svoj izjemen pedagoški doprinos na področju likovnega izobraževanja pa je prof. Frelih leta 2016 prejel tudi najvišje državno priznanje, to je Nagrado RS za izjemne dosežke na področju visokega šolstva. ・

šport, z a konec

Tjaša Dobravec v Das Supertalent: »Tudi Nemške gledalce želim navdihniti, da se nikoli ne predajo in ne skrivajo lastnih občutkov.« Ekipa Tjaše Dobravec

Slovenska umetnica Tjaša Dobravec je minuli sobotni večer soglasno prepričala sodnike v prvem krogu oddaje šova Das Supertalent. Tjaša (25) je na spirali izvedla močno in čustveno predstavo o ovirah, ki jih je morala premagati v življenju.

Tjaša je o svoji preteklosti odkrito spregovorila na nemški televiziji. »Mladim želim pokazati, da je resnično pomembno, da izrazite svoja čustva in da vam nihče ne more preprečiti, da bi izrazili, kdo ste. Ko sem se spoprijemala z motnjami hranjenja, sem se za šest mesecev preselila v medicinski inštitut, da bi se podučila o tem kaj se mi sploh dogaja in poiskala vzrok. Ne glede na to, kaj ste preživeli, to lahko premagate z izražanjem in delom na sebi. Mladim želim pogum, da poiščejo pomoč in se o teh težavah pogovorijo.«

»Navdihniti mlade, da izrazijo svoja čustva«

Tjaša želi razbiti tabu. »Odločila sem se, da se prijavim na Das Supertalent, ker želim spodbuditi tudi nemške gledalce, da se nikoli ne predajo in se ne sramujejo lastnih občutkov. Poleg tega je to odlična priložnost za nastop, v teh težkih pandemičnih časih. Verjamem, da rastemo z vsako novo izkušnjo v življenju in prepričana sem, da bo tudi ta pustolovščina prispevala k moji osebni rasti.«

»Imate izreden talent in ste zelo dobro opravili svoje delo«

Strokovni žiriji je bila predstava na spirali slovenske umetnice zelo všeč.

Pop Titan Dieter Bohlen: »Za to predstavo ste izbrali popolno pesem, spirala je videti tudi kot nevihta s tornadom. Vsi vidiki se res dobro prilegajo. Koreografija je bila zelo dobra.« Koreograf in model Bruce Darnell: »Popolnoma se strinjam z Dieterjem. Občudujem te in mi je všeč, saj nikoli še nismo videli zračne spirale, to je za nas nekaj povsem novega. Imaš izjemen talent in si zelo dobro opravila svoje delo. Izgledaš tudi tako neverjetno!« Komik Chris Tall: »Zelo všeč mi je bilo, da si nas zagrabila že v prvi sekundi. Na odru si šprintala kot, da bi nas zajela nevihta. Na en način si bila izjemno močna, a po drugi strani še vedno zelo krhka, mehka in lahka. Nekaj časa popolnoma obvladuješ svoje telo in že eksplodiraš

14 v naslednji sekundi. Izgleda neverjetno, zaradi gibanja zračne spirale sem bil skoraj v transu. Zelo lepo je, da si tu. Hvala, všeč mi je! » TV osebnost Evelyn Burdecki: »Fantastičen nastop, vse skupaj, tudi kostum, 'kostum nevihte'. Izgledalo je res odlično in občudujem tvoje atletske sposobnosti. Super dobro!« Sodniki so ji 4-krat dali prepričljiv »DA«, zaradi česar se je uvrstila v polfinale oddaje Das Supertalent.

Tjaša Dobravec se je na to izkušnjo odzvala zelo hvaležno: »Nisem razumela vsega, vendar sem razumela večino. Res sem hvaležna, da sem tukaj in da sem lahko nastopila.« ・

Sanacije Pretovke se zaključuje Občinska uprava Občine Bohinj

Občina Bohinj v teh dneh zaključuje sanacijo Pretovke v Stari Fužini. Sanacije smo se lotili z namenom sanacije poškodb, ohranitve oz. preprečitve nadaljnjega propadanja struge in objektov, povečanja ali ponovne vzpostavitve funkcionalnosti naprav (s čemer bo omogočeno kontroliranje pretoka ter učinkovito čiščenje), zmanjšanja vodnih izgub ter sanacije oz. ureditve pešpoti za usmerjen turistični ogled.

Potek, dimenzije in izgled Pretovke ostajajo po investiciji v celoti ohranjeni oz. izboljšani.

Namen oz. vizija operacije je, da skozi aktivnosti konkretnega urejanja lokacij ribje kulturne dediščine na območju Bohinja, organizacije mrežnega Ribiškega festivala Gorenjske in oblikovanje načrta interpretacije ribje kulturne dediščine na območju LAS Gorenjska košarica prispeva k aktivnemu ohranjanju in predstavljanju različnih elementov ribje kulturne dediščine kot vsebin kulturnega izobraževanja in kulturnega turizma na območju LAS Gorenjska košarica.

Pretovka je bila v preteklosti večkrat sanirana in dopolnjevana. Skozi naselje so bili v zadnjih desetletjih zgrajeni obrežni zidovi. Na odsekih izven naselja pa so bile brežine na daljših odsekih zavarovane z nizkimi kamnitimi zidovi zgrajenimi iz manjših ročno zloženih kamnov ali prodnikov brez betona. V tem letu so rake Mostnice doživele celovito obnovo. Projekt, ki je vreden nekaj več kot 100.000 evrov, je 85 % sofinanciran s sredstvi EU iz sklada ESPR. Izvedlo ga je podjetje VGP d. d. Kranj.

Vir: Projektna dokumentacija

Rake Mostnice (iz projektne dokumentacije)

Rake Mostnice imenovane Pretovka, so danes najbolj ohranjene rake v Bohinju, stare so preko 110 let. So funkcionalne ter z vodo oskrbujejo Andrejčevo žago venecijanko v Stari Fužini. Zaradi ohranjenosti, izredno čiste vode, slikovite naravne okolice in raznolikih ambientov ter številnih objektov imajo rake zelo veliko vrednost kot kulturno-tehnična dediščina ter predstavljajo zanimivo turistično atrakcijo.

Rake potekajo od jezu na Mostnici, ki se nahaja na izteku skalne soteske Mostnice (dolvodno od Hudičevega mostu) do izliva v Mostnico tik nad mostom glavne ceste v Stari Fužini. Dolžina celotne deviacije je 948 m.

Dolvodno od stranskega odvzema pri jezu so rake sprva betonski kanal, dolvodno pa kanal z deloma naravnimi deloma pa s kamnom zavarovanimi brežinami, ki poteka skozi gozd ob pešpoti nad strugo

15

z a konec odseku so rake obzidane z zidovi iz kamna v suho (deloma prekritje) tik pred izlivom v Mostnico pa teče Pretovka po novejši kineti iz kamna v betonu.

S projektom smo želeli sanirati rake in s tem med drugim postaviti podlago predstavitvi ribje kulturne dediščine lokalnega okolja, ki ima bogato tradicijo z gojitvijo lipana, vzgajanega v nekdanji ribogojnici na obali Bohinjskega jezera. Bohinj ima tudi bogato tradicijo ribolova tako na Bohinjskem jezeru kakor na Savi Bohinjki in njenih pritokih. S projektom smo tako želeli doseči povezovanje sonaravne vzgoje rib in kulinarike z edinstveno arhitekturno, kulturno in tehnično dediščino, ki jo predstavljajo Rake Mostnice. Le – ta je postavljen v izjemno prvobitno kulturno krajino Bohinja, ki zaradi ohranjenosti, izjemno čiste vode, slikovite naravne okolice in raznolikih ambientov ter številnih objektov predstavlja prvovrstno turistično atrakcijo. ・ Foto: Miro Sodja

Mostnice. Ob vrtu Zoisovega gradu je voda speljana skozi cevovod.

Dolvodno sledi kanal katerega brežine so deloma betonski zidovi, pretežno pa kamniti zidovi (oz. ostanki) ali naravne brežine. Pri hiši Stara Fužina 215 teče Pretovka po betonski kaskadni kineti. Sledi krajši odsek levoobrežnega zidu iz kamna v suho ter daljši odsek kjer rake potekajo tik pod vznožjem gozdnega pobočja ter ob travniku, brežine pa so naravne ali deloma kamnite. Spodnji del Pretovke poteka skozi strnjeno naselje Stare Fužine med objekti, vrtovi in ulicami. Na tem odseku so brežine večinoma zidovi iz betona ali kamna v betonu. Pred objektom žage je sifonski sistem, ki vodi vodo pod dvoriščem. Voda priteka po betonskih rakah v vtočni sifonski jašek (betonski zidovi), pod dvoriščem vodi betonski kanal, sledi iztočni sifonski jašek (betonski zidovi) iz katerega voda priteče v betonski bazen nad stropom objekta žage. Skozi odprtine v tem stropu je voda z usmerjevalnimi loputami usmerjena na pogonska kolesa žage. Voda se s koles steka na dno in med zidove žage ter skozi iztok v izlivni odsek rak. Na tem

Foto: Miro Sodja

Foto: Miro Sodja

Moja dežela – lepa in gostoljubna 2020 Vir: Turistična zveza Slovenije

Prireditvena oddaja Moja dežela – lepa in gostoljubna 2020, ki jo je 17. oktobra premierno predvajala televizijska postaja Planet TV, je predstavila najbolje uvrščene kraje natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna. Med nagrajenci so, poleg zmagovalnega kampa Danica bili tudi drugi 'bohinjski konci': - V kategoriji Turistični kraji je prvo mesto zasedel BOVEC, sledita pa RADOVLJICA na drugem mestu in BOHINJ – BOHINJSKA BISTRICA na tretjem mestu.

- V kategoriji Vaška jedra je prvo mesto zasedla vas ŠMARTNO V BRDIH, sledita pa STARA FUŽINA na drugem mestu ter ADERGAS na tretjem mestu. Posebno priznanje je strokovna komisija podelila vasi SELŠČEK. - V kategoriji Trška jedra je prvo mesto zasedla ČRNA NA KOROŠ­ KEM, sledita pa ŠENTJUR – ZGORNJI TRG na drugem mestu ter RIBČEV LAZ na tretjem mestu.

- V kategoriji Kampi je prvo mesto zasedel KAMP DANICA BOHINJSKA BISTRICA, sledita pa KAMP KOREN KOBARID na drugem mestu ter CAMPING PLANA PIVKA na tretjem mestu.

- V kategoriji Naj tematska pot je prvo mesto zasedla UČNA POT DRVOŠEC, sledita pa POHODNIŠKA POT JULIANA TRAIL na drugem mestu ter RAZGLEDNA UČNA POT DOVŽANOVA SOTESKA na tretjem mestu. ・

Rožnati oktober Katarina Košnik

Foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

16

z a konec Leto, ki so ga zaznamovali ukrepi za preprečevanje okužb s koronavirusom, se je prevesilo v drugo polovico in za nami je rožnati oktober, mednarodni mesec osveščanja o raku dojk: Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, zbolijo pa lahko tudi moški, so zapisali v Europi Donni Slovenija: »Po podatkih Registra raka za Slovenijo je v letu 2017 zbolelo 1399 žensk in 10 moških. Tega leta je za rakom dojk umrlo 433 žensk in dva moška. Za uspešno zdravljenje in zmanjševanje umrljivosti je pomembno predvsem osveščanje o zdravem načinu življenja, zgodnje odkrivanje in takojšnje učinkovito in vsaki bolnici prilagojeno zdravljenje.« Rožnati oktober po Sloveniji obeležujemo z rožnato pentljo, rožnatimi pleteninami, ki okrašujejo drevesa v mestnih parkih in v Bohinju: z rožnatimi cvetlicami.

Pri zdravstvenem domu v Bohinjski Bistrici ste tako opazili zasajene rožnate Venturiine cvetlice in poslikani pločnik z rožnatim cvetjem iz pod rok ustvarjalcev Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja. ・

V začetku minulega meseca, od 5. do 11. oktobra, smo obeležili teden otroka, letos na temo 'Odgovor je pogovor'. Teden smo v Sloveniji združili s 30. letnico TOM telefona, telefona za mlade v stiski. Z nekaj času primernimi omejenimi aktivnostmi smo ga obeležili tudi v Bohinju.

Sledi ustvarjanja otrok Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja ostajajo na šolski poti in igrišču ob šoli, kjer so otroci s cvetlicami poslikali šolsko pot in z igrami ustvarili novo igralno površino na asvaltnih površinah ob šoli. »Barvite cvetlice nas opozarjajo na previdnost vseh udeležencev v prometu,« so zapisali na spletni strani Osnovne šole dr.

Janeza Mencingerja, kjer so med poukom poslikali cvetlično pot, skupina nadarjenih učenk in učencev pa je na sobotni dan, 10. oktobra šolsko okolico obogatila še s talnimi igrami.

Foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

Teden otroka 2020: Odgovor je pogovor Katarina Košnik

Foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

Številka telefona TOM je 116 111.

Foto: arhiv OŠ dr. Janeza Mencingerja

Med najpogostejšimi vsebinami, ki jih beležijo na TOM telefonu, so po navedbah Zveze prijateljev mladine Slovenije še vedno vrstniki, družina, ljubezen, vendar je opazen trend naraščanja kontaktov v povezavi z duševnim zdravjem, kot so osamljenost, strah, depresija ter razmiš­ ljanje o samopoškodovanju in samomoru. To je še poglobila epidemio­ loška situacija, še posebej v spomladanskih mesecih, ko so bile šole zaprte in tudi vsi socialni stiki zelo omejeni.

Letos zato še posebej poudarjajo pomen pogovora, saj lahko z njim hitreje najdemo rešitev, si olajšamo občutke žalosti, jeze in razočaranja ter dobimo občutek, da nismo sami. Kot so še izpostavili na ZPMS, problem postane manjši, ko ga z nekom delimo, s pogovorom spoznavamo nove prijatelje, zmanjšamo stres in se razbremenimo.

Na ministrstvu za zdravje pa so ob tednu otroka pozvali, da v tednu otroka ne pozabimo na najmlajše bolnike v bolnišnični šoli Univerzitet­ nega kliničnega centra Ljubljana in da otrokom omogočimo čim bolj brezskrbno otroštvo.

Ideja o telefonu za otroke se je porodila leta 1990 na pobudo komisije za otrokove pravice pri ZPMS. Telefon je predstavljal eno izmed novih oblik stika z otroki in mladostniki. Pet let kasneje je zaživela Nacionalna mreža TOM, ki je pod enotno brezplačno številko omogočila telefonsko pomoč otrokom in mladostnikom po vsej Sloveniji. Telefon je namenjen različnim problemom, ki jih otroci in mladostniki imajo s seboj, v družini, šoli ali s sovrstniki. ・

17

z a konec

Oktobrska črna kronika

Povzeto po Upravi RS za zaščito in reševanje Močan veter

V soboto, 3. 10. 2020, ob 19.06 se je v naselju Polje drevo ob močnem vetru podrlo na streho gospodarskega objekta. Gasilci PGD Savica - Polje in PGD Bohinjska Bistrica so drevo odstranili.

Požari na prometnih sredstvih

V petek, 23. 10. 2020 ob 20.04 je na Dobravi med vožnjo zagorelo osebno vozilo in zapeljalo v gozd. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica so požar na vozilu in v gozdu pogasili in pregledali okolico, vozilo s tehničnem posegom izvlekli na travnik in nudili razsvetljavo Policiji. Poš­ kodovanih oseb ni bilo. Aktivirani so bili tudi gasilci PGD Bled, vendar njihova pomoč ni bila potrebna.

Večji obseg

V nedeljo, 11. 10. 2020, se je zaradi težkega snega podrlo več dreves na ceste na območju Nomenja, Koprivnik, Gorjuš in Goreljka. Drevesa so odstranjevali gasilci PGD Gorjuše, Koprivnik in Nomenj.

Foto: arhiv PGD Savica - Polje

M - 041 889 610 www.sir.si e - bohinjska.sirarna.doo@siol.net MLEČNI IZDELKI Pokličete, naročite, prevzamete.

POGREBNA SLUŽBA ZVONČEK Dežurna služba 24 ur: 041/ 963-031

V trenutku izgube drage osebe, vam bomo pomagali zmehčati bolečino in iz ozadja tišine poskrbeli vse potrebno za dostojno slovo.

Tehnična in druga pomoč

V soboto, 31. 10. 2020 ob 11.00 si je na planini Šeh, pohodnik poškodoval koleno in ni mogel nadaljevati poti. Gorski reševalci GRS Bohinj so poškodovanega planinca na kraju oskrbeli in na klasični način prenesli v dolino ter nato prepeljali v Zdravstveni dom Bohinj. ・

Postani družabnik osebi z demenco V sodelovanju z Združenjem Spominčica pripravila Iva Lapajne

Občina Bohinj je v mesecu avgustu pričela aktivno sodelovati z Združenjem Spominčica, ki je tudi partner v pilotnem projektu občine Mobilni socialni servis. Naše skupno sodelovanje je usmerjeno v osveščanje o demenci in problemih, ki se ob tem pojavijo pri posameznikih, svojcih in skupnosti. Izboljšati želimo kvaliteto življenja oseb z demenco v domačem okolju. O tem, kakšen je obseg problematike vemo že veliko, največ o tem vedo osebe z demenco in njihovi svojci. Želimo pa si narediti več predvsem v smeri zagotavljanja pomoči in posredovanja pravih informacij ter izkušenj na tem področju. To želimo doseči tudi z družabništvom, ki ga izvaja Spominčica že od leta 2015. Na terenu zaznavamo vedno več povpraševanja po pomoči v domačem okolju. Svojci, ki pogosto skrbijo za osebe z demenco, potrebujejo podporo, da se lahko vsaj za trenutek razbremenijo. Zato je pomembno, da se jim pomaga.

DRUŽABNIŠTVO = brezplačno druženje usposobljenih prostovoljcev z osebo z demenco na njihovem domu. Kot družabniki boste osebam z demenco pomagali kakovostno preživljati prosti čas, z njimi krepili veščine, ki so jih pridobili v življenju, igrali igre za krepitev spomina, brali, pregledovali revije, obujali prijetne spomine z gledanjem fotografij ali jih spremljali na sprehodu.

Kot so zapisali na Spominčici s prostovoljskim delom prispevamo na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni pri doseganju razvojnih ciljev tega tisočletja (izboljšati zdravje in splošno dobro počutje, boriti se proti bolezni, zagotoviti enakost vseh oseb, izkoreniniti skrajno stigmo o bolezni...).

Demenca še ni ozdravljiva. Redno izvajanje različnih vaj, nalog in aktivnosti lahko upočasni potek bolezni Pomembno pa je, da delamo na preventivi skozi celotno življenje. S pravim načinom življenja in preventivnimi ukrepi, lahko zmanjšamo možnosti za razvoj bolezni. Zato poskrbimo za zdrav način življenja, tako zase, kot za bližnje in predvsem za druge, ki tega ne zmorejo več sami. Danes pomeni zdrav način življenja in skrb za druge tudi upoštevanje ukrepov za preprečevanje širitve okužbe s koronavirusom (SARS-CoV-2).

Vabimo vas, da se nam pridružite in postanete družabnik-družabnica starejši osebi.

Pokličite lahko na tel. št.: 01 25 65 111, Spominčica, Luize Pesjakove 9, Ljubljana, info@spomincica.si Vaše prijave zbiramo tudi na tel. št.: 051 648 624, Občina Bohinj ali na naslov iva.lapajne@obcina.bohinj.si Spominčica v sodelovanju z lokalno skupnostjo podpira družabnike z zagotovitvijo usposabljanja o demenci, nudenjem pomoči pri uvedbi in koordinaciji družabništva.

Več o prispevku lahko preberete na spletni strani Občine Bohinj. ・

z a konec , ogl a si 040/202 384

18

V slovo Bredi Černe, 13. 3. 1928–12. 9. 2020 Vsi njeni

V mesecu septembru smo se poslovili od Bohinjke Brede Černe. V Ribčevem Lazu je bila rojena, tu je zadnjih sedemintrideset tudi živela, ves čas vmes pa prihajala ob koncih tedna in v času dopustov. »Zelo sem ponosna, da sem Bohinjka,« je zatrjevala vedno znova in znova. Življenje ji ni bilo vedno naklonjeno, pa ga je imela kljub vsemu tako zelo rada in morda prav zato ni klonila pod težo neštetih bremen.

Močno jo je zaznamoval čas druge svetovne vojne. Njeno napred­ no družino, ki je takrat živela na Jesenicah in bila za tisti čas dokaj premož­na, je gestapo izgnal v Srbijo ter zasedel njihovo stanovanje.

Takrat je imela dobrih trinajst let. Tako je nastala brezčasna zgodba krutosti nasilne izselitve, vrnitve v Ljubljano, kjer so se s starši, starejšim bratom in mlajšo sestro stiskali z ostalimi sorodniki samo na nekaj skromnih metrih. Tu se je srečala z ljubljanskim ilegalnim gibanjem, postala članica SKOJ-a in bila aktivna vse do osvoboditve. Starejši brat Joža se je pridružil partizanom in komaj dvajsetleten padel pod roko okupatorja.

Takoj po osvoboditvi je zaključila šolanje na takratni Trgovski akademiji v Ljubljani ter se po končanem šolanju zaposlila v banki na Jesenicah. In ostala je ponosna bančnica vse do upokojitve.

Aktivna leta je preživela v Ljubljani, skupaj s soprogom Janezom vzgajala dva sinova in si uspela postaviti novo domovanje v Ribčevem Lazu, kjer je preživela zadnja, skoraj štiri desetletja.

Kot članica Krajevnega odbora ZZB NOB Bohinjska Bistrica, nadalje članica Društva izgnancev in izseljencev Bohinjska Bistrica in Društva upokojencev Bohinjska Bistrica je bila aktivna članica lokalne skupnosti.

Zadnje leto ji je zdravje začelo zelo pešati, zato ga je preživela v Domu sv. Martina v Srednji vasi, ki je bil tudi njen zadnji dom.

Naj počiva v miru, svojci pa bomo poskrbeli za večnost spomina! ・

Foto: družinski arhiv

MEDICINSKI PRIPOMOČKI IZPOSOJA NEGOVALNE POSTELJE

OSTALI PRIPOMOČKI NA IZPOSOJO Možnost izposoje preko naročilnic ZZZS ali samoplačniško.

Za več informacij pokličite v podjetje.

HODULJA ZZZS šifra: 512 HODULJA S KOLESI ZZZS šifra: 513 SOBNO DVIGALO ZZZS šifra: 524

ZZZS šifre: · Postelja: 519 · Posteljni trapez: 555

· Varovalne ograjice za obe strani: 528 · Mizica: 522 · Blazina za posteljo: 801

DVIGALO ZA KOPALNICO ZZZS šifra: 701 STANDARDNI VOZIČEK ZZZS šifra: 504

POSTELJNA MIZICA BLAZINA ZA POSTELJO

ANTIDEKUBITUSNA BLAZINA ZA POSTELJO

Nahajamo se na lokaciji: Dolenjska cesta 242b, Ljubljana Rudnik Za vse informacije smo na voljo: 01/42 72 941 info@bauerfeind.si www.bauerfeind.si www.facebook.com/bauerfeindslovenija/ Vse slike so simbolične.

BAUERFEIND.SI

19

ogl a si 040/202 384

Prihranek do

3.000 €

*

+ Bon za zimske pnevmatike**

ZAPELJITE V PISANO JESEN Kombinirana poraba goriva 9−3,4 l/100km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Prihranek vključuje popust na vozilo, ki se razlikuje glede na model vozila in BONUS v obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti 1.000 EUR z DDV, do katerega je leasingojemalec upravičen v primeru sklenitve pogodbe o finančnem leasingu / operativnem leasingu / kreditu pri družbi Porsche Leasing SLO d.o.o. firma za leasing, Ljubljana in zavarovanju vozila preko zavarovalnega zastopnika družbe Porsche Zavarovalno Zastopništvo za celotno dobo financiranja (permanentno zavarovanje avtomobilskega kaska pri zavarovalnici Porsche Versicherungs AG, podružnica v Sloveniji ter permanentno obvezno avtomobilsko zavarovanje pri Zavarovalnici Sava d.d.) pod pogoji akcije VWBON_2020. Več na www.porscheleasing.si. **Višina bona je odvisna od modela. Akcija velja za vozila na zalogi in nova naročila do 30.11.2020. Akcija ne velja za električna vozila. Slike so simbolne. www.volkswagen.si

INTEGRAL AVTO d.o.o. Jesenice

Cesta maršala Tita 67, 4270 Jesenice Telefon: 04 / 58 33 372, 58 33 373, www.integral-avto.si

NOVI PEUGEOT 208

VWoglas_Dilerski_Range2020_137x198.indd 1

07/10/2020 14:19

ODDOLGOČASI PRIHODNOST ZA

11.790 €*

ELEKTRIČNI MOTOR

BENCINSKI/DIZELSKI MOTOR

*Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 208 ACTIVE 1,2 PureTech 75 in ogrevanje prednji sedežev - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.250 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 11.790 EUR; mesečni obrok je 129 EUR pri pologu v višini 30% in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 19.08.2020 znaša 8,49% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 7,0%; financirana vrednost 8.253 EUR; skupni znesek za plačilo 14.085 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 0 do 4,9 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 113 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,0459 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00072 g/km. Število delcev: od 0 do 4,20. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

AVTO PARTNER d.o.o., Cesta železarjev 27, 4270 Jesenice, tel. 04 583 6660

20

ogl a si 040/202 384

DOSTAVA HRANE NA DOM (pica, solata, burger, ...) od srede do nedelje od 12.00 do 19.00 v območju 10 km

IZDELAVA LESNIH BRIKETOV LESNI ODREZKI ZA KURJAVO SMREKOVE IN MACESNOVE TRESKE

(Ukanc, Ribčev Laz, Stara Fužina, Studor, Srednja vas, Kamnje, Bohinjska Bistrica)

Naročila sprejemamo na 059 95 57 87 Pred dostavo vas pokličemo in naročilo prevzamete zunaj! Naši zaposleni pri delu uporabljajo vsa zaščitna sredstva za preprečevanje širjenja virusa.

Ukanc 20 4265 Bohinjsko jezero

Picerija Ukanc Prohotel d.o.o.

SKODLARSTVO BOHINJ NEJC DIJAK S.P. ZOISOVA ULICA 30A, 4264 BOHINJSKA BISTRICA

TEL: 040 415 210

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04