{' '} {' '}
Limited time offer
SAVE % on your upgrade.

Page 1

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXIII 10. JANUAR 2020 ŠTEVILKA 1

Srečno v letu 2020!

2

7

8

11

12

AKTUALNO

BOHINJSKI OBRAZ

IZ NAŠIH KRAJEV

MLADINA

ŠPORT

V Bohinju novi prostori za male podjetnike

Simona Kejžar

Spominska slovesnost na Goreljku

Projekt Past upravičene nestrpnosti

Zmoremo tudi brez snega

Foto: Saša Erjavec


2

ak tualno

Županov uvodnik Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Za nami je veseli december, božič in novo leto. Decembrska praznovanja so le še lep spomin. To je bil čas želja, upanj in pričakovanj. Tudi sam sem bil deležen čestitk in želja, za kar se vsem najlepše zahvaljujem. Verjamem, da ste že na polno razvili jadra in vanje zajeli veter za leto 2020. Žal se je v decembru o snegu samo govorilo. Pomanjkanje snega je v škodo predvsem otrokom, da bi užili zimske radosti, in pa seveda vsem, ki so od snega odvisni. Odvisni v smislu zaslužka in turističnega obiska, ki je že tako majhen v teh mesecih. Nevšečnosti in stroški zaradi snega pa so nam vendarle prihranjeni. Vsaka stvar ima svojo pozitivno in negativno stran. Če se le da, se ukvarjajmo s pozitivno stranjo – nam bo lažje. Rahlo kaotičen in hiter decembrski tempo se je sicer umiril, vendar pa nam dnevi bežijo tudi v januarju. Prišel je čas inventur in občnih zborov, kjer bomo ugotavljali, kako uspešni smo bili v preteklem letu. Sprejeti proračun za leto 2020 nam bo narekoval tempo v tem letu, ravno tako izžrebani projekti participativnega dela proračuna. Kar nekaj je projektov, kjer bomo rabili vašo pomoč, v smislu lastništva, soglasij ali dovoljenj. Želim in upam, da bo čim manj nasprotovanj projektom, ki so pred nami. V decembru smo začeli tudi z obljubljenim projektom mobilni so­ cialni servis, v sklopu katerega je tudi projekt Prostofer. Projekt se je odlično prijel, požel je ogromno zanimanja in upam, da bo uspešno služil vsem. Še enkrat smo Bohinjci dokazali, da smo občina prostovoljcev. Odziv na razpis šoferjev, ki to opravljajo prostovoljno, je presenetil vse. Prijavilo se je več kot deset šoferjev prostovoljcev, ki so opravili tudi praktični preizkus vožnje novega električnega vozila. Kot župan sem ponosen na vse, ki nesebično pomagate vsem pomoči potrebnim, pa naj so to šoferji, oskrba starejših ali pa gasilci. Prostovoljstvo in dobrodelnost sta si zelo podobna in oba človeka postavita visoko nad druge, vendar pa se ti ljudje nočejo izpostavljati in nočejo pohvale. Kljub temu, hvala za vašo pomoč in pripravljenost pomagati sočloveku. Res drži rek – kar daš, to dobiš. S spoštovanjem,

župan Jože Sodja

9. redna seja Občinskega sveta Občine Bohinj – 19. december 2019 Katarina Košnik

Občinski svet se je 19. decembra popoldan v sejni sobi Občine Bohinj sestal na 9. redni seji občinskega sveta. Na zadnji seji v letu 2019 so med drugim potrdili Odlok o proračunu za leto 2020 in se seznanili s poročili o opravljenih nadzorih Nadzornega odbora Občine Bohinj. Na kratko o proračunu si lahko preberete v nadaljevanju, ce­ lotno gradivo in povezava do videoposnetka seje sta na voljo na spletni strani Občine Bohinj.

Občinski svet sprejel proračun za leto 2020

Proračun za leto 2020 predvideva skupaj 11.836.986,00 evrov prihodkov in 12.943.423,00 evrov odhodkov. Ob zakonskih obveznostih

Rok za oddajo prispevkov v januarju

so bila investicijska sredstva za leto 2020 v veliki meri že začrtana z lani začetimi projekti. Nadaljevala se bo investicija v komunalno infrastrukturo v Bohinjski Češnjici, zaključevala se bo investicija na Ribčevem Lazu in v Stari Fužini. Če bodo pridobljena sredstva od Eko sklada, bo Občina v prihodnjem letu zgradila most na Rju, predviden je tudi začetek izgradnje komunalne infrastrukture v Srednji vasi. Do drugega branja se je občinska uprava tudi opredelila do pripomb in predlogov svetnikov ter občank in občanov Bohinja ter podala obraz­ložitve, ki jih lahko preberete v gradivu za sejo. S podanimi in izglasovanimi amandmaji je občinski svet proračun za leto 2020 potrdil. ・

Obisk delegacije iz Črne Gore Občinska uprava Občine Bohinj

Foto: arhiv Občinske uprave Občine Bohinj

V začetku decembra so našo občino obiskali gostje iz Črne gore iz občine Plav. Župan Občine Plav gospod Mirsad Bajraktarević, velepos­ lanik Črne gore v Republiki Sloveniji prof. dr. Vujica Lazović, glavni upravni uradnik Občine Plav Ervin Kandić, predsednik Skupščine Občine Plav Šefket Jevrić in predsednik Društva rojakov iz Plava in Gusinja Izvor Skender Bajrović so se najprej v sejni sobi Občine Bohinj srečali z županom Bohinja Jožetom Sodjo, podžupanjo Moniko Ravnik in direktorjem Turizma Bohinj Klemenom Langusom. V pogovoru jih je najbolj zanimalo naše delovanje na področju turizma in razvoj blagovne znamke Bohinjsko. Govorili so tudi o možnostih sodelovanja pri organizaciji projekta povezovanja Triglavskega narodnega parka in Nacionalnega parka Prokletije. Po pogovoru v sejni sobi so si skupaj ogledali še lepote Bohinja. ・

V Bohinju novi prostori za male podjetnike KD ProstoRož

V upravni stavbi bivše Gradbene bo z letom 2020 na voljo šest pisarn za male podjetnike in kreativce iz Bohinja in okolice. Odkar se je začelo območje bivšega gradbenega podjetja oživljati, je Gradbena dobila zanimive nove najemnike. Od lanskega leta tukaj delujejo destilarna, tiskarna, pakirnica sladkorja in druga manjša podjetja.

Oglejte si prostore in spoznajte razpise za podjetnike

Iščete prostor za delo ali vas zanima, kakšne razpise in druge finančne spodbude so v Bohinju na voljo za male podjetnike in kreativce?

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 24. januarja, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 7. februarja 2020.


ak tualno , turizem in gospodars t vo

3

V register vpisana nova enota: gorjuško fajfarstvo

Na dnevu odprtih vrat bo Občina Bohinj predstavila razpise in druge spodbude za male podjetnike in svetovala, kako uspešno zaprositi za podporo. Ogledali si boste tudi vse pisarne, ki so na voljo za najem.

Anja Poštrak, Gorenjski muzej

Ugoden najem pisarn

Pisarne v upravni stavbi bodo na voljo že za 5 EUR/m². Če želite stroške še znižati, lahko najem pisarne delite še z eno osebo in tako plačate le polovično ceno. Najem prostorov bo možen že od februarja dalje.

Brezplačno arhitekturno svetovanje za prve tri najemnike

V upravni stavbi je že prenov­ Foto: arhiv KD ProstoRož ljen skupni prostor za sestanke, ki so ga opremili arhitekti ProstoRož. Vse ostale pisarne bodo novi najem­niki lahko personalizirali in prilagodili lastnim potrebam. Prvi trije najemniki bodo poleg promocijske cene najemnine dobili tudi brezplačno arhitekturno svetovanje za opremo prostora. Novo leto, nova pisarna: dan odprtih vrat v Gradbeni Predstavitev spodbud za podjetnike in ogled prostorov sreda, 15. januar 16.00–18.00 Imate vprašanje? info@prostoroz.org ・

Meritve hitrosti v januarju Povzela Katarina Košnik

V mesecu januarju bo Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki petkrat izvajal meritve hitrosti. Prvič so izvajali meritve v soboto, 4. januarja, podrobnosti ostalih štirih meritev so predstavljene v spodnji tabeli: DATUM MERITEV

ČAS MERITEV

LOKACIJE MERITEV

nedelja, 12. 1. 2019

11.00– 15.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

petek, 17. 1. 2019

11.00– 15.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

sobota, 25. 1. 2019

11.00– 15.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

četrtek, 30. 1. 2019

11.00– 15.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

Foto: arhiv Turizma Bohinj

Nesnovna kulturna dediščina so tista znanja, veščine, orodja, ki se prenašajo iz roda v rod in jih prepoznamo kot del našega okolja, zgodovine in identitete. Dojemamo jih kot povezavo s prejšnjimi generacijami in s tem kot spoštovanje ustvarjalnosti naših prednikov. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije od leta 2009 vodi Register nesnovne kulturne dediščine, v katerega se je v desetih letih vpisalo 76 enot. Čisto bohinjskima: otepanju in pripravi bohinjskega mohanta in nekaterim, ki nas prav tako vključujejo, npr. oglarstvu in čebelarstvu, se je decembra ob spodbudi Gorenjskega muzeja in na predlog Slovenskega etnografskega muzeja, ki je tudi koordinator varstva nesnovne dediščine, pridružilo še gorjuško fajfarstvo oz. piparstvo. Fajfarstvo je opisano kot ročno izdelovanje rezljanih in različno okrašenih lesenih pip ali fajf za kajenje tobaka. Poudarjeno je tudi, da je danes po tej nekoč bolj prisotni dopolnilni domači obrti znana le še vas Gorjuše nad Bohinjem. Bolj natančno »osebno izkaznico« na novo vpisane enote pa si lahko ogledate na spletni strani www.nesnovnadediscina.si. ・

Novice Turističnega društva Bohinj Turistično društvo Bohinj Koledar prireditev 2020

B.O.FEjST, foto: arhiv TD Bohinj

V TD Bohinj smo že pripravili koledar prireditev z datumi v letu 2020. Vodila nas je želja, da se na njih srečamo, da jih lahko posredujete svojim prijateljem in gostom ter da si morda tudi sami na osnovi tega koledarja organizirate svoj dopust in prireditev ne zamudite.

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 10. 1. 2020; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.


4

turizem in gospodars t vo V zimskem času se bomo tako lahko podružili na zimskem pustnem B.O.FEjSTu (22. 2. 2020), tekmah na Senožetih ter na 2. Turizmijadi (18. 3. 2020), ki bo v letošnjem letu organizirana na Soriški planini. Letošnja pomlad se bo začela ob veselem otroškem rajanju na pomladnem B.O.FEjSTu, ki bo 25. 4. 2020, nadaljevali pa bomo s pohodniškim druženjem na pohodu k slapu Savica. Posebnost letošnjega pohoda bo, da bo od letošnjega leta dalje vedno organiziran 1. maja. V prvomajskem vikendu seveda ne bo manjkal 34. Alpski večer, ki bo tokrat 2. 5. 2020, vstopnice pa so že v prodaji. Ob koncu pomladi, predvidoma 13. 6. 2020, bo tudi Dan lipicancev, potem pa bomo že na pragu poletja in poletnih množičnih prireditev. Ponedeljki v poletju bodo minili ob Večerih Pod lipo v Srednji vasi, srede bodo namenjene Festivalu Kanal na Ribčevem Lazu, sobote pa Pozdravom Triglavu pri spomeniku štirih srčnih mož na Ribčevem Lazu. Tudi v letu 2020 se bodo zvrstile naše največje tradicionalne prireditve. 24. 7. 2020 bo Vasovanje in 25. 7. 2020 Kmečka ohcet. Veseli nas, da bo na Kmečki ohceti letos par, ki prihaja iz Bohinja. Obe prireditvi se bosta dogajali pod šotorom na prizorišču Pod Skalco. Tam bo tudi vrhunec poletja, Bohinjska noč, in sicer 8. 8. 2020, z rezervnim datumom 14. 8. 2020. Avgusta bo na vrsti že 34. Cebe triatlon jeklenih, ki bo 29. 8. 2020. 7. Praznik sira in vina bo 19. 9. 2020 v dvorani Danica. Že 63. tradicionalni Kravji bal v Ukancu bo ob ugodnih vremenskih razmerah 20. 9. 2020, v primeru prestavitve pa 27. 9. 2020. Barvita jesen bo spet otroško razigrana na jesenskem B.O.FEjSTu, ki bo 31. 10. 2020. Winter metal days bo kot običajno konec novembra. Okrog božiča bomo ponovno organizirali sprehode z baklami in ogledom jaslic. Po vsej verjetnost bomo skozi leto še kaj dodali, vendar naj vam ta koledar služi kot osnova za uživanje prostega časa na naših priredit­ vah.

Razstava jaslic v Info centru Bohinj

B.O.FEjST, foto: arhiv TD Bohinj

TD Bohinj vabi v Info center Bohinj na ogled dveh razstav prečudovitih božičnih jaslic. Razstava jaslic bo na ogled do začetka februarja. Božične jaslice sta nam v namene razstav odstopila ga. Sabina Masel Štembal ter g. Matjaž Bučar, ki je unikatne lesene jaslice TD Bohinj tudi podaril. Ob tem se za ponujeno priložnost obema iskreno zahvaljujemo, ostale pa vabimo na ogled teh res posebnih jaslic.

Za člane TD Bohinj smo pripravili krajša izobraževanja oziroma tečaje in delavnice. Letos smo na temo Turizem razpisali začetni tečaj angleščine in nemščine, ki smo jih zaključili v mesecu decembru. Za osebno rast smo organizirali delavnice: možgansko aerobiko pod vodst­vom Ane Samsa, izdelovanje nakita z Mijo Ogrin in izdelavo adventnih venčkov z Marijo Žvan. Vsako leto prisluhnemo željam in predlogom članov po izobraževalnih vsebinah, ki jih potem tudi pos­ kusimo organizirati. ・

Januarsko dogajanje v Centru TNP Bohinj Ana Kunstelj, Javni zavod TNP

Foto: arhiv JZ TNP

V Centru TNP Bohinj bo tudi v novem letu za obiskovalce in domačine veliko dogajanja. Domačini ste vabljeni, da nas obiščete – želimo si tudi skupnega soustvarjanja programa centra. Tedensko se v centru že od njegovega začetka dobivajo žene in dekleta iz Društva kmečkih žena in deklet v Bohinju, kjer ustvarjajo ročna dela in organizirajo kuharske delavnice. Dve delavnici »Kuhajmo po bohinjsko« sta bili 6. in 7. januarja 2020 ob 15.00 v kuhinji Cen­ tra TNP Bohinj. Za več informacij kontaktirajte Tončko na 051 762 547. Tisti, ki ste ti dve zamudili, se lahko prijavite tudi na februarsko delavnico, ki bo 4. februarja 2020, prav tako ob 15. uri. 10. januarja 2020 ob 18.00 smo gostili na predavanje Mije Ogrin: Nova arheološka odkritja na planini Bošinka nad Dednim poljem. Vse več dokazov o obljudenosti visokih bohinjskih planin pred dva tisoč leti in več se vrsti iz leta v leto. V letu 2019 so potekala manjša arheološka izkopavanja na planini Bošinka nad Dednim poljem. Odkrili so del temeljev koče in vrsto drobnih predmetov, kot so odlomki posod in tudi zaponke za spenjanje oblačil. Prav najdeni predmeti nam ponujajo odgovore na vprašanja, kdaj in zakaj so se ljudje tod zadrževali.

Izvedbe tečajev in delavnic

Adventna delavnica, foto: arhiv TD Bohinj

Foto: arhiv JZ TNP


5

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v

23. januarja 2020 ob 17.00 odpiramo novo razstavo Your Alps – Tvoje Alpe, ki so jo pripravili dijaki Biotehniškega centra Naklo. V sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom so najprej izvedli fotografsko delavnico v magičnem jesenskem vzdušju Trente. Na osnovi fotografij so dijaki izdelali likovne naloge. Tako je nastala dvojna razstava – razstava fotografij in likovnih izdelkov. Likovni izdelki so narejeni v 3D-tehniki, zato je razstava primerna tudi za slepe in slabovidne. 31. januarja 2020 ob 18.00 pa nas bo obiskal Jani Bele in nas povabil s seboj v Tibet. Svoje predavanje je najavil takole: »Najprej za prilagajanje pet dni po Nepalu, od tu pa polet preko verige Himalaje do dežele, kjer sem kar nekajkrat rekel: vauuuu ...« Nekaj besed bo namenil tudi svoji knjigi o nevarnostih v gorah Nevarno proti vrhovom. Vabljeni v našo družbo! ・

Delaven in vesel december za DU Bohinjska Bistrica, zaznamovan s prijetnim druženjem Olga P. Gorišek, DU BB

V petek, 6. decembra 2019, je naše društvo skupaj s PZDU Gorenjske pripravilo tradicionalno proslavo ob dnevu PZDU Gorenjske, ki je bila že šesto leto zapored. Na proslavi sta sodelovali naša folklorna skupina in Ženski pevski zbor KD Bohinj, s svojim nastopom pa nas je posebej počastila naša pesnica Marija Mencinger. Svoje pesmi je prebrala tako čutno, da je bila v dvorani popolna tišina in smo čutili, kako smo se vsi poglobili v njihovo vsebino. Pesmi so odraz današnjega časa. Navzoče so nagovorili predsednik PZDU Zdravko Malnar, predstavnik ZDUS in predsednik DU Bohinjska Bistrica. Na proslavi so bila podeljena priznanja najbolj prizadevnim v zvezi. Med njimi sta bila tudi bohinjska nagrajenca, in sicer: Janez ČUFER – od vstopa v DU Bohinjska Bistrica je bil aktiven na raznih področjih. Od leta 2005 do 2009 je bil predsednik društva, nato pa vse do leta 2018 njegov podpredsednik. V tem času je vodil tudi komisijo za izlete in pohodništvo. Aktivno je sodeloval pri športnih aktivnostih v društvu, še kot predsednik pa je vzorno izpeljal selitev iz starih v nove prostore, zato si zasluži priznanje Pokrajinske zveze DU Gorenjske. Irena ŠOLAR – od januarja 2007 do danes je opravljala tajniška dela, vodila telovadbo našega društva ter organizirala društvene izlete in pohode. Aktivno sodeluje v folklorni skupini in jo tudi koordinira. Bila je koordinatorka programa Starejši za starejše in nadomestna članica nadzornega odbora PZDU, kar nadaljuje v nadzornem odboru

društva. Za njeno vestno delo in predanost jo upravni odbor Bohinjska Bistrica predlaga za priznanje PZDU. Po proslavi je bilo druženje v KD Ažmana ob pogostitvi, ki so jo pri­ pravile pridne članice našega društva. V soboto, 14. decembra 2019, smo se ob 19. uri zbrali na prednovoletnem srečanju v hotelu ECO Park Bohinj, bilo nas je okoli 100. Našemu povabilu so se odzvali tudi župan občine Bohinj Jože Sodja in svetovalka za družbene dejavnosti Iva Lapajne, predsednik PZDU Gorenjske Zdravko Malnar, predsednica sosednjega društva DU Bled Dragica Veskovič in Milena Košnik, vodja Turističnega društva Bohinj. Naše sodelovanje s TD Bohinj je res nekaj posebnega, priskočimo si na pomoč, kadar je treba. Srečanje je potekalo ob odlični hrani in še boljši muziki vse do zgodnjih ur naslednjega dne. Kar nekaj naših članov prostovoljcev, ki so pripravljeni voziti v programu Prostofer, se je udeležilo sestanka v sredo, 18. 12. 2019, ob 10. uri, ki ga je organizirala Občina Bohinj. Predstavljen je bil način izvedbe programa, vsi udeleženci so imeli tudi poskusno vožnjo z elek­ tričnim avtomobilom, saj se v neki meri razlikuje od klasičnega avta. Prostovoljci s svojim delom začnejo takoj po novem letu. Vsako potrebo po prevozu je treba najaviti 3 dni prej na kontaktno št. 080 10 10, ki je dosegljiva že vse od 20. decembra 2019.

Razpored aktivnosti v mesecu januarju 2020:

• 7. januar 2020: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu, • 22. januar 2020: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici.

URNIK TELOVADBE:

• v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole vsak četrtek ob 19. uri, • v Srednji vasi v prostorih KS Srednja vas vsak ponedeljek ob 19. uri.

Še vedno velja naše vabilo; vse tiste, ki se radi zavrtite ob dobri glasbi, vabimo, da se pridružite naši folklorni skupini. Pokličite vodjo Vikija Mencingerja na tel. številko 031 609 742. Dobrodošli! Izkoristite ugodnosti v Vodnem parku Bohinj: s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Ob koncu morda vsem naslednje: naj bo v novem letu naše sobivanje med člani oz. med občani prijazno, polno spoštovanja in dobrih dejanj – obiska osamljenih, potrebnih pomoči, da bi s tem privabili mnogim nasmeh na obraz. Vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici, ki je odprt vsak dan. Uradne ure naše pisarne: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Vsi nagrajenci PZDU, foto: Roman Pekovec


iz na ših kr a je v

6

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar

Vstopili smo v novo leto, a malo se še spomnimo na zaključek leta 2019, ki smo ga praznovali v nedeljo, 15. 12., v Bohinj ECO Hotelu. Vsem, ki so v letu 2019 praznovali okrogel jubilej, smo podarili slike, narejene s spretnimi rokami naših članic na delavnicah. Božiček je obdaril otroke, vsem udeleženkam in udeležencem srečanja pa smo dali uporabna darilca. Program za leto 2020 ste že prejeli. V mesecu januarju izvajamo vse aktivnosti, ki so v programu. ・

Bogo Tavčar – Življenje, polno zgodb Mojca Polajnar Peternelj

Gospod Bogo Tavčar je iskriv sogovornik, njegovo življenje pa polno neverjetnih in zanimivih zgodb. Bili so dobri in slabi časi, tako kot v vsakem življenju. Moj živahni sogovorec ima 97 let, njegovo pripovedovanje pa bi lahko poslušala v nedogled. Rojeni Blejec se je svojega osnovnega poklica izučil že na Bledu, poklic strugarja pa je opravljal tudi v Kranju. Med vojno se je kot še veliko drugih mladih fantov pridružil partizanom. Z Jeseniško-bohinjskim odredom je svoja partizanska leta preživel v Bohinju. Na ta čas ga kljub vojni, ki je kazala zobe, vežejo lepi spomini. »Ves Bohinj je delal za partizane. Domačini so nas sprejeli in tudi sami opravljali vlogo obveščevalcev. Ves čas so opazovali, kaj se v kraju dogaja. Takoj, ko so opazili Nemce, so nas opozorili. Prek 100 dogovorjenih znakov smo imeli, s katerimi so nas opozarjali na nevarnost. Npr. voz v vasi, ki je stal drugače kot običajno, ali pa napol zaprta polkna, sicer odprta na stežaj. Pomagali so nam s hrano, čeprav je niti sami niso imeli dovolj.«

Turizem Bohinj objavlja

RAZPIS

za pridobitev certifikata

BOHINJSKO/FROM BOHINJ Razpis je odprt za prijavo: – vodenih doživetij, – nastanitev, – pridelkov in kulinaričnih izdelkov, – rokodelskih izdelkov ter izdelkov unikatnega in industrijskega oblikovanja, – jedi in pijač. Rok za oddajo prijave: 11. februar 2020 Datum ocenjevanja: 20. februar 2020 Informacije, prijava in obrazci: Turizem Bohinj, Stara Fužina 38 (Center TNP Bohinj) e: bohinjsko@bohinj.si, telefon: (0)4 57 47 590, 040 229 079 www.bohinj.si/b2b/bohinjsko-b2b/ Turizem Bohinj, Klemen Langus, direktor

Foto: Mojca Polajnar Peternelj

O iskreni pomoči Bohinjk in Bohinjcev, ki se je spominja gospod Bogo, govori tudi naslednja zgodba. »Bili smo v izvidnici v Srednji vasi pri cerkvi, ko je k nam pritekla vsa vznemirjena vaščanka in nas opozorila na prihajajoče Nemce. Hitro nas je odpeljala v domačo hišo in nam tako rešila življenje. Če bi takrat prišli v hišo Nemci, bi vsi dobili kroglo v glavo, z njo vred, hiša pa bi zagotovo gorela.« Diplomirani letalski inženir, ki je študij zaključil po vojni v Beogradu, je svoje delo opravljal povsod po bivši skupni državi, najdlje pa v Zagrebu. Delo je bilo lepo, naporno in odgovorno. »Do pokojnine sem prišel srečno, brez kakršnih koli težav, brez nesreč.« Ker se je zaradi beneficirane dobe zgodaj upokojil, so ga v Zagrebu prosili, da organizira avto-moto društvo, ki je postalo eno najuspešnejših na Hrvaškem. Vsa leta pa sta si z ženo želela vrnitve v Slovenijo. Kot sta oba po srečnem spletu okoliščin dobila službo učiteljev na srednji ekonomski šoli v Ljubljani, se je, tako pravi gospod Bogo, začelo najlepše obdobje njegovega življenja. Pedagoško delo je z veseljem opravljal, dijakinje in dijaki pa so ga imeli radi, mu zaupali in z njim delili tudi svoje mladostniške tegobe. Vedno jim je rad priskočil na pomoč. Danes gospod Bogo živi v Lescah. Njegovi dnevi potekajo mirno, rad se spominja različnih obdobij v svojem življenju. Ob pripovedovanju, kako so l. 1944 na Triglavu v pravih zimskih razmerah razvili slovensko zastavo, pa mu oči še posebej zažarijo. »Leta 1944, ko so potekali zadnji boji za osvoboditev Beograda, je bil Jeseniško-bohinjski odred na Uskovnici. Štab se je s skupaj s komandantom odločil, da je treba dogodek obeležiti s posebno akcijo: trije izbrani partizani smo dobili nalogo, da na vrhu Triglava razvijemo slovensko zastavo. Ustrezno veliko zastavo je bilo treba najprej sešiti, za kar je poskrbela Ivanka Gracelj s Koprivnika. Jaz, Jože Rožman in Ivan Gradišek pa smo jo morali nekako spraviti na Triglav. Deževalo je cel dan, ko smo se vzpenjali proti koči. Vrata koče so bila zaprta, mi pa premraženi. Našli smo stan, zakurili ogenj in se pogreli. Nihče od nas še ni bil na Triglavu in šele takrat nas je to začelo skrbeti. Sredi noči sta na srečo mimo prišla kurirja Jaka Bernard in Anton Pretnar z Bleda, ki sta nam potem pomagala na poti na Triglav.« Naslednji dan je silovito snežilo, megla se je spustila do tal in če ne bi bilo obeh kurirjev, ki sta poznala razmere, bi se akcija končala na Velem polju. Tako pa so vztrajali, vreme je bilo vedno boljše, na vrhu Triglava sta jih pričakala jasno nebo in razgled prek vse Slovenije. Gospod Bogo je srečen trenutek, ko so izobesili slovensko zastavo, ovekovečil s svojim fotoaparatom, ki ga je vedno nosil s sabo. V vpisno knjiga pa so kot smer svojega pohoda napisali: »V svobodo«. Vedno prisotnega sovražnika so zgrešili za las, le en dan prej se je v vpisno knjigo vpisalo 142 nemških vojakov 319. lovskega polka, nastanjenega na Bledu ... Za to pogumno akcijo so po vojni skoraj dobili priznanje iz Beograda, vendar so na komiteju ravno zaradi slovite fotografije zgroženi ugotovili, da je zastava slovenska namesto jugoslovanska. S priznanji tako ni bilo nič. Gospod Bogo ima še veliko zgodb in rad jih pripoveduje. Najin pogovor zaključiva s temi njegovimi besedami: »V Bohinju se nikoli nismo bali izdaje, to so bili naši ljudje, ki so nas vedno podpirali. Zato bi se rad danes, kot sem od nekdaj želel, pa svoje želje nisem izpolnil, zahvalil Bohinjcem, da so nas tako podpirali in skrbeli za nas po svojih močeh.« ・


7

Bohinjski obrazi – Simona Kejžar Lothar Orel

PO DOMAČE: Simončk, hiši se pa reče Pr’ Tonejovc. POKLIC/IZOBRAZBA: Konfekcijski modelar. MOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: Vse sorte sem, sirar, gostinec ... ima »puno toga« (smeh). KAJ ME FASCINIRA: A kaj me veseli? Dopust me veseli, pa ga ni (smeh). VSI BI MORALI POZNATI ... PESEM/GLASBENIK: Če jih je veliko, kako naj se odločim? Bijelo dugme, ampak ta, kjer poje Željko Bebek. Ta mi je še najboljši. UMETNIŠKO DELO: U, zadnjič sem šla gledat Čakajoč Godota. Drugače mi je pa Klimt všeč. KRAJ: Strunjan. ČLOVEK: Kaj pa vem jaz. Marsikoga. Ni določenega, zame so vsi glih. V BOHINJU MI JE VŠEČ: Če se za Brševje usedeš pa na Triglav gledaš. V BOHINJU POGREŠAM: Nimam kej pogrešat, ker nimam časa kej pogrešat. (A maš pa čas za Brševjem sedet pa proti Triglavu gledat? Ne, nimam, samo če bi ga imela, bi bilo tam lepo. Smeh.) Simona, do tebe je težje priti kot do Jovanke Budisavljević. (Slu­ čajno vem iz prve roke, ker sem enkrat klical na mednarodne in­ formacije, če mi dajo njeno številko, pa me je operater nahrulil in prekinil klic.) Mislim, da sva se zdaj pol leta lovila, ker si ves čas prezasedena. Mi poveš, kaj imaš danes v planu? Jooj, česa nimam (smeh)!? Mohant, skuto, hlev ... Jaz imam več dela kot Ranko izobrazbe. (Smeh) Torej si prebrala? Seveda. On je bil moj sosed, me je včasih merkal, ko sem bila majhna. No, kje sva sedaj? Meni se mudi, bi šla rada čimprej naprej delat. Danes torej mlečne zadeve. Kaj pa pecivo? To je pa jutri: potica, gibanica, jogurte, skutne rezine, malince ...

Simona, povej mi, kako si se sploh znašla na tej kmetiji sredi vse te silne kulinarične ustvarjalnosti? Si se tako omožila ali kako? Ne, saj takrat Andrejc še ni imel kmetije. Kot otrok sem vsako poletje hodila k stari mami na počitnice na kmete in sem se tam ogromno naučila, kuhe in peke pa seveda tudi doma. In vedno smo Pr’ Jakoš’ na Bistrici pomagali. Nič mi ni bilo tuje.

Pa sta se potem z Andrejcem (soprogom, op. av.) skupaj odločila za kmetijo? Ne, to je on podedoval od strica in tete, pa sva se potem oba v to vpregla. Leta 2000 sva naredila prizidek k hlevu, za molznice, potem nama pa mleka niso plačevali, pa sva razmišljala, kaj bi. Tisto leto niti Vogla ni bilo, torej niti gor nisva delala. Andrejc je itak že prej delal skuto, sir, mohant itd. – sem pa to ponujala okrog. Sem šla s skuto kakor s knjigami, od vrat do vrat, pa sem jo ponujala okrog, po Bohinju, mami, ki je delala v Podbrdu, v Bači, jo je zanesla še tja, sprva za svoje sodelavke ... Potem se je pa glas razširil, ljudje so videli, da je dobro, pa so sami začeli prihajati ponjo, prišli do vrat. Gre pa za to res zahvala Andreju, ki se je takrat tako izkazal. Gregorčk mu je veliko pokazal tedaj, tudi Kramarjov Joža, Dovarjov Franc, pa v Strahinj sva hodila na tečaje, iz knjig sva se učila ... Sicer je pa tako, da se največ naučiš v praksi – delaš, probaš, kakšenkrat stran vržeš, potem se pa kar nekako sestavi in nadgrajuje. Zdaj je tega že kar 20 let. Najprej sva dala nekaj izdelkov na Dobrote slovenskih kmetij, dobila znake kakovosti za skuto in za mohant, za katerega sva na Agri dobila tudi veliko zlato in znak šampiona, potem sva pa z nabiranjem priznanj prenehala, saj to vse koš­ta, pomembno je pa le, da delaš dobro, saj to privablja in ohranja ljudi, ne priznanja. Potem sva naredila sirarno, se 6 let bodla z dovoljenji ...

Birokratske lepote Slovenije (smeh). Kaj pa je bilo zate težje osvo­ jiti, izdelavo izdelkov ali navigiranje skozi birokratske blodnjake? Vsekakor birokracija! Birokracija mi je odvratna. Odvratna! Za vsak papir se svoja služba ustvarja. Včasih se mi zdi, da moraš eno stvar na pet načinov zafrljokati, kot otrokom dajejo v petem razredu tiste dolge račune. Ko sva začela, takrat še ni bilo dopolnilnih dejavnosti; sva registrirala, uredila vse papirje, pripravila prostore po HACCP in po vseh pravilih, FURS, DURS, vse ...

iz na ših kr a je v Pa kar se tiče sa­ mih izdelkov? Česa si se najtežje na­ učila? Hm ... Sira me je bilo strah. Ne da se mi ga je bilo težko naučiti; s tem je tako kot s potico – ali te je strah ali pa te ni. Najprej te je strah, potem se navadiš in znaš rokovati s testom, kot je treba. Enako velja za sir. Najprej si neroden, potem roke že same vejo, kaj in kako. In dlje ko delaš, bolj tudi vidiš in veš, da ni vse tako, kot piše, da je razplet odvisen od različnih faktorjev, odvisno od molže, mleka, letnega časa, temperature, Foto: Lothar Orel vlage, tebe, lune ... (smeh). Mleko je živa stvar, vsakič se drugače vede. In to se naučiš prepoznavati. Sicer pa ni druge filozofije: mleko mora biti v redu, da je sir v redu, da je izdelek v redu. Kako pa veš, da je mleko v redu? Zdaj ga že vidim. Sicer pa imamo kontrole. Enkrat mesečno je A kontrola, od vsake krave posebej; potem je dvakrat mesečno skupen vzorec mleka celotne molže, sicer pa itak poznaš svoje krave in veš. Tudi če enega človeka vsak dan gledaš, veš, kako se obnaša.

Na kom pa temelji vajin mlečni imperij? Samo na družinskih čla­ nih, imate tudi zunanje sodelavce? Ne, sva sama. Kmetija se preživi s temi izdelki. Brez njih ne bi šlo, samo z oddajo mleka ne bi prišli skozi, je premajhna kmetija, potem bi morali še nekam hoditi na šiht, to pa spet ni to. Potem si časovno razcepljen in nisi pri stvari. Naši izdelki nas držijo nad vodo. Zdaj delava v glavnem največ skute, jogurta in mohanta, iz ostanka mleka se naredi sir. Rajši ponujam pet vrhunskih produktov kot petnajst povprečnih. Kje si se pa peke naučila? Povsod malo, nekaj od doma, imam dobre prekmurske gene za kulinariko (smeh), nekaj avtodidaktično, na Voglu sem se tudi mnogo naučila, tam smo pa pripravljali štruklje, gibanice sem pekla, zavitke, da smo imeli domače ... S čim se ukvarjaš, kadar nisi v hlevu in ne pečeš? A pa da nisem v sirarci (smeh)?

Ja (smeh). Včasih grem na pevske, kadar imam čas, to je edino pozimi. Zdaj že pol leta nisem bila. ŽPZ na Bistrici. Rada grem tja, ker so fajn ženske, se nasmejimo.

TV, glasba, bereš kaj? TV gledam bolj malo, muska = radio, Val 202 je dobra zmes, dalmatinska glasba, mi je pa vse sorte muska všeč, Magnifico bo zdaj imel koncert, bi rada šla. Berem pa rada potopisne romane; nazadnje sem (malo pomisli ...) tole od tele, ki je šla sama čez Avstralijo s kamelami. Še kamele je morala najprej vzgojiti, zato da so šle z njo. Pa Bronjo Žakelj sem brala. Ta je pa taka – kako je bilo po blokih.

Pa potovanja? Saj jih nimam. Nazadnje sem bila lani novembra v Egiptu, ampak sem predvsem počivala. Na potovanje moraš iti spočit, pa da imaš čas in energijo, da kaj vidiš, tega pa jaz nimam. Kdaj bosta pa fanta prevzela posestvo, da te razbremenita? To p’stimo. O tem sploh ne razmišljam, kakor hočeta, nobenega ne bom silila. Za to moraš biti, če nisi, je bolje, da nisi.


8

iz na ših kr a je v Mater, si ti fest! Fajn je videti, kaj vse imamo v Bohinju, Eh, jaz sem tak navaden človek. Kakšni so bolj posebni, kakšni manj, to je relativno. Kaj je zate posebno? Posebno ... Hm ... Tisti so posebni, ki pomagajo ljudem. Da jim gre lahko bolje, da jim iz enih stisk pomagajo, da jih usmerijo v pravo življenje. Da to znajo. To je zame poseben človek, tak, ki to ima, ki to zna.

Spominska slovesnost na Goreljku Martin Gorišek, tajnik ZB KO Polje - Bohinj

(Začne me zanimati, kaj meša na pultu.) Kaj pa delaš in kako se to naredi? Kislo smetano. Skuhaš – pasteriziraš mleko, shladiš na siritveno temperaturo, dodaš kulturo, zamešaš, pustiš, naslednji dan preliješ v lončke.

Ha, zveniš, kot da se vse samo naredi. Če bi hotel jaz kot laik doma narediti sir, kje bi začel? Najprej potrebuješ mleko, samo to mleko ne sme biti predelano. Pis­ krc, sirilo, malo enega znanja, kako to narediti. Pa ga narediš kar na šporgetu. Saj tako so tudi včasih delali, pa še danes ponekod. Če delaš iz surovega, mleka ne smeš zavreti. Zvečer shladiš na 10° C, preliješ, zjutraj ga posnameš in doliješ jutranjo molžo, na 32° C zasiriš ... Potem je pa odvisno od tega, kakšen sir delaš. Mohant je mehek, tega ne dogrevaš, poltrde pa trde pa dogrevaš do določene temperature, potem pa sušit na zrna ... Postopek traja 4 ure, ni kar tako, potem je pa še enkrat tok pucána. Kaj pa je sirilo? Nekoč so to pridobivali iz telečjih želodčkov, danes so večinoma sintetična, pri meni ne, ker imam eko kmetijo. Jaz uporabljam telečji pepsin. Včasih so sirotko kisali, da so delali skuto – temu se je reklo gajst, potem se je pa iz tega naredila sirarška skuta. Ampak to je toliko razlage. Pa še jaz ne vem vsega točno, sem se morala precej naučiti pa iz knjig pobrati. Gajst imava, kis od sirotke, da se skuta dela. Kaj pa je sirotka? Ko se naredi sir, ko ga ven pobereš, ostane sirotka. To segreješ na 90° C, vmešaš kis in vodo v pravem razmerju in počakaš, da beljakovine pridejo gor. Ko je nared, sirotka poči, pravijo, da »kmetič ven pride«. To je sirarška skuta. Za Primorce je samo to skuta. Za nas pa še to, kar naredimo iz mleka. V mleko zliješ zmes kisa in vode, skuhaš in dobiš sladko skuto, sveži sir.

Kje pa držite krave, so ves čas doma ali poleti hodijo v hribe? Ne hodijo v hribe. Samo telice hodijo v hribe. Grejo pa na Suho. Letos so se imele zelo fajn, sploh niso hotele dol. Če pa ni dobro, pa kar same zaštartajo dol. Zdaj imam 12 molznic, 10 mladih za menjavo. Imam eno lepo angus teličko, mesne pasme. Moram paziti, da jih preveč ne scrkljamo, da jim ni pretežko, če morajo od doma. Moraš imeti pošlihtano, da gredo na koncu tudi v zakol, da te to ne podre. Sem se kar navadila, če je stara, bolna, karkoli ... zadnjič mi je bilo pa hudo, ko je šla ena mlada krava po porodu. Za mlado mi pa ni vseeno. Pa imajo imena? Seveda. Ta angus krava je Agata, potem so pa še Roža, Murka, Burja, Sava, Savica, Soča, Šeka, Liska ...

Pa se odzivajo? O, vejo, vejo, dobro vejo, kako je kateri ime. Imajo različne osebnosti, vsaka po svoje razmišlja. Odnos se kar sam razvije, veš, kako se katera obnaša. Ena je vedno vodilna – glavna. Če tista gre, druga postane glavna, se zbodejo, si izborijo mesto. Če nova pride v čredo, se kdaj tako sklofajo – zroglajo – da je joj, potem, ko pa postane jasno, kdo paše kam, je pa mir. Tista, ki je glavna, gre prva v hlev, prva iz hleva, v planini je vodnica ... Vodnica, ki je že bila na planini, točno ve, kje iti, si zapomni pot. Kakšne krave pa imaš? Sivke pa simentalke – jaz nimam krav za veliko proizvodnjo mleka. Ne potrebujem ne vem kakšne krave, ker ji tudi ne morem nuditi vsega, kar taka »mercedes« krava potrebuje. To je pa odporna krava, take pasme, da je pašna, da nimam z njo problemov.

Kakšne probleme pa lahko imaš s kravo? Vnetje, mastitis, parkelj poškoduje, kaj požre, dobi poporodno mrzlico ... Vse sorte je, kot pri ljudeh. Samo da lažje dobiš dohtarja za kravo kot za človeka. Hvala za tvoj čas. ・

Foto: Dušan Bavčar

Spominska slovesnost v počastitev 76-letnice boja III. bataljona Prešernove brigade je bila v soboto, 7. decembra, pri spomeniku na Goreljku na Pokljuki, v lepem, sončnem in toplem dopoldnevu. Nemci so 15. decembra 1943 obkolili in ubili 79 borcev. Slavnostni govornik, član stranke Levica, tov. Primož Siter se je uvodoma zahvalil za povabilo na slovesnost in priložnost, da spregovori na najlepšem delu države, kamor se vedno izredno rad vrača. Sam kraj pa ni le lep, je tudi strateški, česar so se v času NOB zavedali vsi. Okupatorju je predstavljal izhodišče na vse strani, kar so vedeli tudi naši borci. Kot je poudaril slavnostni govornik, partizanom, naprednim socialistom in antifašistom Pokljuka ni bila samo kos zemlje, bila je domovina, utrdba napredne misli in pravične družbe. Bila je tisto, za kar je vredno živeti in umreti. V nadaljevanju je orisal dogodke iz leta 1943 od prihoda v Lovčev hotel, do izdaje in tragičnega zaključka neenakovrednega boja. Kljub maloštevilnim borcem se le-ti niso predali do zadnjega. Z odločitvijo, da se sovražniku živi ne predajo. V trenutku, ko je bilo iz gorečega hotela slišati zadnje strele, je iz njega rjovela tudi internacionala »bili smo nič, bodimo vse!« Kakšna moč! Kakšna predanost! Kakšen namen! Nemci so zmagali s številko in ognjem, partizani z življenjem, je poudaril govornik. To so zgodovinska dejstva; poleg golih podatkov je ključnega pomena, kaj nam sporočajo borci NOB od takrat v današnji čas. Ključnega pomena je solidarnost, odločnost, brezkompromisnost in neomajnost. V parih besedah se je govornik dotaknil sedanjega časa, razmer doma in v svetu, ki smo jim priča vsakodnevno. Živimo v času, ko se denar namenja za vse druge stvari, le za humanitarno pomoč in pomoč revnim ne. Mogoče je nekomu težko nabrati sedem evrov za prevoz iz doline na današnjo proslavo, kljub temu da je delal celo življenje in družbi prispeval vse, kar je zahtevala. Ob zaključku govora se sprašuje, na kateri strani smo mi kot družba in država v današnjem času, če situacijo preslikamo v čas NOB. Zaključi s svetlo mislijo: sovražnik se je res prelevil, socialisti antifašisti pa smo še vedno tu. »Mi smo tu! Vstanimo, v suženjstvo zakleti. Bili smo nič, bodimo vse. Smrt fašizmu.« Kulturni program, v katerem so nastopali moški kvartet Polž iz Bohinja, Kulturno društvo 2B iz Bohinjske Bistrice in harmonikar, je povezovala Lucija Grm. Na proslavi so sodelovali tudi častna straža Slovenske vojske ter številni praporščaki domačih in sosednjih borčevskih organizacij. Na tem mestu se moramo zahvaliti organizatorju proslave, še posebej pa tehnični ekipi, ki je pripravila prireditveni prostor. Govor bo v celoti objavljen v naslednji številki Svobodne besede. ・

Program izobraževanja javne službe kmetijskega svetovanja – Izpostava Radovljica KGZ Kranj, Izpostava Radovljica

Vsa izobraževanja bodo objavljena teden dni pred izvedbo v časopisu Gorenjski glas ter na spletni strani http://kgz-kranj.si. Prijava izdelkov na Dobrote slovenskih kmetij bo v januarju in februarju 2020. Razstava Dobrote slovenskih kmetij bo potekala od 15. do 17. maja 2020 na Ptuju (kontakt Ana Beden 04 5353 617).


9

iz na ših kr a je v

Naslov predavanja, delavnice

Predavatelj

Lokacija

Termin

Predavanje/ delavnica

Vodenje evidenc, inovativne nastanitve in oblikovanje doživetij na kmetiji

Renata Kosi, ZTKS

KGZ Sloga Kranj, Šuceva 27, 4000 Kranj, sejna soba

torek, 19. november 2019, ob 9.00

predavanje

Dopolnilna dejavnost na kmetiji, priložnost za dodaten zaslužek

Vanja Bajd Frelih, Ana Beden

KGZ Sloga Kranj, Šuceva 27, 4000 Kranj, sejna soba

torek, 3. december 2019, ob 9.00

predavanje

Vremenske napovedi v kmetijstvu

Tone Zgonc, ARSO

Dom agrarne skupnosti Dovje - Mojst­ rana, Dovje 108, 4281 Mojstrana

četrtek, 9. januar 2020, ob 9.30

predavanje

Odpadne vode na kmetiji

Tomaž Cör

Dom krajevne skupnosti Rateče, Rateče 22, 4283 Rateče - Planica

četrtek, 16. januar 2020, ob 9.30

predavanje

Parjenje v sorodstvu, inbreeding

dr. Simon Horvat

Kulturno-gasilski dom Gozd Martuljek, Zg. Rute 85, 4282 Gozd Martuljek

torek, 28. januar 2020, ob 9.30

predavanje

Pridelava alternativnih poljščin, zelenjadnic in sadja

Radovljica

4. 2.–7. 2. 2020, točen termin bo javljen z vabilom

predavanje

Pridelava alternativnih poljščin, zelenjadnic in sadja

Jesenice

4. 2.–7. 2. 2020, točen termin bo javljen z vabilom

predavanje

Pridelava alternativnih poljščin, zelenjadnic in sadja

Bohinj

4. 2.–7. 2. 2020, točen termin bo javljen z vabilom

predavanje

Sheme kakovosti

Radovljica

4. 2.–7. 2. 2020, točen termin bo javljen z vabilom

predavanje

Sheme kakovosti

Jesenice

4. 2.–7. 2. 2020, točen termin bo javljen z vabilom

predavanje

4. 2.–7. 2. 2020, točen termin bo javljen z vabilom

predavanje

4. 2.–7. 2. 2020, točen termin bo javljen z vabilom

predavanje

Sheme kakovosti

Bohinj

Naravi prijazni načini zatiranja bolezni in škodljivcev ter varna uporaba sredstev za varstvo rastlin v vrtovih – tečaj FFS za vrtičkarje

Marija Kalan

Kranjska Gora Občina, Kolodvorska 1b, 4280 Kranjska Gora

petek, 14. februar 2020, ob 9.30

predavanje

Novosti neposrednih plačil

Tatjana Grilc

Gorjanski dom, Zgornje Gorje 46, 4247 Zgornje Gorje

sreda, 26. februar 2020, ob 9.30

predavanje

Novosti neposrednih plačil

Tilka Klinar

Dom agrarne skupnosti Dovje - Mojst­ rana, Dovje 108, 4281 Mojstrana

četrtek,27. februar 2020,ob 9.30

predavanje

Novosti neposrednih plačil

Erika Boltar

Kulturno-gasilski dom Blejska Dobrava, Blejska Dobrava 44, 4273 Blejska Dobrava

petek, 28. februar 2020,ob 9.30

predavanje

Novosti neposrednih plačil

Erika Boltar

Kulturni dom Brezje, Brezje 80b, 4243 Brezje

ponedeljek, 2. marec 2020, ob 9.30

predavanje

Novosti neposrednih plačil

Dušan Jović

Kulturni dom Joža Ažmana, Triglavska cesta 16, 4264 Bohinjska Bistrica

ponedeljek, 2. marec 2020,ob 15.00

predavanje

Izvajanje nadzora in ugotavljanje nepravilnosti

mag. Andreja But, IRSKGLR

Sloga Kranj, Šuceva ulica 27, sejna soba

četrtek, 19. marec 2020, ob 9.00

predavanje

Kmetija »Tonejovc«, Polje 28, 4264 Bohinjska Bistrica

marec 2020

delavnica

Tečaj izdelave mocarele in svežih sirov

Trženje in marketing

Radovljica

Trženje in marketing

Jesenice

4. 2.–7. 2. 2020, točen termin bo javljen z vabilom

predavanje

Trženje in marketing

Bohinj

4. 2.–7. 2. 2020, točen termin bo javljen z vabilom

predavanje

Krompir

Marija Kalan

Bohinj

marec in junij 2020

Predavanje in delavnica na terenu

Naravi prijazni načini zatiranja bolezni in škodljivcev ter varna uporaba sredstev za varstvo rastlin v vrtovih – tečaj FFS za vrtičkarje

Marija Kalan

Bohinj

april 2020

Predavanje in delavnica na terenu

Tradicionalno srečanje agrarnih skupnosti, Obnašanje živali na paši

Tilka Klinar

Jeseniška Rožca

četrtek, 2. julij 2020, ob 10.00

srečanje, predavanje

Kakovost mlečnih izdelkov

Sodelavci KGZ Kranj, Ptuj in Nova Gorica

Bohinj

september 2020

delavnica

Bohinj

september 2020

tečaj

Tečaj sirarstva

Novoletna zaobljuba: (po)brigam se zase! Tina Vovk, dipl. m. s.

Ste že pripravljeni opustiti kajenje? Zakaj negibno gledamo, kako družba dovoljuje, da ljudje, ki jim nič ne manjka, drago


iz na ših kr a je v, ml adina

10

plačujejo za privilegij, da se fizično in psihično uničujejo in doživljenjsko zasužnjujejo ter vegetirajo v umazaniji in bolezni (Carr, 2001)? Vsakdo, ki si je zastavil novoletno zaobljubo, da bo prenehal s kajenjem, je vljudno vabljen na skupinska ali individualna svetovanja, ki mu bodo zagotovo pomagala pri opuščanju kajenja. S skupino začnemo v ponedeljek, 13. 1. 2020, ob 17. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Bohinj. Za individualno svetovanje pokličite ali pišite, da se dogovorimo za termin. Tudi vi trpite za DEPRESIJO, ali se vam vse pogosteje pojavljajo simptomi, kot so: jok, umikanje v samoto, poležavanje in neaktivnost, opuščanje aktivnosti, ki so vam bile prej v zadovoljstvo, otopelost, bolečine, nemoč? Vas in vaše najbližje vabimo na podporna srečanja pri spoprijemanju z depresijo, kjer boste spoznali vse lastnosti te bolezni, obenem pa vas bomo opolnomočili, da si boste pomagali sami. Začnemo v sre­ do, 15. 1. 2020, ob 10. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Bohinj. Za vstop v delavnico potrebujete napotnico, ki jo dobite pri vašem izbranem osebnem zdravniku ali referenčni medicinski sestri. Konec januarja začnemo z novim krogom zelo uspešnih delavnic ZDRAVO HUJŠANJE. Tekom teh srečanj, ki bodo trajala vse do poletja, težo izgubljamo na zdrav način – torej z nekaj gibanja, zagotovo pa brez lakote! Za vstop v delavnico potrebujete veliko volje in veljavno napotnico, ki jo pridobite na preventivnem pregledu v referenčni ambulanti družinske medicine. Referenčni sestri sta Simona Peternel, dipl. m. s. (ambulanta Saše Langus, dr. med., in Maje Rozman, dr. med.) ter Lucija Odar Dobravec, dipl. m. s. (ambulanta Martine Vičič Ravnik, dr. med.). Za preventivni pregled se lahko naročite na telefonsko številko (04) 57 27 100, kjer prosite, da vas vežejo k izbrani medicinski sestri. V sodelovanju s Knjižnico Bohinjska Bistrica v četrtek, 23. 1. 2020, ob 19. uri organiziramo predavanje o zdravi hrani VEŠ, KAJ JEŠ? V Zdravstvenem domu Bled vsak mesec znova začnemo s priprava­ mi na porod in starševstvo oziroma t. i. šolo za starše. Tudi ta predavanja in delavnice so brezplačni za novopečene bodoče starše. Vabljeni! Za vse dodatne informacije in prijave smo vam na voljo po telefonu na 030 708 565. Želimo vam zdravo ter zadovoljstva polno novo leto. ・

SOPA – Skupaj za Odgovoren odnos do Pitja Alkohola

Tina Vovk, dipl. m. s., Zdravstveno vzgojni center Bled Bohinj Slovenci živimo v t. i. mokri kulturi. Pitje alkohola je v tesni povezavi z vsemi večjimi in manjšimi življenjskimi dogodki, kar pomeni, da je med nami prisoten praktično vsak dan. Pitje alkohola velikokrat začnemo obsojati šele, ko pride do hujših posledic, na primer prometne nesreče ali nasilja v domačem okolju. Največji porabniki alkohola na svetu živimo prav v evropski regiji. Tu je poraba alkohola dvakrat višja od svetovnega povprečja. Med evropskimi državami izstopa ravno Slovenija, saj Slovenec, starejši od 15 let, v povprečju popije kar 10,5 litra čistega alkohola na leto (NIJZ, 2017). Po statističnih podatkih za Slovenijo bohinjska občina bistveno izstopa po večjem številu prometnih nesreč, katerih povzročitelj je alkohol, in po boleznih, ki jih povzroča izključno alkohol (NIJZ, 2019). Namen projekta SOPA je ozaveščanje ljudi o tveganem pivskem vedenju. Tvegano pitje alkohola predstavlja verjetnost, da bo posamez­ nik zaradi pitja utrpel škodo. Najnovejše raziskave kažejo, da varna meja ne obstaja in da kakršno koli pitje alkohola že pomeni določeno stopnjo tveganja, s tem pa negativne posledice na zdravje, odnose ter blagostanje posameznika in države.

POZNATE MEJE MANJ TVEGANEGA PITJA ALKOHOLA?

Svoje pivske navade lahko preverite v Zdravstvenem domu Bo­ hinj, pa tudi na Bledu in v Radovljici. Ob tem, ko izpolnite kratek vprašalnik, vam usposobljeni strokovnjaki svetujemo in vas podpiramo pri vzpostavljanju novih, bolj zdravih navad za kakovostno življenje, kar je tudi cilj projekta SOPA. Za več informacij prosimo pišite na zvcbohinj@zd-bohinj.si ali nas pokličite na 030 708 565. ・

Zaključna prireditev 125-letnice Orožnove koče ob Mednarodnem dnevu gora Martin Šolar, predsednik organizacijskega odbora 125-letnice Orožnove koče

Novi

Renault CAPTUR

COPYRIGHT: JAN STEINHILBER

SUV Renault

Že za

13.790 €*

ZIMSKE PNEVMATIKE GRATIS Paket zimskih pnevmatik* Obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 99 €** 5 let podaljšanega jamstva*** *Podana maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoča priporočena cena in vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Cena velja za model Renault Captur Life TCe 100 s paketom Cool (klima, radio), z že vključenim rednim popustom v višini 800 € ter dodatnim popustom v višini 400 € za nakup prek Renault Financiranja. Ob nakupu prejmete brezplačen paket zimskih pnevmatik. **Ob nakupu avtomobila preko Renault Financiranja prejmete prvo leto subvencionirano obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 99 € in bon za obnovo zavarovanja v višini 150 € v naslednjem letu. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Renault Financiranja. ***5 let jamstva ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana.

Poraba pri mešanem ciklu: 4,6−6,7 l/100 km. Emisije CO2: 122−152 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,0217−0,0454 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00004−0,00081 g/km. Število delcev (x1011): 00,03−0,6. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoča

Vaš trgovec v Ljubljani Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 58 33 330 AVTOHIŠA IN NJENO URADNO IME Naslov trgovca v eni Lesce, vrstici Hraška cesta 25, Tel.: 04 53 53 450

renault.si

Gore. Ali veste da gorski svet pokriva 22 % vse kopne površine na Zemlji, pri nas v Sloveniji pa celo 40 %. Pomen gora ni le pomen gora kot cilj in motiv za osvajalce nekoristnega sveta pač pa je pomen gora mnogoter. Leto 2002 so Združeni narodi razglasili za Mednarodno leto gora. Mnoge odmevne akcije so bile takrat povod, da je Generalna supščina Združeni narodov 11. december razglasila za Mednarodni dan gora. Pomen gora je res izjemen. Gore same po sebi, ljudje, ki živijo v gorah, dobrobiti in proizovodi z gorskega sveta, vode, hrana, gorsko kmetijstvo in nenazadnje tudi pomen gora za gorski turizem oziroma za planinstvo v najširšem pomenu. Mednarodni dan gora v letu 2019 je bil posvečen mladim, in sicer je potekal pod sloganom Gore so pomembne za mlade - in dovolil bi si dodati tudi obratno, mladi so pomembni za trajnostni razvoj gorskih območij. Gorski svet se spreminja, hote ali nehote je velik del že prežet z množičnim turizmom. Če se osredotočimo na slovenske gore, lahko ugotovimo, da še vedno mladim ponujajo veliko priložnosti tako za življenje kot za športno udejstvovanje v gorskem svetu, seveda ob zavedanju, da je treba neprestano iskati harmonijo med naravo in človekom. Da se razumemo, harmonijo mora poiskati človek s samoomejevanjem, da bodo lahko tudi čez sto let naši zanamci ugotovili, da so gore pomembne za mlade.


ml adina , šport

11 Bohinja ni brez planinstva, bohinjskega turizma si prav tako ne predstavljamo brez planinstva oziroma pohodništva. V letu 2018 je bila rdeča nit dogajanj 240-letnica prvega vzpona na Triglav, v letu 2019 pa smo se bohinjski turistični delavci in seveda domači planinci odločili, da se bomo posvetili 125-letnici Orožnove koče in promociji Bohinjske planinske poti. Planinstvo, koče in poti so nedvomno izjemno pomemben sestavni del današnjega turističnega vsakdana v Bohinju ter v Julijskih Alpah nasploh. Ob iztekajočem letu 2019 v katerem smo v Bohinju slovesno in bogato obeležili 125-letnico Orožnove koče smo ob Mednarodnem dnevu gora pripravili priložnostni zaključni dogodek. Poleg planincev in starejših zaslužnih prostovoljcev, ki so pred 15 leti gradili novo Orožnovo kočo, je udeležnce dogodka s prisotnostjo in priložnostnim nagovorom počastil tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja. Planinsko društvo Bohinjska Bistrica je ob izdatni podpori Turizma Bohinj in Občine Bohinj v minulem letu izpeljalo vrsto dogodkov, katerih krona je bila osrednja slovesnost pri Orožnovi koči sredi julija. Ob tej priložnosti bi se radi vsem, ki so tako ali drugače sodelovali pri prazanovanju 125-letnice Orožnove koče, iskreno zahvalili. ・

Projekt Past upravičene nestrpnosti

• dijake spodbuditi, da se še bolj zavedajo pomena strpnosti in da razmišljajo, kaj prinaša nestrpnost in kakšne so lahko posledice nestrpnosti. • dijake spodbuditi k razvijanju in negovanju medsebojnih odnosov, ki vsebujejo strpnost, sprejemanje in spoštovanje ter spodbujanje medsebojnega prijateljstva in sodelovanja. • dijakom dati priložnost, da skozi lastno izražanje še bolj ozavestijo pomen strpnosti in spoznajo problematiko nestrpnosti. Projekt je potekal na šoli konec novembra in v začetku decembra 2019. Strpnost ni nekaj samoumevnega in površinskega, ampak se je vanjo treba poglabljati in se o njej izobraževati, hkrati pa ji je treba posvečati stalno skrb ter jo nenehno negovati. V Deklaraciji o načelih strpnosti je zapisano, da je izobraževanje najbolj učinkovit način za preprečevanje nestrpnosti. Z dijaki smo razmišljali ob odlomku iz knjige Kate McCaffrey: Uničimo jo! Po pogovoru z dijaki na temo strpnosti je sledilo ustvarjanje pisnih izdelkov, nato priprava razstave na šoli in izbor štirih izdelkov za sodelovanje na natečaju. Veselimo se, da tudi mi z malimi koraki utrjujemo pot strpnosti. ・

Od ideje do končnega izdelka

Vesna Arh, mag., mentorica podjetniškega krožka

Benjamina Cerkovnik, EGSŠ Radovljica Past upravičene nestrpnosti Vsakič ista zgodba, ko se srečata, je malo bolj okrogla, a ni sama kriva. Ji reče, da ni vredna tega, kar ima, je bolje, da bi šla, od koder je prišla.

Ji končno prekipi, dovolj je teh ljudi! Ga udari v oko, da še en teden bo črno. Ga brca, pljuva, tepe, da vse ga že boli. A, kdo je žrtev? To presodiš ti. Pesem je dijakinja EGSŠ Radovljice, Jerneja Sodja iz Bohinja, ustvarila ob mednarodnem dnevu strpnosti. Že tretje leto se je namreč naša šola priključila projektu Izobraževalnega centra Eksena ob mednarod­ nem dnevu strpnosti, ki ga vsako leto obeležujemo 16. novembra. Cilj projekta je bil:

Foto: Vesna Arh

V četrtek, 12. 12. 2019, nas je pri podjetniškem krožku obiskal Jože Godec, samostojni podjetnik in priznani kuharski mojster, ki v jedilnik gostilne Resje na Nemškem Rovtu slovenskim jedem doda unikaten pridih bohinjskega okusa. Gospodu Godcu se ob tej priložnosti zahvaljujemo za obisk našega krožka. Obiski podjetnikov s predstavitvijo svojih podjetniških poti mladim Bohinjcem ne le obogatijo in širijo znanje poznavanja podjetništva, temveč tudi vedno znova dokazujejo, da v podjetništvu ne smemo nikoli takoj odnehati oziroma obupati že pri prvi oviri. Ko se nekje vrata priprejo, se zagotovo druga na široko odprejo, le vztrajati je treba. Mladi bohinjski podjetniki so si letos zamislili, da bosta kamen in les osnovna elementa njihovih izdelkov. Potem ko smo izvedli tržno raziskavo za tri favorizirane predloge in ko smo že v zaključni fazi predstavitve našega poslovnega načrta, so priprave na začetek izdelovanja končnih izdelkov že v polnem teku. Kaj bo nastalo pri urah podjetniškega krožka, pa vam predstavimo v naslednji številki Bohinjskih novic. ・

Zaradi toplega vremena treningi v telovadnici in na drsališču Brane Iskra, trener A-pro, SSK Bohinj Udeleženci projekta iz Bohinja, foto: arhiv EGSŠ Radovljica

V začetku zimske sezone smo bili primorani treninge tehnike opravljati v Planici, saj nam toplo vreme ni omogočalo pogojev za skoke na domačih skakalnicah.


šport, z a konec

12

Foto: Brane Iskra

Nestrpno že čakamo prihajajoče tekme, ki so po skakalnem koledarju napovedane v začetku januarja. V Planici je na Bloudkovi velikanki HS 140 m na članskem državnem prvenstvu Katra Komar osvojila odlično 5. mesto. Na prvi tekmi svetovnega pokala v nemškem Klingenthalu je Katra osvojila 21. mesto. V času božiča in novega leta so dekleta brez tekmovanj, pripravljamo se v Planici na naslednje tekme, ki jih imajo v novem letu na Japonskem. Uredili bomo tudi najmanjše skakalnice za začetnike, zato vabimo vse nadobudne otroke, da se nam pridružijo vsak torek in četrtek od 17.30 do 19.00 na treningih, kjer bodo otroci dobili prve in prave napotke o smučanju in smučarskih skokih. Z najmlajšimi trenutno treniramo na drsališču in v šolski telovadnici. Obiskali smo tudi največji trampolinski park v Sloveniji, veselje po skakanju pa je bilo neizmerno. Razdelili bomo tudi zloženke za projekt Skoči z nami, za več informacij pa lahko pokličete na telefon 041 981 234. Zahvaljujemo se Občini Bohinj in ostalim bohinjskim društvom, da smo skupaj sodelovali na novoletnih veselicah, zahvala pa gre tudi vsem občanom in občankam, ki ste nas podprli z nakupom našega klubskega koledarja. ・

Zmoremo tudi brez snega Smučarsko društvo Bohinj

Foto: arhiv Smučarskega društva Bohinj

Leto je naokoli in december nam je namesto snega prinesel začetek tekmovalnega obdobja. 7 tekmovalcev, 5 držav, 10 tekem, zlato, srebrno in bronasto odličje, to bodo spomini na prvo polovico decembra. Biatlonci pod vodstvom Janeza Mariča so se v letošnji sezoni za prvo tekmo preizkusili v Sjusjøenu, kjer je potekal mladinski pokal IBU. Blaž Debeljak je na 10 km v sprintu dosegel odlično 68. mesto. V smučarskih tekih je na alpskem pokalu Boštjan Korošec v svoji kategoriji osvojil 13. mesto na 10 kilometrov, drugo tekmo v sprintu pa je zaključil na 10. mestu. Teden kasneje je na istem prizorišču v Obertilliachu potekalo biatlonsko tekmovanje v alpskem pokalu. Kar dve članici našega društva sta se prvi dan povzpeli na stopničke, Kaja Zorč je prejela srebro, Lena Repinc pa bron. Tudi ostali tekmovalci so nanizali lepe rezultate – Kaja Marič 6. mesto, Ajda Arh 38. mesto in Anže Markelj 45. mesto. Naslednji dan je Lena Repinc osvojila 1. mesto. Kaji Marič je uspelo pristreljati 6. mesto. Vzporedno s tekmovanji v Obertilliachu je potekalo tekmovanje za alpski pokal v smučarskih tekih na domači

Pokljuki. Boštjan Korošec je kot edini tekač našega društva v družbi 340 tekačev in tekačic iz 26 držav osvojil 42. mesto. Mladinskega pokala IBU, ki je bil na Pokljuki v času od 9. do 15. decembra, sta se udeležila Ajda Arh (76. in 78. mesto) in Blaž Debeljak (87. in 66. mesto). Mlajše mladinke so se v Bormiu borile proti sotekmovalkam in pristreljale naslednje rezultate: Lena Repinc 2. in 13. mesto, Kaja Marič 15. in 4. mesto ter Kaja Zorč 9. in 5. mesto. Tekmovanja v Bormiu se je udeležil tudi naš biatlonec Anže Markelj in osvojil enkrat 32. mesto in enkrat 40. mesto. Tekme za alpski pokal, ki so potekale v Obertilliachu in Bormiu, so štele tudi kot uvrstitvene tekme za mladinske olimpijske igre, ki bodo 2020 v Lozani (Švica). Pravico do nastopa so dobile vse tri naše tekmovalke, Lena Repinc, Kaja Marič in Kaja Zorč. Sezona se je šele začela in mi smo pripravljeni. Držimo pesti za naše tekmovalce. Mlajša skupina, ki jo sestavljajo sami fantje v kategoriji mlajših in starejših dečkov, je medtem pridno trenirala. Uspelo jim je celo narediti nekaj treningov na snegu. Skupina, ki jo vodi trener Rok Bremec, šteje v novem tekmovalnem obdobju 10 tekmovalcev. Pridno trenirajo tudi naši cicibani, ki še niso izkusili radosti na snegu. V mesecu novembru smo uspešno izvedli sejem rabljene smučarske opreme, za kar se zahvaljujemo vsem prostovoljcem in OŠ dr. Janeza Mencingerja za možnost uporabe prostora.

VODNA AEROBIKA

V mesecu januarju nadaljujemo z vodno aerobiko oziroma vadbo v vodi. Termin ostaja nespremenjen. Za člane SD Bohinj znaša vadnina za vodno aerobiko 12 EUR (članarina), za ostane udeležence vodne aerobike pa je vadnina 15 EUR/osebo/leto. Vabljeni! ・

Zdravje v Občini Bohinj v letu 2019 Nacionalni inštitut za javno zdravje,

Prikaz Zdravje v občini 2019 je namenjen pregledu ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem. Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, pomembno vpliva na njihovo zdravje. S prikazom zdravstvenega stanja želimo spodbuditi deležnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev. Podatke za vse slovenske občine, dodatne grafične prikaze in definicije kazalnikov najdete na spletni strani http://obcine.nijz.si. Več podatkov o zdravju pa lahko najdete na spletni strani https://podatki.nijz.si. Zdravstveno stanje in umrljivost • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 19,5 koledarskega dneva na leto, v Sloveniji pa 15,3 dneva. • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen prav tako. • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,2 na 1000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 7,6 na 1000, v Sloveniji pa 6,4. • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju. • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 19 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20. Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva • Telesni fitnes otrok je bil višji od slovenskega povprečja. • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nez­ godah je bila 2,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,5. • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja. • Odzivnost v program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 66,1 %, v Sloveniji pa 62,7 %. • Presejanost v programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 68,8 %, v Sloveniji pa 71,8 %. ・


13

z a konec

ZDRAVJE V OBČINI 2019 Kazalniki zdravja v občini: Bohinj Prikazane so izbrane vrednosti kazalnikov zdravja za občino v primerjavi z upravno enoto, statistično regijo in Slovenijo. Graf kaže primerjavo kazalnikov na ravni občine z državnim povprečjem. Kazalniki so testirani na statistično značilnost. V majhnih občinah zaradi majhnega števila dogodkov lahko pričakujemo večja nihanja vrednosti kazalnikov med posameznimi leti. Definicije, dodatni podatki in grafični prikazi so dostopni na NIJZ spletni strani ▸.

 ▲ ∎ ▼ Položaj občine glede na povprečje Slovenije (|) in glede na razpon vrednosti po občinah od najnižje do najvišje (∎∎). Pri kazalnikih, kjer ni oznake, v opazovanem časovnem obdobju ni bilo pojava (n ). Barve in oblike oznak pomenijo: ▲ Zelena – občina je statistično značilno boljša od povprečja preostale Slovenije. ∎ Modra – občina je statistično značilno različna od povprečja preostale Slovenije, želenega gibanja kazalnika ni mogoče enoznačno določiti. ▼ Rdeča – občina je statistično značilno slabša od povprečja preostale Slovenije.  Rumena – občina se statistično značilno ne razlikuje od povprečja preostale Slovenije. Bela – vrednost izbranega kazalnika zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) ni zanesljiva.

Umrljivost*

Zdravstveno stanje

Preventiva

Dejavniki tveganja

Prebivalci in skupnost

Kazalnik

Občina

UE

Regija

SLO

Enota

1.1 Razvitost občine

0,92

/

/

1,00

indeks

1.2 Prirast prebivalstva

-5,3

-2,9

-0,7

0,5

1.3 Starejše prebivalstvo (nad 80 let)

7,2

5,3

5,1

5,2



10,2

10,6

14,4

15,2

1.5 Stopnja delovne aktivnosti

65,3

64,6

65,2

61,6

%

1.6 Delovne migracije

67

81

85

100

indeks

2.1 Telesni fitnes otrok

63,6

54,1

53,0 50,2

indeks

2.2 Prekomerna prehranjenost otrok

21,0

20,8

21,2

24,3

%

2.5 Poškodovani v transportnih nezgodah

2,4

2,0

1,7

1,5

sss/1000

15,2

9,5

7,9

9,1

%

55,7m

47,5

53,1

58,4

%

2.10 Hrupno okolje

18,1m

14,0

22,7

23,8

%

3.1 Odzivnost v Program Svit

66,1

64,7

65,5

62,7

%

3.2 Presejanost v Programu Zora

68,8

72,4

71,4

71,8

%

4.2 Bolniška odsotnost

19,5

15,3

14,8

15,3

dnevi

4.3 Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let)

1,9

0,8

1,2

1,1

sss/1000

4.4 Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)

3,9

2,9

2,6

2,0

sss/1000

4.5 Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni

4,7

4,6

4,9

5,2

sss/100

4.6 Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka

21,4

20,5

21,8

23,2

sss/100

4.7 Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi

12,7

12,5

11,9

11,9

sss/100

4.8 Srčna kap (35-74 let)

3,2

2,6

2,1

2,1

sss/1000

4.9 Možganska kap (35-84 let)

3,6

2,6

2,2

2,6

sss/1000

530

569

582

560

sss/100.000

4.15 Novi primeri raka debelega črevesa in danke

34

65

70

73

sss/100.000

4.16 Novi primeri raka pljuč

78

67

70

65

sss/100.000

4.17 Novi primeri raka dojke

74

116

115

118

sss/100.000

4.11 Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več)

7,6

7,3

7,1

6,4

sss/1000

4.12 Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj

14,9

13,9

13,2

14,9

sss/100

4.13 Pomoč na domu

2,2

1,7

1,6

1,7

%

4.14 Klopni meningoencefalitis

11,6

12,1

20,9

9,7

sss/100.000

5.1 Umrljivost po stalnem bivališču

1061

902

876

930

sss/100.000

5.2 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let)

122

72

67

80

sss/100.000

5.3 Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let)

192

164

161

164

sss/100.000

19

21

20

20

sss/100.000

5.7 Umrljivost zaradi samomora

%

2.9 Prekomerna prehranjenost odraslih

4.10 Novi primeri raka

Več od povprečja

%

1.4 Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj)

2.6 Prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji

Manj od povprečja

● ● ●

● ● ●

● ●

● ● ● ● ● ●

● ●

Legenda: /: kazalnik na tej administrativni ravni ni smiseln; sss: starostno standardizirana stopnja na 100, 1.000 ali 100.000 prebivalcev, na slovensko populacijo 1.7.2014. *: spremenjen izračun po stalnem bivališču namesto po običajnem je pojasnjen v "Opisi kazalnikov"v "Metodološka pojasnila"na spletni strani. m : Podatki temeljijo na statističnem modelu.

Pojasnilo h kazalnikom:

Prebivalci in skupnost: 1.1: leto 2017; 1.2: leto 2017; 1.3: leto 2017, stari 80 let in več; 1.4: leto 2017, stari 25-64 let; 1.5: leto 2017, stari 15-64 let; 1.6: leto 2017. Dejavniki tveganja za zdravje: 2.1: leto 2017, otroci in mladostniki, stari 6-14 let; 2.2: leto 2017, otroci in mladostniki, stari 6-14 let; 2.5: povprečje 2013-2017; 2.6: povprečje 2013-2017; 2.9: leto 2016; 2.10: leto 2016. Preventiva: 3.1: leto 2017; 3.2: povprečje 1.7.2014 - 30.6.2017, ženske, stare 20-64 let. Zdravstveno stanje: 4.2: leto 2017, zaposleni prebivalci; 4.3: povprečje 2013-2017, bolnišnične obravnave, stari 0-19 let; 4.4: povprečje 2013-2017, bolnišnične obravnave, starejši od 15 let; 4.5: leto 2017; 4.6: leto 2017; 4.7: leto 2017; 4.8: povprečje 2013-2017, bolnišnične obravnave, stari 35-74 let; 4.9: povprečje 2013-2017, bolnišnične obravnave, stari 35-84 let; 4.10: povprečje 2011-2015, novo odkriti raki razen nemelanomskega; 4.11: povprečje 2013-2017, bolnišnične obravnave, stari 65 let in več; 4.12: leto 2017; 4.13: leto 2017, stari 65 let in več; 4.14: povprečje 2008-2017; 4.15: povprečje 2011-2015; 4.16: povprečje 2011-2015; 4.17: povprečje 2011-2015. Umrljivost: 5.1: povprečje 2013-2017; 5.2: povprečje 2013-2017, stari 0-74 let; 5.3: povprečje 2013-2017, stari 0-74 let; 5.7: povprečje 2013-2017.

Viri podatkov:

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Fakulteta za šport (UL), Register raka, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo:


14

ogl a si 040/202 384

 GRADNJA

ENERGETSKIH NAPELJAV

 VIŠINSKA

Izberite kvaliteto po akcijskih cenah! Hausmart d.o.o., Škofja Loka Sveti Duh 139, 4220 Škofja Loka, Tel.: 04 231 59 95, Gsm: 030 390 942, E: info@hausmart.si PE Nova Gorica, Razstavni salon Cesta 25. junija 2, 5000 Nova Gorica, Tel.: 05 994 15 86, Gsm: 030 645 300, E: novagorica@hausmart.si

DELA

 POSEK IN

SPRAVILO LESA Z GOZDNO ŽIČNICO

gsm: 041 356 060 gsm: 041 647 351 tilen.stefelin@siol.net Strahinj 87 - NAKLO, tel.: 04 / 25 76 440, gsm: 051 / 358-368 www.megales.si

Aleš Bukovec s.p. / Zapuže 16/a 4275 Begunje na Gor. / gsm: 068 173 092 atlet.sport.tapetnistvo@gmail.com

Lorem i p

/ COPATI / OBLAZINJENO POHIŠTVO / / TELOVADNE BLAZINE /

sum dolor sit

• Odkupujemo hlodovino smreke, jelke in macesna ter celulozni les. Brez časovnih omejitev odkupujemo bukove goli, goli drugih trdih in mehkih listavcev. • Izvajamo sečnjo in spravilo lesa. • Ugodne cene in dobri plačilni pogoji.

dolore m agna aliquam

OBIŠCITE NAŠO SPLETNO TRGOVINO www.atletsport.si

Vaš partner pri odkupu, poseku in prevozu lesa r e et

STOLOV IN JEDILNIH KOTOV

nsectetuer adipiscin g elit amet, co

OBNOVA SEDEŽNIH GARNITUR,


15

ogl a si 040/202 384

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 6,1-7,7 l/100 km in 139-174 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0319 g/km, trdi delci: 0,00019-0,00065 g/km, število delcev: 0,55-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Akcija velja do 31.3.2020. Do zgoraj navedenih akcijski ugodnosti so upravičeni tisti kupci novih vozil Vitara, ki jim bo v obdobju akcije izstavljen račun in bo vozilo tudi registrirano. * Podaljšano jamstvo 3 + 2 leti je vključeno v Suzuki Financiranje. Več na www.suzuki.si.

ABC Dealership

Dealer Road Dealer City ABC 1DE

Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com

tel.: 04 531 20 96 gsm: 040 221 522 info@nngradnje.si

25 % POPUST V JANUARJU IN FEBRUARJU

Srečno in uspešno leto 2020! 

PVC in ALU okna in vrata



Adaptacija stanovanj, pisarn, hiš



Svetovanje in brezplačne izmere



Fasaderstvo

6 komorni profil

ODLIČNA PVC OKNA Almir Čatič s.p., Lancovo 1, 4240 Radovljica


16

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

www.optika-mesec.com

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

12/02/15 08:04

Cesta Borisa Kidriča 1a

GSM: 040 38 00 86 TEL: 08 205 37 67 www.avtonota.si

JESENICE

RABLJENA VOZILA

VELIKA PONUDBA VOZIL S ŠTIRIKOLESNIM POGONOM. ZA VOZILA IZ OGLASA OB NAKUPU DO KONCA JANUARJA PREJMETE GRATIS LETNO VINJETO! 18.500 EUR

49.500 EUR

4

4x

24.999 EUR

4

15.500 EUR

4

4x

4x

12.990 EUR

4

4x

4

4x

Audi A3 quattro 2.0 TDI Ambition S-LINE, L. 2015, 93.000 km 110 kW / 150 KM

Audi A8 quattro 3.0 TDI clean BMW serija 4: 420d xDrive diesel Tiptronic FULL, Gran Coupé M Sport , 1 LETO L. 2016, 81.000 km, JAMSTVA, L. 2015, 50.200 km 140 kW / 190 KM 193 kW / 262 KM

Subaru Forester 2.0D Comfort, 1 LETO JAMSTVA, L. 2014, 151.000 km 108 kW / 147 KM

Subaru Forester 2.0D Comfort, 1 LETO JAMSTVA, L. 2013,140.000 km 108 kW / 147 KM

17.990 EUR

12.990 EUR

12.500EUR

12.000 EUR

4

13.250 EUR

4

4x

4

4x

4x

Subaru Forester 2.0D-L Exclusive, 1 LETO JAMSTVA, L. 2014, 84.000 km, 108 kW / 147 KM

Subaru Outback 2.0D VC Trend 4WD, 1 LETO JAMSTVA, L. 2012, 139.000 km 110 kW / 150 KM

Subaru Outback 2.0D VC Trend 4WD EXCLUSIVE, 1 LETO JAMSTVA, L. 2012, 102.000 km, 110 kW / 150 KM

6.999 EUR

16.990 EUR

4

4x

Volkswagen Golf Variant 4MOTION Trendline 1.6 TDI, 1 LETO JAMSTVA, L. 2012, 191.000 km, 77 kW / 105 KM

4

4x Volkswagen Tiguan 2.0 TDI 4motion BMT Sport Style, 1 LETO JAMSTVA, L. 2015, 105.000 km, 110 kW / 150 KM

4

4

4x

4x Subaru XV 2.0D Comfort, 1 LETO JAMSTVA, L. 2012, 139.000 km 108 kW / 147 KM

ODKUP RABLJENIH OSEBNIH VOZIL ZA GOTOVINO - TUDI LEASING VOZILA MOŽEN NAKUP VOZILA BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA DO 15.000 EUR

Suzuki SX4 S-Cross SX4 1.6 DDiS , 1 LETO JAMSTVA, L. 2014, 62.000 km, 88 kW / 120 KM

1 LETO JAMSTVA NA VOZILA

GARANCIJA NA PREVOŽENE KILOMETRE

MOŽNOST PLAČILA ZAVAROVANJA DO 12 OBROKOV TER GOTOVINSKI POPUSTI

Profile for Specom d.o.o.

Bohinjske novice, januar 2020  

Bohinjske novice, januar 2020  

Profile for specom
Advertisement