Spatula 93

SPATULA Š T. 93

9

O K TO B ER 2023

GL A SILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD

IZ STROKE

Alzheimerjeva bolezen: Kako dolga je še pot do zdravila?

25

LBM KOTIČEK

33

FA R M A DV E N T U R E

38

NA POGOVORU

Alergije na hrano - modna muha ali resen problem?

Letošnje SEP dogodivščine

Prof. dr. Rok Dreu, mag. farm.

www.dsfs.si/spatula

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula OKTOBER 2023 / Št. 93 Naklada: 850 izvodov

Glavna in odgovorna urednica: Eva Mlinar spatula@dsfs.si

Uredniški odbor:

Anja Dremelj, Nina Gradišek, Maša Klarič, Eva Mlinar, Nika Simšič, Anja Tršek, Nina Žaberl

Ustvarjalke in ustvarjalci:

Mariam Aly, Jernej Birk, Kaja Bizjak, Nida Cavdarbasha, Hristina Damyanoska, Nastja Emeršič, Meta Furlan, Nina Grum, Nuša Hameršak, Domen Hočevar, Melanie Jozić, Sara Kern, Nina Krebelj, Marko Krmac, Anja Kruščič, Mia Malinger, Amadeja Mencin, Eva Mlinar, Eva Polutnik, Leonora Prestreši, Ana Radić, Kaja Rangus, Ema Razingar, Eva Rojc, Anika Smolič, Tina Škvarč, Manca Špegel, Maruša Špegel, Natalija Trunkelj, Bor Zabric, Kaja Zajc

Recenzenti:

prof. dr. Stanislav Gobec, mag. farm. prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm. prof. dr. Odon Planinšek, mag. farm.

Lektoriranje:

Lektoriranje in jezikovno svetovanje, Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

Oblikovanje:

EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tisk:

PARTNER GRAF zelena tiskarna d. o. o.

ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

Kazalo 3 4 9

Uvodnik Študentski vodnik po Fakulteti za farmacijo Iz stroke 9

Alzheimerjeva bolezen: Kako dolga je še pot do zdravila?

13 Detekcija podtaknjenih psihotropnih snovi v bioloških vzorcih 18 Priprava amorfnih trdnih disperzij z uporabo superkritičnih fluidov v tehnologiji RESS

21 Kozmetološki kotiček 21 Ali z naravnimi polimeri lahko nadomestimo sintetične karbomere?

25 LBM kotiček 25 Alergije na hrano ─ modna muha ali resen problem?

28 Industrijski kotiček 28 Mikrotermoforeza: metoda za določanje biomolekularnih interakcij

32 Farmadventure 32 Poljska prigoda 33 Letošnje SEP dogodivščine

38 Na pogovoru 38 Prof. dr. Rok Dreu, mag. farm.

42 Novičke 43 Dogajalo se je 50 Kolumna 50 Bi lahko zdravila prevzemali kar na lekarniškem paketomatu?

52 Razvedrilo

Uvodnik Nove poti Pa smo končno tu, po vsaj stotih prebranih prispevkih, tisočih poslanih e-poštnih sporočilih in treh izdanih številkah Spatule se moj mandat glavne urednice počasi izteka. Ko pomislim na začetek moje poti pri Spatuli, se spomnim, kako se je vse začelo z idejo, idejo, kako bi članek v Spatuli odlično izgledal na mojem takrat še praznem življenjepisu.

Pot od začetne ideje do samega položaja glavne urednice je bila zanimiva in polna priložnosti za učenje, hkrati pa na trenutke nekoliko naporna. Prišlo je tudi do kar nekaj padcev, a je »razgled« na koncu poti vseeno vreden vsega truda, ki je bil vložen.

Na začetek pomembne poti pa stopate tudi bruci. Prav zaradi vas je tretja številka še toliko bolj posebna in pomembna. Sama se še vedno spomnim svoje prve Spatule, ki sem jo v roke prejela že daljnega leta 2018. Spomnim se zelene naslovnice, Tilnovega uvodnika, intervjuja z dekanjo in pa kot najpomembnejšega “Priporočnika za bruce”.

Podzavestno sem vzela navdih za mojo zadnjo številko ravno iz tiste »moje« prve, saj je tudi tokrat naslovnica zelena, intervju je z novim dekanom, priporočnik pa se je le preimenoval v »Študentski vodnik po Fakulteti za farmacijo«.

Toplo priporočam natančno branje Študentskega vodnika, saj boste tako že prvi dan opremljeni z informacijami, ki vam bodo prav prišle čez celotno leto. Z branjem pa se ne ustavite po prebranem vodniku, saj se je najboljši del takrat šele začel.

biomedicine. Če želiš vedeti več o Alzheimerjevi bolezni, lahko začneš z branjem prvega strokovnega članka, če te zanimajo alergije, prelistaj naprej do LBM kotička, morda potrebuješ navdih za naslednje potovanje, zato si preberi, kje so bili letos SEP-ovci, v Dogajalo se je pa si preberi, kaj so čez poletje delali društveniki (nekateri so uživali kar na Baliju), in ne pozabi na Edija, ki ti je pripravil še odlično križanko z nagradami.

Bruci, čeprav ste prišli na fakulteto, da se boste veliko učili, se ne pozabite tudi zabavati, vsaj zdaj, ko vas zaradi sedenja še ne boli hrbet. Šalo na stran, v študentskih letih je pomembno, da se poleg učenja pridobivajo še druge življenjske izkušnje, zato se ne pozabiti letos pridružiti kakšni društveni ekipi. Spoznali boste kakšne že izkušene seniorje FFA, ki vam bodo z velikim veseljem podali nasvete za preživetje na faksu, spletli boste tudi mnoga prijateljstva in pridobili mnoge uporabne izkušnje. Enako pa velja tudi za tiste, ki niste več bruci – pridite v društvo, dokler je še čas.

Za konec bi se rada zahvalila še moji ekipi, Anji D., Anji T., Nini G., Nini Ž., Niki in Maši, ter vsem tistim, ki so na kakršenkoli način pomagali pri ustvarjanju Spatule.

Eva Mlinar, glavna urednica Spatule

Spatula, ki jo prebiraš, je opremljena z zanimivimi temami s sveta farmacije, kozmetologije in laboratorijske

3

ŠTUDENTSKI VODNIK PO FAKULTETI ZA FARMACIJO

Študentski vodnik po Fakulteti za farmacijo Fakulteta za farmacijo

Osnovne informacije na kratko

Fakulteta za farmacijo (FFA) je članica Univerze v Ljubljani (UL) in je matična za področje farmacevtskih znanosti, laboratorijske biomedicine in kozmetologije. Razpisanih ima pet študijskih programov (Kozmetologija – 1. stopnja, Laboratorijska biomedicina – 1. in 2. stopnja, Industrijska farmacija – 2. stopnja in EMŠ Farmacija).

Vpis v višji letnik

Vodstvo fakultete Vodstvo fakultete sestavljajo: - dekan: prof. dr. Rok Dreu, mag. farm; - prodekan za znanstveno-raziskovalno področje: doc. dr.

Igor Locatelli, mag. farm.; - prodekan za študijsko področje: prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm. (skupaj s predstavniki letnikov skrbi za skladnost izvajanja študijskih programov in rešuje probleme, povezane z izpiti, prehajanjem letnikov itd.);

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik. Pogoji za napredovanje so objavljeni na spletni strani UL FFA. Izjemno napredovanje Enkrat v okviru študija je omogočen vpis z 12 ECTS manj, kot jih določa učni načrt. V izrednih okoliščinah je mogoč tudi drugi izjemni vpis, če študent trpi zaradi hudih in resnih motenj, ki so časovno in vsebinsko v neposredni povezavi s sposobnostjo opravljanja študija: hude kronične bolezni, daljše hospitalizacije, smrt v ožjem družinskem krogu, intenzivno športno ali kulturno udejstvovanje, izjemno težke socialne razmere ali rojstvo otroka v času študija.

Ponavljanje letnika

- prodekanja za mednarodno sodelovanje: izr. prof. dr.

Martina Gobec, mag. farm. (koordinira prijave Erasmus+ izmenjav – več o mednarodni mobilnosti boste izvedeli na dnevu mobilnosti v decembru).

Ponavljanje letnika je mogoče enkrat v okviru študija, če študent v študijskem letu opravi vsaj 30 ECTS. Študent se v letnik ponovno vpiše, zato se mu izpitni roki tega letnika štejejo znova. Za drugo ponavljanje letnika veljajo enaki kriteriji kot za drugi izjemni vpis. V primeru ponavljanja letnika lahko študenti opravljajo obveznosti višjega letnika.

Študentski referat

Opravljanje študijskih obveznosti brez statusa

Na referat, ki se nahaja za fakulteto, v leseni stavbi na Aškerčevi 7, se obrnete, kadar imate kakršne koli težave, povezane s študijem (prijava in odjava z izpita, vpis ocene, težave z informacijskim sistemom – VIS). Poleg referata se lahko obrnete tudi na predstavnika letnika, tutorja učitelja, koordinatorja in prodekana za študijsko področje.

Če študent v študijskem letu ne opravi vsaj 30 ECTS ali ima zavrnjeno prošnjo za drugi izjemni ali ponovni vpis, v naslednjem študijskem letu nima statusa na FFA. Preostale obveznosti iz študijskega programa lahko opravlja proti plačilu še dve leti od zadnjega dne, ko je bil vpisan. Ko opravi vse obveznosti, se lahko ponovno vpiše v naslednji letnik.

Izpitni roki se pri študentu brez statusa ne štejejo znova.

Visokošolski informacijski sistem Visokošolski informacijski sistem (VIS) je spletni informacijski sistem, ki omogoča pregled nad razpisanimi izpitnimi roki, prijavljanje in odjavljanje z izpitov, pregled nad stanjem prijave na izpit, stalen pregled nad ocenami opravljenih predmetov in pridobljenimi ECTS ter tiskanje potrdila o vpisu in izpisa ocen.

Študijski red Vsem študentom toplo priporočamo, da preberejo Študijski red UL in Študijski red UL FFA, da bodo poznali svoje pravice in dolžnosti v povezavi z opravljanjem obveznosti na FFA. Nadobudneži so vabljeni tudi k branju Statuta UL.

4

Podaljšanje statusa v primeru rojstva otroka Za vsako rojstvo otroka pripadata dodatno leto statusa in možnost ponovnega vpisa v isti letnik tako študentu kot študentki. Pogoj za to je rojstvo otroka v času statusa študenta.

Dodatno leto oziroma absolventski staž Če študentu v predvidenem trajanju študija ne uspe opraviti vseh obveznosti, lahko vpiše dodatno leto oziroma absolventski staž. Absolventski staž traja eno leto od prenehanja trajanja predvidenih študijskih obveznosti. Za podaljšanje absolventskega staža veljajo enaki kriteriji kot za drugi izjemni vpis.

ŠTUDENTSKI VODNIK PO FAKULTETI ZA FARMACIJO

Ponavljanje izpita Če študent izpita ne opravi, ima pravico do ponovnega opravljanja še štirikrat. Pri tem so prva tri opravljanja brezplačna, vsa nadaljnja pa plačljiva po ceniku UL in komisijska. Če v zadnjem poskusu študent ne opravi izpita, ne more več zaključiti študija vpisanega programa. Pri ponovnem vpisu v letnik se šteje, da študent posamezni izpit opravlja prvič.

Izboljšanje ocene Če študent ni zadovoljen s pridobljeno oceno, lahko izpit opravlja ponovno. To pravico ima študent pri enem predmetu na študijsko leto. Velja višja ocena. V okviru študija lahko študent za pretekla študijska leta popravlja do dve oceni.

Več informacij najdete na spletni strani FFA.

Študentski svet Študentski svet (ŠS) FFA je organ študentov fakultete in predstavlja povezavo med študenti in fakulteto.

Sestavljajo ga predstavniki vseh letnikov vseh študijskih programov na UL FFA, glavni ERASMUS-tutor in glavni koordinator tutorjev študentov. Vsi predstavniki ŠS FFA so na svoje pozicije izvoljeni na začetku študijskega leta. ŠS FFA zastopa študente in njihove pravice, imenuje predstavnike študentov v organe UL FFA, se dogovarja o spremembah vpisnih pogojev in o prenovi študija, podaja mnenje o pedagoških delavcih, koordinira študentsko tutorstvo na UL FFA, sodeluje pri nadziranju kakovosti na UL FFA in sodeluje tudi v okviru Študentskega sveta UL. Poleg tega informira in uvaja študente, sodeluje pa tudi pri projektih na področjih obštudijskih dejavnosti, kot so organizacija Informative, informativnih dnevov in Uvodnega dneva za bruce.

Predstavnik letnika Predstavnika letnika izvolijo študenti na začetku študijskega leta. Njegova naloga je, da v skladu z željami letnika komunicira s pedagoškimi delavci in prodekanom za študijsko področje, predlaga izpitne roke in izdela predlog razporeditve vaj. S svojim letnikom komunicira s pomočjo FB-skupine letnika, za katero skrbi ŠS FFA. Zagovarja tudi mnenje letnika v okviru ŠS FFA. Študentski tutorski sistem Pod okriljem ŠS FFA se izvajajo osebno, predmetno in ERASMUS-tutorstvo. Osebno tutorstvo predstavlja stik študenta 1. letnika s študentom višjega letnika. Vsakemu študentu, ki vstopi v 1. letnik, se na naši fakulteti, če to seveda želi, dodeli osebni tutor, to je študent višjega letnika, ki ga spremlja skozi celotno študijsko leto. Osebni tutorji so na voljo za kakršna koli vprašanja v zvezi s študijem na naši fakulteti ali študentskim življenjem nasploh.

Predmetno tutorstvo predstavlja pot do lažjega razumevanja snovi in opravljanja izpitov. Sošolec ali študent višjega letnika, ki ima pri določenem predmetu veliko znanja, s pomočjo glavnega koordinatorja tutorjev študentov organizira predmetno tutorstvo, na katerem se rešujejo naloge, ki so pogosto na izpitih, in/ali razlaga določeno zahtevnejšo snov. To je odličen način utrjevanja snovi in priprave na izpit oziroma kolokvij. Predmetni tutorji so izbrani na razpisu, ki ga vodi koordinator, za svoje delo pa so tudi plačani.

DŠFS – Društvo študentov farmacije Slovenije Društvo študentov farmacije Slovenije (DŠFS) je neprofitna in nepolitična organizacija, ki združuje študente FFA – svoje člane zastopa v Sloveniji in svetu že od leta 1997.

Društvo sestavlja izvršni odbor, ki šteje šest članov: predsednika, generalnega sekretarja, blagajnika, predstavnika za stike z javnostjo, predstavnika za stike z Evropsko zvezo študentov farmacije (EPSA) in predstavnika za stike z Mednarodno zvezo študentov farmacije (IPSF).

Poleg tega za izvedbo projektov v društvu skrbi še sedem koordinatorjev: koordinator strokovnih večerov, koordinator javnih kampanj, Twinnet koordinator, koordinator IPSF SEP mednarodnih strokovnih praks, koordinator humanitarne skupine, vodja Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora in glavni urednik Spatule. V društvu za večje projekte skrbijo vodja projekta Inkubator inovativnosti, vodja projekta Kapsula priložnosti, vodja projekta InterAKCIJA, vodja projekta za zunanje zadeve, vodja projekta za grafično oblikovanje, vodja projekta Placebo, vodja projektov laboratorijske biomedicine in vodja projektov kozmetologije.

Nikakor pa ne smemo pozabiti na našega najpomembnejšega člana – Edvarda Farmacevtskega ali na kratko Edija. Če ga želiš spoznati, se oglasi v študentski sobici, kjer Edi preživi večino svojega časa. Študentska sobica je v kleti stavbe referata na Aškerčevi 9. Če se nam želiš pridružiti ali o nas in naših projektih izvedeti kaj več, te vabimo, da spremljaš našo Facebook stran Študentje Fakultete za farmacijo, najdeš pa nas tudi na Instagram profilu @sssfd.slovenia, Twitter profilu @ DSFSfarmacevti in LinkedIn profilu ŠSSFD – Students’ Section of Slovenian Pharmaceutical Society.

Redni član društva lahko postane vsak študent FFA, ki izpolni pristopno izjavo na spletni strani dsfs.si/clanstvo, članstvo v društvu pa je povsem brezplačno.

Projekti društva študentov farmacije Humanitarna skupina Največji projekt, ki ga organizira ta skupina, je zagotovo Božični bazar. Poteka konec decembra v avli FFA in daje študentom in zaposlenim na fakulteti možnost, da na stojnici kupijo manjša darilca za svoje najdražje ali pa si le privoščijo kakšno slaščico za h kavi. Vse izdelke in slaščice izdelajo študenti FFA. V predlanskem študijskem letu nam je

5

ŠTUDENTSKI VODNIK PO FAKULTETI ZA FARMACIJO

malo zagodla korona, kar pa nas, študentov, ni ustavilo, saj smo namesto Božičnega bazarja organizirali Spomladanski bazar. Drugi projekti Humanitarne skupine so še organizacija Humanitarnega žura, dobrodelna izmenjava potaknjencev, zbiralne akcije in pomoč v Pro bono ambulanti. Prav tako skupaj s študenti Medicinske fakultete organiziramo tudi projekt Medimedo, kjer pomagamo predšolskim otrokom pri premagovanju strahu pred zdravstvenimi delavci. Seveda ni treba poudarjati, da gredo vsi prispevki, ki jih zbere Humanitarna skupina, v dobrodelne namene.

Strokovni večeri Strokovni večeri so med najbolj priljubljenimi projekti DŠFS, ki štejejo tudi za dodatno obštudijsko izobraževanje. Študenti pridobimo širši pogled na različne strokovne teme in se seznanjamo z aktualnim dogajanjem na področju farmacije in zdravstva. Skozi študijsko leto organiziramo številna strokovna predavanja, simpozije in večdnevni kongres. Nekaj projektov, ki smo jih organizirali, predstavljajo simpozij na temo sodobne tarčne terapije, simpozij na temo digitalizacije v zdravstvu ter strokovni večeri o akademskem dopingu, duševnem zdravju in sindromu izgorelosti. Projekt, ki se vse bolj razvija, so tudi podkasti DŠFS, kjer poskušamo predstaviti pisane poglede strokovnjakov na najrazličnejše farmacevtske, kozmetološke in druge zdravstvene tematike.

Koordinator za strokovne večere organizira tudi tri tekmovanja: Malo šolo klinike, Zdravila po meri in Svetovanje pacientom. Pri prvem gre za obravnavo kliničnega primera fiktivnega bolnika, pri drugem za načrtovanje in pripravo magistralnih izdelkov, pri tretjem pa za svetovanje pacientu v lekarni.

Z obiskom strokovnih večerov in dobro uvrstitvijo na tekmovanjih si lahko zagotoviš plačano kotizacijo za obisk Svetovnega kongresa Mednarodne zveze študentov farmacije (IPSF).

Javne kampanje Javne kampanje so namenjene informiranju širše javnosti o aktualnih zdravstvenih problemih. Kot študentom vseh programov FFA se nam zdi to še posebej pomembno, saj smo del javnega zdravstva in nosimo ključno družbeno odgovornost. Najprej se študenti na predavanju sami podrobneje izobrazimo o temi, nato pa s pomočjo letakov na stojnicah po fakultetah, trgovskih centrih, osnovnih in srednjih šolah ter v središču mesta informiramo mimoidoče.

Ob tem študenti pridobivamo praktična znanja komuniciranja in stika z bolniki ter pravilnega pristopa pri svetovanju. Vsako leto se organizira tudi tečaj obnovitvene prve pomoči.

Spatula Spatula je glasilo, ki izide trikrat letno, njeno vsebino pa ustvarjamo študenti. Članki so strokovnega in družabnega značaja – tako boste v Spatuli našli vse od poglobljenih strokovnih člankov do opisa zadnje farmacevtske zabave.

Vedno pa je vanjo vključena tudi nagradna igra s priročnimi nagradami.

6

Motivacijski vikendi Namenjeni so motiviranim študentom, ki bi si radi razširili obzorja ter pridobili nova znanja in veščine ter bliže spoznali društvo. Gre za tridnevne dogodke, na katerih za udeležence pripravimo različne treninge mehkih veščin (komunikacija, upravljanje časa, delo v ekipi itd.) in organiziramo aktivne razprave o društvenih projektih in njihovih izboljšavah. Poleg tega predstavljajo taki vikendi tudi odlično priložnost za povezovanje članov ekipe.

Mednarodna scena in študentske izmenjave EPSA – European Pharmaceutical Students’ Association EPSA združuje študente farmacije iz sedemintridesetih evropskih držav. Letno se lahko udeležiš štirih EPSAdogodkov: spomladi Letnega kongresa, konec februarja Letne recepcije, poleti Poletne univerze in jeseni Jesenske skupščine. Dogodki so sestavljeni iz predavanj, delavnic, treningov mehkih veščin, javnih kampanj, strokovne ekskurzije in generalne skupščine, poleg tega pa je v večernih urah zagotovljen nepozaben družabni program. Tisti, željni aktivnejšega sodelovanja, se lahko pridružite tudi EPSA-ekipi (EPSA Team), ki je odgovorna za obstoj in razvoj EPSA. IPSF – International Pharmaceutical Students’ Federation Na svetovnem nivoju je DŠFS pridružen Mednarodni zvezi študentov farmacije (IPSF), ki šteje več kot osemdeset članic.

Glavni IPSF-dogodek je Svetovni kongres. Poteka v poletnih mesecih in navadno traja deset dni. Tako kot EPSA-dogodki je sestavljen iz strokovnega dela (predavanja, treningi mehkih veščin), zasedanja generalne skupščine in družabnega programa.

SEP – Student exchange programme Student exchange programme (SEP) v okviru IPSF je program mednarodnih strokovnih praks za študente farmacije. S ciljem promocije mobilnosti med študenti farmacije na svetovni ravni ponuja 1–3-mesečne strokovne prakse na vseh področjih farmacevtske stroke. Študenti imajo tako možnost opravljanja prakse v splošnih in bolnišničnih lekarnah, industriji, klinični farmaciji ali na področju raziskav na fakultetah oziroma inštitutih v več kot šestdesetih državah. Vsako leto na SEP-prakso odpotuje približno dvajset slovenskih študentov, približno enako pa je tudi število tujih študentov, ki pridejo na SEP v Slovenijo.

Twinnet Twinnet je projekt Evropske zveze študentov farmacije (EPSA), katerega ideja temelji na promoviranju mobilnosti mladih v Evropi. Gre za mednarodne enotedenske izmenjave študentov – manjša skupina študentov iz posamezne države se sreča v vsaki izmed partnerskih držav, kjer potekajo delavnice in predavanja na določeno temo, organizira pa se tudi obisk lokalnega farmacevtskega podjetja. Seveda nikoli ne manjka niti bogat družabni program (ogledi znamenitosti, športne aktivnosti ipd.).

ŠTUDENTSKI VODNIK PO FAKULTETI ZA FARMACIJO

Mednarodni farmacevtski poletni tabor (IPSC) DŠFS organizira IPSC že več kot dvajset let. Gre za sedemdnevno druženje približno šestdesetih študentov farmacevtskih in sorodnih ved iz Slovenije in tujine. Tabor je sestavljen iz dveh delov: bogatega strokovnega in družabnega programa. Strokovni del obsega predavanja in delavnice, povezane z glavno temo tabora, ne manjka pa niti treningov mehkih veščin. Družabni del zajema oglede regionalnih znamenitosti kraja, v katerem je tabor organiziran, zanimive delavnice, športne igre in tematske zabave.

Veliki projekti InterAKCIJA Projekt InterAKCIJA je največji in najvidnejši med javnimi kampanjami DŠFS. Širšo javnost ozavešča o interakcijah med zdravili, zdravili s hrano in zdravili z alkoholom. V okviru projekta tedensko izhajajo članki na Facebook in Instagram profilu Projekt InterAKCIJA, med študijskim letom pa študenti obiščejo dijake na srednjih šolah in gimnazijah ter študente v študentskih klubih in jim tam v sklopu delavnice osebno predavajo, se z njimi pogovarjajo in si izmenjujejo izkušnje, povezane s tematiko.

Kapsula priložnosti Kapsula priložnosti je karierno usmerjen projekt, ki tekom nekaj tednov spomladi in jeseni strnjeno predstavi različne zaposlitvene možnosti s področij farmacije, kozmetologije in laboratorijske biomedicine. Poteka na vsaki dve ali tri leta, na njem pa gostimo nekdanje študente naše fakultete in druge predstavnike industrije. Veselimo se aktivnega sodelovanja s študenti, zato organiziramo tudi praktične delavnice o komunikaciji in sodelovanju ter hitre zmenke z največjimi podjetji v Sloveniji, kjer se lahko študenti izurijo v vodenju in nastopu pred delodajalcem.

Inkubator inovativnosti Inkubator inovativnosti je projekt, ki študentom omogoča vpogled v delo farmacevta na področju trženja. Udeleženci s pomočjo strokovnjakov iz realnega poslovnega okolja rešujejo konkretne izzive. Izid projekta je uporabna in udejanjena rešitev za zastavljen problem. Inkubator predstavlja vez med potencialnim delodajalcem in perspektivnim kadrom.

Kot primer lahko podamo nekdanje zmagovalce izziva, ki trenutno že dve leti uspešno vodijo kampanjo »Vabim te na kavo« na temo izobraževanja širše javnosti in razbijanja tabujev o intimnem zdravju.

Projekti kozmetologije Pri projektih kozmetologije gre predvsem za strokovne večere in javne kampanje, ki pokrivajo sodobna področja kozmetologije. Namenjeni so pridobivanju dodatnega strokovnega znanja in mehkih veščin ter informiranju širše javnosti in študentov FFA o aktualnih kozmetoloških problematikah. Tako sta bili do sedaj izvedeni kampanja o zaščiti pred soncem in javna kampanja s strokovnim večerom na temo atopijskega dermatitisa, organizirane pa

so bile tudi delavnice o naravni kozmetiki, strokovni večeri o dermadiagnostiki in mnogi drugi projekti.

Projekti laboratorijske biomedicine Projekti laboratorijske biomedicine so projekti, ki jih pripravljajo predvsem študenti vseh letnikov programa laboratorijske biomedicine. Potekajo predvsem v obliki javnih kampanj in strokovnih večerov. V njih se podrobneje posvetimo aktualnim in zanimivim temam s področja laboratorijske biomedicine, namenjeni pa so širjenju znanja o aktualnih tematikah s področja laboratorijske biomedicine.

Pomembnejši projekt, ki ga izvajajo, je VampireCup, projekt ozaveščanja o pomembnosti darovanja krvi.

Uradne izjave Z uradnimi izjavami izražamo tudi svoja stališča o aktualnih javnozdravstvenih problemih – v ta namen pišemo dokumente in uradne izjave, kjer sodelujemo tudi z zunanjimi organizacijami (EPSA, IPSF). Tako stremimo k ozaveščanju o problematiki na podlagi izvedenih anket in raziskav, prav tako pa v izjavah tudi predlagamo rešitve. Kot društvo smo tako podali svoja stališča o podnebnih spremembah in vlogi farmacevtov pri trajnostni zdravstveni skrbi, ozaveščanju o duševnem zdravju in v boju proti bakterijski rezistenci. Same izjave si lahko prebereš na naši spletni strani.

Placebo Placebo je projekt, ki je namenjen vsem študentom, ki hočejo razširiti svoje znanje in ga kolegom predstaviti na strokoven način. Je študentska publikacija, ki za razliko od Spatule, ki jo prebiraš trenutno, vsebuje samo članke strokovne narave. Izide enkrat letno, osrednja tematika pa je določena predhodno. Letos je bila ta tematika rakava obolenja.

Projekti za grafično oblikovanje Pri projektih za grafično oblikovanje skrbimo, da imajo vse naše objave, vsa naša vabila na dogodke in vsi naši socialni mediji čim bolj privlačno in edinstveno grafično podobo.

Namenjeni so tudi oblikovanju raznih brošur za javne kampanje, oblikovanju koledarja za v Spatulo in grafičnih podob za dogodke na naši Facebook strani.

ŠSSFD – Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva Slovensko farmacevtsko društvo (SFD) povezuje strokovnjake iz industrije, lekarn, izobraževalnih ustanov in uprave. Sestavljeno je iz devetih podružnic in enajstih sekcij. Podružnice organizirajo mesečna strokovna predavanja, sekcije pa letna srečanja. Na nacionalni ravni je najpomembnejši simpozij ob redni letni skupščini društva.

Društvo izdaja tudi Farmacevtski vestnik, ki izhaja večkrat letno. Študenti imamo v SFD študentsko sekcijo (ŠSSFD), katere izvršni odbor je po sestavi enak kot izvršni odbor DŠFS, predsednik DŠFS pa je poleg tega tudi član izvršnega odbora SFD.

7

ŠTUDENTSKI VODNIK PO FAKULTETI ZA FARMACIJO

Z včlanitvijo v SFD si deležen znižanih kotizacij za udeležbo na strokovnih in družabnih dogodkih (študenti imamo dodatne ugodnosti), prejemaš pa tudi Farmacevtski vestnik. Včlaniš se lahko na spletni strani SFD (www.sfd.si).

ŠOFFA – Študentska organizacija Fakultete za farmacijo ŠOFFA spada v mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov.

Sestavlja jo šest članov (predsednik, podpredsednik in predstavniki za področje športa in turizma, področje mednarodnega sodelovanja, področje kulture in založništva ter področje izobraževanja). Predsednik in podpredsednik ŠOFFA sta hkrati tudi poslanca Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. ŠOFFA primarno organizira dogodke zabavnega (farmacevtske zabave – farmažuri, študentska srečanja, ekskurzije, farmapiknik, zdrav zajtrk) in športnega značaja (paintball, drsanje, smučanje) ter projekte sodelovanja s ŠOU. Glavni dogodek je vsekakor strokovno-zabavna božična ekskurzija,

Spoštovani, v imenu vseh sodelavcev in vodstva Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani vas s smelimi pričakovanji novih študijskih ter raziskovalnih uspehov pozdravljam v novem študijskem letu, ki ga bomo kreirali skupaj z Vami skozi aktivnosti prenosa in preverjanja znanj ter kompetenc, iskanja novih spoznanj, udejanjanja novih in izvirnih idej ter organiziranja strokovnih in družabnih dogodkov.

Posebna dobrodošlica velja vsem prvovpisanim na enovitem, prvo, drugo in tretjestopenjskih študijskih programih fakultete, ki pokrivajo široko področje farmacije (klinične, znanstvene), industrijske farmacije, laboratorijske medicine, kozmetologije in toksikologije. Čestitke ob uspešnem vpisu na izbrani študijski program! Zagotovo ste se za študij na Fakulteti za farmacijo odločili zaradi želje po strokovnem delu v zdravstvenem sistemu ali v gospodarskem sektorju, ki ima bolnika in pacienta vseskozi v uvidu, ter hkrati z ambicijo doprinosa k razvoju medicine in/ali izboljšanja kakovosti življenja posameznika. Želim si, da bi v želji po novih spoznanjih čim bolje izkoristili prostore in laboratorijsko ter drugo opremo, da boste od vaših visokošolskih učiteljev in asistentov uspeli pridobiti kar največ znanja, izkušenj in sposobnosti znanstvene obravnave izzivov ter tako skozi študijska leta zrasli v odgovornega in samozavestnega strokovnjaka, ki se pravilno in odločno odzove na zdravstvene izzive v družbi. Pre-

8

ki poteka na začetku decembra, med petkom in nedeljo.

Poln avtobus študentov FFA se takrat odpravi v bližnjo evropsko državo. Strokovni program vključuje ogled lokalnih farmacevtskih proizvodnih obratov, podružnic podjetij, tamkajšnje fakultete za farmacijo ali lekarn. Obisk v tuji državi izkoristimo za spoznavanje države gostiteljice, tako da so del ekskurzije vedno tudi ogled mesta in njegovih znamenitosti, spoznavanje nacionalne kulture in večerna pogostitev z lokalnimi specialitetami.

Drug Dealer Vse študentske organizacije na fakulteti (ŠS FFA, DŠFS, ŠSSFD in ŠOFFA) so skupaj povezane pod imenom Drug Dealer. Člane lahko prepoznaš po modrih majicah z belimi tabletkami, ki jih lahko naročiš tudi sam. Če želiš o katerikoli od organizacij izvedeti še več, pa se nam lahko pridružiš v naslednjih tednih na Razširjenem Drug Dealer sestanku, kjer bodo predstavniki in člani predstavljali svoje pozicije in projekte, dovolj časa pa bo tudi za vaša vprašanja. Lepo vabljeni!

tekla izkušnja pandemije je družbo nekoliko razdvojila, zato je prav, da se v takšnih primerih zavedate tudi svojega poslanstva ozaveščanja laikov, a k temu navznoter vedno pristopate tudi z mero znanstvenega dvoma. Študijska leta sicer zagotovo ne predstavljajo samo obdobja poglobljenega študija, temveč tudi obdobje osebne rasti in pridobivanja novih življenjskih izkušenj, zato vam želim bogato študijsko izkušnjo tudi v tem pogledu. Primeri uspešnih posameznikov potrjujejo pomen neformalnega izobraževanja, zato je po njem smiselno posegati, vendar ob hkratnem zavedanju, da ima dan 24 ur in da ste večinoma odločili za regulirane poklice.

Na koncu je pomembno še izpostaviti, da Slovenija, s ciljem postati družba znanja, vlaga vedno več finančnih sredstev v izobraževanje in znanost, zato je prav, da na javni univerzi vsi skupaj z vloženim delom in trudom takšno usmeritev tudi upravičimo.

Z željo po kar najbolj uspešnem študijskem letu, s čim manj pretresi zunanjih dejavnikov, Vas lepo pozdravljam, prof. dr. Rok Dreu, dekan UL FFA

IZ STROKE

Alzheimerjeva bolezen: Kako dolga je še pot do zdravila?

Avtor: Bor Zabric, 3. letnik EM FAR I Recenzent: prof. dr. Stanislav Gobec, mag. farm.

Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, ki se kaže kot demenca.

Demenca je motnja kognitivnih funkcij možganov, ki bolnika ovira pri vsakodnevnih dejavnostih.

Najočitnejši znak je izguba spomina, pride pa tudi do izgube sposobnosti, potrebnih za samostojno življenje. Ljudje se v kasnejših fazah demence ne morejo več sami prehranjevati, oblačiti in brez pomoči skrbeti za osebno higieno. Pogosto se pridružijo tudi duševne motnje, kot so depresija, blodnje in nespečnost. Demenca se pojavi pri 10 % starostnikov nad 70 let in 10–20 % starostnikov nad 85 let. Kar za 70 % primerov ljudi z demenco je odgovorna Alzheimerjeva bolezen. V redkejših primerih se lahko pojavi tudi pri mlajših osebah. Trenutno z njo živi okoli 50 milijonov ljudi, ocenjuje pa se, da bo število prizadetih do leta 2050 naraslo na okrog 150 milijonov. Za zdaj zdravila, ki bi nedvomno zaustavilo ali spreobrnilo potek bolezni, še ni.

Patofiziologija Alzheimerjeve bolezni Bolezen je prvi definiral Alojz Alzheimer, ki je pod mikroskopom opazoval možgane ženske, ki se je dolgo soočala z demenco. Opazil je dve značilnosti, in sicer amiloidne plake in nevrofibrilarne pentlje. Amiloidni plaki in nevrofibrilarne pentlje so skupki proteinov, ki ovirajo delovanje živčnih celic in povzročajo njihov propad (1).

Vse se začne z amiloidnim prekurzorskim proteinom (angl. amyloid precursor protein, APP). Gre za transmembranski protein, ki je sestavljen iz ene alfa vijačnice. Njegova funkcija še ni popolnoma poznana, vendar se predvideva, da ima strukturno vlogo pri vzdrževanju sinaps. V glavnem se razgrajuje na dva načina. Prva možnost je, da ga najprej cepi α-sekretaza in nato γ-sekretaza.

Produkti teh cepitev so topni in prisotni v možganih zdravih oseb. Težava nastopi, ko namesto α-sekretaze protein najprej cepi β-sekretaza in nato γ-sekretaza (slika 1). Eden od fragmentov, ki nastane, se zvije v beta strukturo (listnata konformacija proteina), postane netopen in agregira v skupke, ki jim pravimo amiloidni plaki. Plaki se nato nalagajo okrog sinaps in ovirajo njihovo delovanje. Hkrati povzročijo tudi vnetni odziv, saj gre za netopen »tujek«, ki ga telo poskuša razgraditi, čeprav je sam protein precej odporen proti razgradnji.

Povezava ni popolnoma poznana, a ocenjujejo, da nastajanje amiloidnih plakov povzroči povišano koncentracijo kalcija v nevronih, kar aktivira kinazo, posledično pa pride do fosforilacije proteina tau (1).

Protein tau je strukturni element mikrotubulov v nevronih. Ko se prekomerno fosforilira, se odcepi od mikrotubulov, odcepljeni proteini tau pa med sabo agregirajo. Pri tem v celici ne pride le do nastanka netopnih agregatov, ki ovirajo njeno delovanje, ampak tudi do okvare mikrotubulov. Ti so med drugim odgovorni za transport nevrotransmiterjev iz telesa celice, kjer se sintetizirajo,

Slika 1: Razgradnja amyloid precoursour proteina, APP (Amyloid precoursor protein alpha, APP α; Amyloid precoursor protein beta, APP β; Amyloid beta, Aβ; C-terminal fragment alpha, CTF-α; C-terminal fragment beta, CTF-β; APP intracellular domain, AICD). Prirejeno po (4).

9

IZ STROKE

do živčnih končičev, kjer so shranjeni v veziklih in čakajo na sprostitev v sinaptično špranjo. Skupna posledica amiloidnih plakov in nevrofibrilarnih pentelj je smrt nevronov ter okvara signalnih poti v živčevju, poleg tega pa pride tudi do širjenja ventriklov ter atrofije možganskih vijug in hipokampusa (1). To se opazi pri obdukciji ali z magnetnoresonančnim slikanjem (slika 2) (1, 2).

morfoloških sprememb v možganih (8). Poleg tega pa imajo ta zdravila precej hude neželene učinke, saj ne zavirajo le acetilholin esteraze v centralnem živčevju, ampak tudi v prebavnem traktu in drugje. Acetilholin je v telesu namreč precej pogost nevrotransmiter. Pogosti neželeni učinki so anoreksija, bruhanje, driska, psihiatrične motnje, kot so agitacija in halucinacije itd., to pa predstavlja le nekatere od številnih stranskih učinkov (5, 6, 7). Psihiatrične motnje, ki se pojavijo, lahko zdravimo tudi z antidepresivi, antipsihotiki in benzodiazepini (8). Stranski učinki holinergičnih antagonistov niso zanemarljivi, poleg tega pa le začasno izboljšajo bolezenske znake.

Antagonist receptorjev NMDA: memantin Drugi tip učinkovin, ki je pri nas trenutno registriran, je antagonist receptorja na N-metil-D-aspartat oziroma receptorja NMDA. Te receptorje lahko aktivira tudi glutamin, ki je ekscitatorni nevrotransmiter v centralnem živčevju. Glutamin je vpleten v procese, ki so odgovorni za mišljenje in pomnjenje. Kar 70 % piramidnih celic v neokorteksu kot nevrotransmiter uporablja glutamin.

Ta sistem je povezan s prej omenjenim holinergičnim sistemom. Za razliko od holinergičnega pa tu ni encima, ki bi nevrotransmiter razgrajeval (9).

Slika 2: a) Zdravi možgani in b) možgani osebe z Alzheimerjevo boleznijo.

Prirejeno po (2).

Zaviralci acetilholin esteraze: donepezil, rivastigmin in galantamin Eden od sistemov v možganih, ki jih Alzheimerjeva bolezen najprej prizadene, je holinergični sistem, ki projicira iz Meynertovega jedra v možgansko skorjo. Ta sistem je odgovoren za prehod kratkotrajnega spomina v dolgotrajni spomin. Posledica te okvare je značilna pozabljivost, ki je prisotna pri Alzheimerjevi bolezni in je ne smemo zamenjati z benigno pozabljivostjo, do katere pride tudi pri starostnikih brez Alzheimerjeve bolezni (1).

Ugotovili so, da aplikacija skopolamina (slika 3) v človeški organizem povzroči amnezijo (pozabljanje). Skopolamin je namreč holinergični antagonist, kar pomeni, da prepreči oziroma oteži prevajanje signala prek holinergičnih sinaps. Kaj bi se torej zgodilo, če bi signal poskusili ojačati? Točno to želimo narediti z zaviralci acetilholin esteraze. Acetilholin esteraza je encim, ki je odgovoren za razgradnjo nevrotransmiterja na postsinaptični membrani. Če je encima manj ali pa je ta manj aktiven, lahko že z nižjo količino acetilholina dosežemo primerljiv odziv na postsinaptični živčni celici, ker se ta počasneje razgradi (2). Zdravilne učinkovine, ki delujejo na ta način, so donepezil, rivastigmin in galantamin (slika 3). Pri nas so te zdravilne učinkovine dostopne z zdravniškim receptom, donepezil v obliki filmsko obloženih tablet, rivastigmin v obliki transdermalnih obližev in galantamin kot trde kapsule s podaljšanim sproščanjem. Uporabljajo se za simptomatsko zdravljenje blage do zmerne Alzheimerjeve bolezni (5, 6, 7). Čeprav ta zdravila lajšajo simptome, lahko to izkoriščamo le 6 do 12 mesecev, saj ne zaustavijo

10

Glutamin se sprosti iz presinaptične membrane in aktivira receptor NMDA. Celice nevroglije ga nato prenesejo v svoj citosol in pretvorijo v glutamat. Glutamat se ponovno izloči v medceličnino, kjer nadaljuje pot nazaj v živčne celice. V mitohondrijih živčnih celic se pretvori v glutamin in shrani v vezikle, ki so pripravljeni na njegovo ponovno sprostitev.

Pri Alzheimerjevi bolezni pride do težave pri premiku glutamina iz sinaptične špranje v celice nevroglije. Za zdaj ni popolnoma pojasnjeno, zakaj se to zgodi, a predvidevajo, da je posledica oksidativnega stresa, ki nastane, ko se celice imunskega sistema odzovejo na amiloidne plake.

Oksidativni stres naj bi povzročil oksidacijo glutamatnega transporterja 1, ki je kanalček na celicah nevroglije.

Posledica tega je, da glutamat ostane v sinaptični špranji.

To je problematično, ker omogoči, da so receptorji NMDA, ki so pravzaprav kanalčki Ca2+, predolgo aktivirani (9).

Previsoka koncentracija kalcija v celici pa povzroči njeno smrt – temu pravimo ekscitotoksičnost (2, 10). Posledica odmiranja nevronov je okvara kognitivnih funkcij možganov. Ta proces poskušamo preprečiti z memantinom (slika 3), ki je antagonist receptorjev NMDA s srednjo afiniteto. Zaradi stalno povišane koncentracije glutamina prepreči proženje receptorja, a hkrati omogoči njegovo proženje, ko se ob sprostitvi glutamina iz presinaptične membrane koncentracija dodatno poveča (9). Pri nas je memantin dostopen samo na recept. Podobno kot zaviralci acetilholin esteraze ima tudi to zdravilo s to zdravilno učinkovino pogoste neželene učinke, kot so zaspanost, omotica, motnje ravnotežja in zaprtost. Dodatno vstopa v interakcije s številnimi zdravili, kar je lahko problematično, saj starostniki pogosto prejemajo več zdravil (11). Tako kot zaviralci acetilholin esteraze tudi to zdravilo ne zaustavi ali izboljša poteka bolezni.

IZ STROKE

related imaging abnormalities) (14). Te so posledica manjših krvavitev v možganih. V vsakem primeru niso nujno klinično pomembne, pa vendar lahko povzročijo tudi smrtne zaplete (14, 15). V ZDA je ameriška Agencija za hrano in zdravila (angl. Food and Drug Administration, FDA) po programu pospešene odobritve odobrila že dve monoklonski protitelesi. To sta lecanemab, odobren januarja 2023, in aducanumab iz leta 2021 (3, 16, 17).

V kliničnih študijah sta tudi zdravili donanemab in remternetug. Lecanemab, aducanumab in donanemab so zdravila, ki se aplicirajo intravensko v zdravstvenih ustanovah. Remternetug pa je zdravilo, ki se razvija v smeri aplikacije s pomočjo injekcijskega peresa. To bi omogočilo, da si pacienti zdravilo aplicirajo sami, podobno kot se to počne z inzulinskimi peresi (3, 14).

Slika 3: Memantin, donepezil, galantamin, rivastigmin in skopolamin.

Prirejeno po (2, 12).

Zdravila, ki spremenijo potek bolezni (DMT) Danes poteka obsežen razvoj novih zdravil za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Večina tega razvoja je usmerjena v zdravila, ki poskušajo bolezen vzročno zdraviti oziroma spremeniti njen potek (angl. disease modifying treatment, DMT). Pregledni članek, ki je izšel januarja leta 2023, poroča, da je bilo v času pisanja članka v različnih fazah kliničnega preizkušanja, prijavljenih na spletni strani ClinicalTrials.gov, 141 različnih načinov zdravljenja Alzheimerjeve bolezni. Od tega je bilo 78 % oziroma 111 različnih načinov DMT-jev (13). Tarče in mehanizmi za ta zdravila so različni (odstranjevanje amiloidnih plakov, odstranjevanje pentelj proteina tau, zmanjševanje vnetja, vpliv na metabolizem in bioenergetiko, zmanjševanje oksidativnega stresa). Večina poskusov razvoja DMT-jev za Alzheimerjevo bolezen je bilo do zdaj neuspešnih (13).

V farmacevtski stroki je namreč zelo dobro znano, da od večine zdravilnih učinkovin, ki vstopajo v klinične študije, le manjši delež teh pride do 4. faze kliničnega preskušanja in sprostitve na trg. V Sloveniji zato še ni registriranega zdravila, ki bi vzročno zdravilo Alzheimerjevo bolezen, obstaja pa skupina zdravil, ki so že prišla na trg v Združenih državah Amerike (ZDA). To so monoklonska protitelesa proti proteinu, ki tvori amiloidne plake (3).

Monoklonska protitelesa proti amiloidu β Razvoj monoklonskih protiteles in tudi cepiv, ki bi poskušala spodbuditi imunski odziv proti proteinu, ki tvori amiloidne plake, je precej težaven. Glavna ovira so pogosti resni neželeni učinki, lahko namreč pride celo do meningoencefalitisa (1). Pri razvoju zdravila na osnovi protiteles lahko pride tudi do sprememb pri slikanju z magnetno resonanco oziroma ARIA (angl. amyloid

Poročano je, da se je v tretji fazi kliničnih študij donanemaba napredovanje bolezni pri osebah, ki so prejemale zdravilo, zaustavilo pri 47 % preiskovancev v primerjavi z 29 %, ki so prejemali placebo. Pri preiskovancih, ki so prejemali zdravilo, so opazili tudi zmanjšanje upada sposobnosti opravljanja vsakodnevnih opravil (18). V klinični študiji lecanemaba so ugotovili, da je ta po 18 mesecih prejemanja zdravila po CDR-SB (angl. clinical dementia rating-sum of boxes) za 27 % zmanjšal upad kognitivnih funkcij v primerjavi s placebom. Ugotovili so tudi zmanjšanje amiloidnih plakov v možganih udeležencev, ki so prejemali zdravilo, določenih s pozitronsko emisijsko tomografijo (angl. positron emission tomography, PET) (19). V tretji fazi kliničnih študij zdravila aducanumab so ugotovili, da je ta po točkah, doseženih na CDR-SB, v 78 tednih upočasnil upad kognitivnih funkcij za 22 % v primerjavi s placebom.

Z metodo PET so tudi tu zaznali zmanjšanje amiloidnih plakov v možganih preiskovancev (20).

Sklep Alzheimerjeva bolezen je nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene možgane. Je najpogostejši vzrok demence in predstavlja velik javnozdravstveni problem po vsem svetu. Številna zdravila, ki skušajo omiliti simptome te bolezni, so že dlje časa prisotna na evropskem trgu. To so zaviralci acetilholin esteraze in antagonisti receptorjev NMDA. Njihova težava je, da imajo resnejše neželene učinke in ne upočasnijo ali zaustavijo poteka bolezni. Zato poteka intenziven razvoj v smeri zdravil, ki bi napredovanje bolezni upočasnila ali celo popolnoma zaustavila. To so tako imenovani DMT-ji. Največ upanja prinašajo zdravila, ki skušajo odstraniti amiloidne plake. To so raziskovalci skušali doseči z razvojem cepiv in monoklonskih protiteles. Pri cepivih je glavna težava povzročanje meningoencefalitisa, pri monoklonskih protitelesih pa možganske krvavitve.

Pred kratkim je raziskovalcem uspelo razviti monoklonska protitelesa, ki imajo dovolj nizko tveganje resnih neželenih učinkov in so hkrati dovolj učinkovita, da jih je FDA odobrila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. V prihodnosti bomo najverjetneje videli razvoj novejših in učinkovitejših monoklonskih protiteles proti amiloidu β. Razvijajo se tudi bolj praktični pristopi aplikacije, kot so injekcijska peresa, saj vsa ostala omenjena monoklonska protitelesa

11

IZ STROKE

zahtevajo aplikacijo v zdravstveni ustanovi. Obstaja možnost, da bodo v naslednjem desetletju na trg prišla zdravila, ki bodo obvladala napredovanje Alzheimerjeve

bolezni. S tem se bo izboljšala kakovost življenja pacientov in njihovih svojcev.

1. Prof. dr. Marko Živin. PATOLOŠKA FIZIOLOGIJA. Učbenik za študente farmacije. In: doc. dr. Sergej Pirkmajer dr. med., ed. Učbenik. Druga VIRI izdaja. UL MF, Inštitut za patološko fiziologijo, Zaloška 4; 2019: 281-285.

2. Breijyeh Z, Karaman R. Comprehensive Review on Alzheimer’s Disease: Causes and Treatment. Molecules. 2020; 25(24). doi:10.3390/ molecules25245789 3. Three promising drugs for treating Alzheimer’s disease bring fresh hope. https://www.alzheimers.org.uk/blog/three-promising-drugs-for-treating-alzheimers-disease-bring-fresh-hope. Dostopano 7. 7. 2023.

4. Monteiro AR, Barbosa DJ, Remião F, Silva R. Alzheimer’s disease: Insights and new prospects in disease pathophysiology, biomarkers and disease-modifying drugs. Biochem Pharmacol. 2023; 211: 115522. doi:10.1016/j.bcp.2023.115522 5. SmPC Rivastigmin Teva. http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/6871C301187033C7C1257FB5008352DC?opendocument. Dostopano 7. 7. 2023.

6. SmPC Aricept. https://si.draagle.com/#!/source/kgn/?drug=kgo&sec=10. Dostopano 7. 7. 2023.

7. SmPC Reminyl. https://si.draagle.com/#!/drug/tu/?sub=800. Dostopano 7. 7. 2023.

8. Alzheimerjeva bolezen, Spominčica. https://www.spomincica.si/?page_id=172 9. Francis PT. The Interplay of Neurotransmitters in Alzheimer’s Disease. CNS Spectr. 2005; 10(S18): 6-9. doi:10.1017/S1092852900014164. Dostopano 7. 7.

2023.

10. Ekscitotoksičnost, Slovenski medicinski slovar. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/8333385/ekscitotoksicnost?page=3&Query=preko&sl=61&dictionaries=95. Dostopano 7. 7. 2023.

11. Memaxa SmPC. https://www.krka.si/izdelki/nasi-izdelki/zdravila-na-recept/memaxa-10-mg-tablete/. Dostopano 7. 7. 2023.

12. (-)-Scopolamine, ChemSpider. Dostopano 7. 7. 2023. http://www.chemspider.com/Chemical-Structure.23337910.html 13. Cummings J, Zhou Y, Lee G, Zhong K, Fonseca J, Cheng F. Alzheimer’s disease drug development pipeline: 2023. Alzheimer’s & Dementia: Translational Research & Clinical Interventions. 2023; 9(2). doi:10.1002/trc2.12385 14. Padda IS, Parmar M. Aducanumab. 2023.

15. Prillaman M. Alzheimer’s drug slows mental decline in trial — but is it a breakthrough? Nature. 2022; 610(7930): 15-16. doi:10.1038/d41586-02203081-0 16. FDA Grants Accelerated Approval for Alzheimer’s Drug. https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-grants-accelerated-approval-alzheimers-drug. Dostopano 7. 7. 2023.

17. Reardon S. Alzheimer’s drug donanemab: what promising trial means for treatments. Nature. 2023; 617(7960): 232-233. doi:10.1038/d41586-02301537-5 18. Lilly’s Donanemab Significantly Slowed Cognitive and Functional Decline in Phase 3 Study of Early Alzheimer’s Disease. https://investor.lilly.com/news-releases/news-release-details/lillys-donanemab-significantly-slowed-cognitive-and-functional. Dostopano 7. 7. 2023.

19. LECANEMAB CONFIRMATORY PHASE 3 CLARITY AD STUDY MET PRIMARY ENDPOINT, SHOWING HIGHLY STATISTICALLY SIGNIFICANT REDUCTION OF CLINICAL DECLINE IN LARGE GLOBAL CLINICAL STUDY OF 1,795 PARTICIPANTS WITH EARLY ALZHEIMER’S DISEASE. https://investors.biogen.com/news-releases/ news-release-details/lecanemab-confirmatory-phase-3-clarity-ad-study-met-primary. Dostopano 8. 7. 2023.

20. Budd Haeberlein S, Aisen PS, Barkhof F, et al. Two Randomized Phase 3 Studies of Aducanumab in Early Alzheimer’s Disease. J Prev Alzheimers Dis. doi:10.14283/jpad.2022.30

12

IZ STROKE

Detekcija podtaknjenih psihotropnih snovi v bioloških vzorcih Avtorici: Sara Kern in Ema Razingar, 2. letnik LBM I Recenzentka: prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm.

Psihotropne snovi so spojine, ki vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako spremenijo zaznavanje, počutje, zavest in vedenje. Ker imajo tak vpliv, se jih marsikdaj zlorabi za škodovanje drugim, kot na primer za posilstvo, krajo ali pa za spreminjanje lastnega počutja. Kaznivo dejanje, povezano s psihotropnimi snovmi (angl. drug faciliated crime, DFC), je navadno izvedeno s spojinami, kot so sedativi, ki lahko povzročijo dezorientacijo in amnezijo. Navadno je to dejanje povezano s podtikanjem psihotropnih snovi, zelo velikokrat z namenom spolnega nadlegovanja. Ker se številne psihoaktivne snovi v telesu hitro metabolizirajo in izločijo, je pri odkrivanju podtaknjenih psihotropnih snovi v telesu prisotnih mnogo zapletov. Za biološki vzorec pri testih, s katerimi lahko odkrijemo prisotnost podtaknjenih snovi, največkrat uporabimo urin ali kri, kjer se rezultat pokaže, če smo vzorec odvzeli v roku 48 ur od izpostavitve, če je od podtikanja minilo več časa, pa za biološki vzorec uporabimo lase ali nohte. Poznamo več vrst testov, od hitrih pa vse do tistih, ki sicer trajajo dlje časa, a kažejo točnejše rezultate. Najzanesljivejša tehnika, ki jo danes poznamo, je ramanska spektroskopija (1).

Najpogosteje podtaknjene psihotropne snovi Za kaznivo dejanje, ki je povezano z drogami, se predvsem uporabljajo psihotropne snovi, ki se hitro metabolizirajo in izločijo, kar posledično pomeni, da jih je težko zaznati v bioloških vzorcih. Kot lahko preberemo v raziskavi iz leta 2019, v zadnjih desetih letih prijave takega kaznivega dejanja naraščajo, posebej se rast vidi v številu primerov, ki so povezani s posilstvom. Ne le v Združenih državah Amerike, tudi po Evropi in Avstraliji lahko zaznamo vse večjo zaskrbljenost v povezavi z alkoholom in psihotropnimi snovmi ter njihovo uporabo in zlorabo (2).

Med nevarne snovi za uporabo pri kaznivem dejanju lahko štejemo vse snovi, ki so zaviralci osrednjega živčnega sistema, ki lahko spremenijo vedenje osebe, povzročijo lahko pomanjkljivo zaznavanje okolice ali celo izgubo zavesti.

Med tiste, ki se najpogosteje zlorabljajo, štejemo tako prepovedane droge kot tudi zdravila na recept. Zlorabljajo se lahko peroralno s hrano ali pijačo in z injiciranjem.

Etanol Najpogosteje zlorabljena snov je etanol. Je brezbarven, vnetljiv in se dobro meša z vodo. Hkrati ima tudi mnoge učinke, ki olajšajo izvedbo kaznivega dejanja. Povzroči lahko

izgubo spomina, koordinacijskih sposobnosti in zmedenost. Če so koncentracije etanola previsoke, lahko v skrajnem primeru oseba pade v komo. Poleg tega, da se alkohol lahko za zlorabo uporablja sam, se pogosto uporablja tudi v kombinaciji z drugimi psihotropnimi snovmi, kar povzroči medsebojno ojačanje učinkov, posebej pomirjevalnih in hipnotičnih (2, 3).

Benzodiazepini Poleg alkohola se pogosto zlorabljajo tudi benzodiazepini.

To so pomirjevala in hipnotiki, ki se uporabljajo za zdravljenje tesnobe, anksioznosti, nespečnosti, epilepsije in nekaterih drugih težav. Benzodiazepini so snovi, ki so zaradi pomirjevalnih učinkov, posebej v kombinaciji z alkoholom, zelo pogosto uporabljeni pri zlorabah. Tarča benzodiazepinov so receptorji GABAA, ki so prisotni v membranah nevronov v osrednjem živčnem sistemu.

Receptor je transmembranski protein, ki je ionski kanalček za ione Cl-. Kadar se benzodiazepini vežejo med dve podenoti proteina, to povzroči konformacijsko spremembo receptorja, kar olajša vezavo gama-aminomaslene kisline (GABA) molekul na receptor. Molekule, ki jih največkrat zaznamo v bioloških vzorcih zlorabljenih oseb, so oksazepam, diazepam, lorazepam, flunitazepam in klonazepam (slika 1).

Povzročijo lahko zmedenost, nekritično mišljenje, izgubo

13

IZ STROKE

Slika 1: Splošna struktura benzodiazepinov in nekateri predstavniki benzodiazepinov. Izdelano s programom KingDraw.

spomina, zaspanost, izgubo koordinacije in vrtoglavico.

Na voljo so v lekarnah na recept v obliki tablet, kapsul ali injekcij. So nepolarni in se težje topijo v vodi in etanolu, a zato začnejo delovati hitreje. Največkrat se benzodiazepine podtika v pijačo, saj so tudi po raztapljanju v pijači brez vonja in barve (2, 3, 4).

Gama-hidroksiburat (GHB) Pri spolnih zlorabah se najpogosteje zlorablja GHB (slika 2).

To je prepovedana droga, ki je po svoji kemijski strukturi podobna zaviralnemu živčnemu prenašalcu GABA. GHB deluje na različne tipe receptorjev v osrednjem živčnem sistemu, na receptorje GHB deluje stimulativno, pri večjih dozah pa deluje še na receptorje GABAB, preko katerih ima sedativne, evforične in hipnotične učinke. To se je izkazalo za koristno pri zdravljenju nespečnosti, halucinacij, spalne paralize in za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Ker ima GHB mnogo neželenih učinkov, kot so prividi, krčenje mišic, nezavest in celo koma, se ga v zdravstvu skoraj ne uporablja več. Žal pa je proti koncu devetdesetih let to postala priljubljena droga za posilstvo, kar ostaja tudi danes. Ima anestetične učinke in je lahko dostopna. Ker se zelo hitro metabolizira in izloča, jo je v bioloških vzorcih težko zaznati v daljšem časovnem obdobju. Nima izrazitega vonja, okusa ali barve. Dandanes je ta droga prepovedana, zato se uporablja legalni analog gama-butirolakton (GBL) (slika 2). Že majhen odmerek lahko povzroči izgubo fizične kontrole in poveča pozabljivost. Več kot 50 % posameznikov, ki so prostovoljno vzeli to snov, je po uporabi doživelo nezavest (2, 3).

Slika 2: Struktura gama-hidroksiburata in gama-butirolaktona. Izdelano s programom KingDraw.

Ketamin Še ena izmed snovi, ki se pogosto omenja v povezavi s spolnimi napadi, je ketamin. Gre za učinkovino, ki se veliko uporablja v anesteziologiji, posebej za paciente z dihalnimi in srčno-žilnimi težavami. Ketamin je disociativni anestetik, ki deluje zelo hitro, ima pa halucinogene učinke, poleg

14

tega povzroča amnezijo in paralizo. Pri tem oseba ne izgubi zavesti, ampak spremlja situacijo z odprtimi očmi, ne da bi lahko karkoli naredila. Ketamin zavira vezavo receptorja NMDA, prav tako pa deluje kot dopaminski spodbujevalec in kot inhibitor ponovnega prevzema serotonina. Uporaba ketamina je dovoljena le s strani zdravnika, za zdravljenje nekaterih hudih vrst depresije, drugače pa se jo lahko dobi le ilegalno (2, 3).

Slika 3: Struktura ketamina. Izdelano s programom KingDraw.

Antihistaminiki Poleg že naštetih psihoaktivnih snovi, ki se največkrat zlorabljajo za spolne napade, pa poznamo tudi druge. Ene izmed lahko dostopnih snovi, ki se uporabljajo za zdravljenje, so antihistaminiki, ki se lahko prosto dostopno ali na recept dobijo v lekarnah. Kot je pokazala študija, izvedena na Danskem, se posebej ciklizin zlorablja zaradi svojih evforičnih stranskih učinkov. To je sicer snov, ki se uporablja proti slabosti in vrtoglavici.

Slika 4: Struktura ciklizina. Izdelano s programom KingDraw.

Antihistaminiki sicer zavirajo povzročeno vnetje, tako da preprečujejo vezavo histamina na njegove receptorje ali pa zmanjšajo aktivnost histaminskih receptorjev na živčne celice, gladke mišične celice, žlezne celice, endotelij in mastocite. Kot stranski učinki pa se tako lahko pojavljajo krči, srčne in dihalne težave. Posledično lahko ob prevelikih odmerkih oseba pade v komo ali pa nastopi celo smrt (5).

IZ STROKE

Tehnike za analizo vzorcev Biološki vzorci, na katerih lahko izvajamo analize za detektiranje podtaknjenih psihotropnih snovi, so kri, urin, slina, lasje in celo nohti. Kri in urin se uporabljata najpogosteje, ker poznamo že veliko tehnik analize teh vzorcev in jih za iskanje specifične snovi lahko le prilagodimo.

Slina se uporablja zaradi lahkega in neinvazivnega odvzema (6, 7).

Izbira metode za analizo temelji predvsem na stabilnosti spojine v določenem biološkem vzorcu. Največja ovira pri detekciji sta hiter metabolizem in izločanje spojin v organizmu. Prisotnost precej variira glede na okoliščine, kot so odmerek zaužite snovi, način zaužitja, pH itd. Časovno okno psihotropnih snovi v različnih bioloških vzorcih, na primer v krvi in urinu, se razlikuje glede na vrsto droge in način aplikacije. V splošnem lahko spojine zaznamo med 10 urami in 1 tednom po aplikaciji. Izjema so lasje, kjer se metaboliti odlagajo, zaradi česar so bolj stabilni in obstojni ter lahko zaznamo prisotnost snovi do tri mesece po zaužitju (6, 7).

Znanosti še ni uspelo razvozlati, kako točno se metaboliti in sledi snovi vključujejo v zgradbo las, zato je težko natančno določiti, kdaj in kolikšen odmerek snovi je zaužila oseba.

Analize so torej uporabne le za potrditev njihove prisotnosti.

Na kri, s pomočjo katere metaboliti pridejo do las, vpliva vse od posameznikovih prehranskih navad do endogenih dejavnikov. Preiskave in analize las ovirajo tudi kozmetični posegi na laseh. Beljenje in barvanje las ter uporaba lasne kozmetike potencialno zmanjšajo koncentracijo snovi v laseh, kar otežuje interpretacijo rezultatov. V vzorcih las se najpogosteje iščejo prepovedane snovi, kot so kokain, opioidi (na primer heroin, kodein in morfin) in GHB (6, 7).

Priprava biološkega vzorca

moramo izbrati primerno topilo, ki ne bo preveč invazivno in bo očistilo le zunanji del. V laboratorijih v ta namen najpogosteje uporabljajo metanol in natrijev lavrilsulfat (SLS), ki ga pogosto najdemo tudi v šamponih. Naslednja je faza segmentacije, kjer vzorec razčlenimo na več odsekov.

Velikost posameznega segmenta je odvisna od preiskave, ki jo bomo kasneje izvajali. Reakcije hitreje potekajo na veliki površini, zato vsak segment las še zmeljemo (6, 7, 8).

Ramanska spektroskopija Ramanska spektroskopija je ena izmed najnovejših in inovativnih tehnik za zaznavo specifičnih snovi v bioloških vzorcih. Je tehnika spektroskopske analize, ki omogoča opazovanje nihanja snovi. Eksperiment vključuje obsevanje vzorca z lasersko svetlobo z valovnimi dolžinami med bližnjo infrardečo in bližnjo ultravijolično. Ta svetloba je sestavljena iz fotonov, ki se pri prehodu skozi snov večinoma elastično sipljejo, 5–10 % pa se sipa neelastično, kar povzroča zmanjšanje ali povečanje njihove energije. Ta razlika predstavlja energijski oziroma ramanski premik. Skupaj z intenziteto teh premikov dobimo spekter, ki nam poda informacijo o vibracijskih in rotacijskih lastnostih molekule, s katerimi lahko določimo kemijsko strukturo snovi. Šibek signal vode omogoča, da lahko to metodo uporabljamo tudi pri »mokrih« vzorcih in vodnih raztopinah. S to metodo se najpogosteje dokazuje prisotnost ketamina, etanola, kokaina, morfina in amfetamina (9).

Ta vrsta spektroskopije je ena najuporabnejših metod, saj je hitra, občutljiva in zanesljiva. Ta metoda potrebuje majhne količine vzorca, dodatna prednost pa je to, da lahko izbiramo med številnimi biološkimi vzorci. Pri vzorcih krvi je pomembno, da se jih raztopi v vodi, saj je pri eksperimentih s čistim serumom prihajalo do prevelikih napak v rezultatih.

Drugi vzorci, ki se uporabljajo, so urin, slina in nohti (9).

Zaradi kompleksne zgradbe las moramo pred kakršno koli analizo vzorca slednjega pravilno pripraviti po naslednjih fazah: odvzem, dekontaminacija in segmentacija. Pri vseh bioloških vzorcih je odvzem ključnega pomena, saj med njim vzorca ne smemo kontaminirati. Pravilno jih moramo shraniti v sterilne posodice, da preprečimo vpliv zunanjih okoliščin, na primer vlage, in jih imeti na sobni temperaturi, razen pri krvi in urinu, kjer mora analiza poteči takoj ali pa vzorec shranimo v hladilniku. Pomembno je, da vzamemo reprezentativen vzorec – pri odvzemu krvi ne uporabljamo etanola za razkuževanje mesta odvzema, ne analiziramo primarnega urina, lase odstrižemo čim bliže lobanji, noht pa čim bliže nohtne posteljice (6, 7).

Večina vzorcev je v tej fazi že pripravljena na analizo, razen lasje, kjer morata slediti še dekontaminacija in segmentacija.

Med fazo dekontaminacije iz vzorca odstranimo odvečne delce, ki so v laseh zaradi različnih vzrokov, kot je onesnaženost zraka. Ti lahko zelo močno vplivajo na rezultate, zato je v nekaterih primerih dekontaminacija opravljena tudi dvakrat za čim višjo raven zanesljivosti rezultatov.

Pomembno je, da ne posegamo v notranje dele lasu, zato

Slika 5: Delovanje ramanske spektroskopije s fluorescenčno kodirano koherentno časovno domeno. Prirejeno po (9).

15

IZ STROKE

Ena od pomanjkljivosti te analizne metode je, da lahko šibke signale zakrije fluorescenca, vendar za premagovanje tega problema že obstajajo učinkovite strategije; razvita je bila posebna veja ramanske spektroskopije – fluorescenčno kodirana koherentna časovna domena, ki je namenjena predvsem meritvi šibkih signalov. Njeno delovanje je predstavljeno na sliki 5 (9, 10).

Plinska kromatografija Tehnika, ki je zelo dobro poznana in jo moramo omeniti pri analizi bioloških vzorcev, je plinska kromatografija.

Najpogosteje je sklopljena z masno spektrometrijo (GCMS), kar močno poveča občutljivost in selektivnost tehnike.

Uporabljajo se specifične kolone. Kot mobilna faza se uporablja helij, ki potuje z masnim pretokom 1 mL/min.

Temperature, pri katerih izvajamo tako kromatografijo, se gibajo med 20 °C in 325 °C. Za analizo prisotnosti etanola v vzorcu je najprimernejša plinska kromatografija s plamenskim ionizacijskim detektorjem (GC-FID), ki z največjo zanesljivostjo zazna metabolitska označevalca etanola etil glukuronid (EtG) in etil sulfat (EtS). Znotraj plinske kromatografije poznamo tehniko nadprostora (angl. headspace gas chromatography), namesto nje pa se lahko uporablja tudi trdnofazna mikroekstrakcija (SPME). Ta analiza se najpogosteje uporablja za odkrivanje prisotnosti GHB, kokaina in opioidov v vzorcu (11, 12).

Hitri testi Urinski testi se največkrat izvajajo s pomočjo urinskih testnih trakov s tovarniško nanešenimi reagenčnimi spojinami v trdnem agregatnem stanju, ki reagirajo s spojinami v urinu. Z njimi najpogosteje zaznavamo prisotnost etanola v vzorcu. Ob pozitivnem rezultatu lahko vidimo spremembo barve na predelu, kjer se je reakcija zgodila. En trak lahko dokazuje prisotnost več snovi. Test ni najbolj občutljiv za nizke koncentracije (lažno negativen rezultat), z reagenti pa lahko reagirajo tudi druge prisotne snovi (zdravila in presnovki), kar povzroči lažno pozitiven rezultat. Rezultat lahko pridobimo v 5–10 minutah. Z enakim principom lahko analiziramo tudi slino. Ta metoda je zelo primerna za detekcijo benzodiazepinov in nekaterih antidepresivov (npr. sertralina in ostalih tricikličnih antidepresivov) zaradi njihove značilne strukture s tremi obroči, ki jih zaznavajo nekateri specifični reagenti (6, 13).

Vedno bolj aktualni postajajo hitri testi, ki kot vzorec analize uporabljajo izdihan zrak. Postopek testiranja traja približno 2 minuti. Ohišje naprave vsebuje mikrofilter, na katerem poteka analiza. Deluje podobno kot alkotester ali indikator alkohola. Meritev opravi v več zaporednih ciklih in opozori na kontaminacijo ustne votline z etanolom. Analiza izdihanega zraka se je razširila tudi na detekcijo kokaina v vzorcu.

Postopek je primerljiv s tradicionalno analizo urina (14).

in mu izmerimo radioaktivnost. RIA se izvajajo z uporabo standardnih reagenčnih kompletov. Ta tehnika se uporablja predvsem pri analizi las in se z njo detektira v prvi vrsti opioide (npr. morfin in heroin), lahko pa tudi kokain in ekstazi (MDMA) (11, 15).

Ostale analizne metode Obstaja še veliko drugih metod, s katerimi lahko detektiramo psihotropne snovi v bioloških vzorcih. Poznamo tudi različne vrste inkubacij: inkubacija v kisli ali bazični raztopini, ki ji sledita ekstrakcija tekoče-tekoče ali ekstrakcija v trdni fazi in analiza s kromatografskimi tehnikami (poleg plinske tudi tekočinska kromatografija, sklopljena z masno spektrometrijo (LC–MS)), ter inkubacija v organskem topilu.

Poleg inkubacij lahko uporabimo še infrardečo mikroskopijo s Fourierevo transformacijo (FTIR), elektroforezo kapilarne cone (CZE) itd. (11).

Testi za detekcijo podtaknjenih psihotropnih snovi v pijači Raziskovalci, ki si prizadevajo, da bi prihajalo do čim manj spolnih zlorab, razvijajo teste, namenjene splošni javnosti.

Izdelani so v različnih oblikah, kot so zapestnice, kartice, podstavki za pijačo, slamice, laki za nohte, kovanci, kozarčki ipd. Glavna ideja je, da so testi diskretni in enostavni za uporabo. Večinoma testi zaznavajo prisotnost GHB in ketamina, nekateri pa zaznajo tudi prisotnost drugih pomirjeval, kot so benzodiazepini. Izvedba je enostavna, pijačo, za katero sumimo, da je kontaminirana s psihotropno snovjo, le nakapljamo na testno polje. Reagent na testnem polju, ki reagira z iskano drogo, povzroči spremembo barve testnega polja. V pijači droge ni ali pa je pod mejo zaznave, če do spremembe barve ne pride, kar pa še ne pomeni, da ni prisotna kakšna druga nevarna substanca. Pomanjkljivosti teh testov predstavljajo različne vrste pijač, v katere se snovi podtika, saj lahko sestavine, kot so tonik, sadni sokovi, mlečni izdelki, oljčni likerji in nekatera vina, povzročajo interferenco in dobimo napačen lažno pozitiven ali negativen rezultat (16).

Sklep Psihotropne snovi, ki se jih uporablja za podtikanje v pijače, so predvsem psihoaktivne snovi, ki se hitro absorbirajo, metabolizirajo in izločijo, kar posledično pomeni, da jih je težko zaznati v bioloških vzorcih. Najpogostejše so etanol, različne vrste benzodiazepinov, GHB, ketamin in antihistaminiki. Ramanska spektroskopija je najnovejša in inovativna metoda za detekcijo teh snovi v bioloških vzorcih, poleg nje pa se uporabljajo še plinska kromatografija, različne vrste hitrih testov in RIA. Znanost stremi k čim boljši preventivi, zato se razvijajo testi, s katerimi lahko preverjamo svojo pijačo. Seveda pa ti testi zaradi navedenih pomanjkljivosti niso popolna rešitev, zato sta pazljivost in pozornost vedno najpomembnejša zaščita. Drži se prijateljev in prosi za pomoč, če se počutiš nenavadno!

Radioimunski test (RIA) RIA je imunokemijska tehnika, ki temelji na reakciji med antigenom in protitelesom. V reakcijski zmesi je prisoten tudi analog antigena, označen z radioaktivnim izotopom.

Po interakciji nastane imunski kompleks, ki ga ekstrahiramo

16

Če doživljate ali ste doživeli (spolno) nasilje, poiščite pomoč. Društvo SOS telefon nudi brezplačno pomoč in svetovanje na 080 11 55.

IZ STROKE

1. Anderson LJ, Flynn A, Drummer O, Gerostamoulos D, Schumann JL. The role of voluntary and involuntary drug and alcohol consumption and premorbid mental health factors in drug-facilitated sexual assault. Forensic Science, Medicine and Pathology. 2019; 15(3): VIRI 382-391. doi:10.1007/s12024-019-00124-3. Dostopano: 27. 11. 2022 2. Buscardò FP, Varì MR, Di Trana A, Malaca S, Carlier J, Di Luca NM. Drug-facilitated sexual assaults (DFSA): a serious underestimated issue. European Review for Medical and Pharmacological Sciences. 2019; 23: 10577-10587. doi: 10.26355/eurrev_201912_19753. Dostopano: 27. 11. 2022 3. Costa YR, Lavorato SN, Baldin JJ. Violence against women and drug-facilitated sexual assault (DFSA): A review of the main drugs. Journal of Forensic and Legal Medicine. 2020; 74: 102020. doi:10.1016/j.jflm.2020.102020. Dostopano: 14. 5. 2023 4. Bertol E, Di Milia MG, Fioravanti A, et al. Proactive drugs in DFSA cases: Toxicological findings in an eight-years study. Forensic Science International. 2018; 291: 207-215. doi:10.1016/j.forsciint.2018.08.032. Dostopano: 28. 11. 2022 5. Petersen K, Hjorth P. Cyclizine is sold in Denmark as an over-the-counter drug and has serious side effects when overdosed. Ugeskr Laeger. 2018 Jan 15; 180(3): V07170519. Danish. PMID: 29336302. Dostopano: 13. 8. 2023 6. Hair follicle drug test: How it works, what to expect, and accuracy. Medical News Today. URL: https://www.medicalnewstoday.com/articles/325013#what-is-it. Dostopano: 14. 5. 2023 7. Usman M, Naseer A, Baig Y, Jamshaid T, Shahwar M, Khurshuid S. Forensic toxicological analysis of hair: A Review. Egyptian Journal of Forensic Sciences.

2019; 9(1). doi:10.1186/s41935-019-0119-5. Dostopano:28. 11. 2022 8. What affects a hair drug or alcohol test result. DNA Legal. April 14, 2014. https://www.dnalegal.com/blog/what-affects-hair-drug-or-alcohol-test-result.

Dostopano: 13. 8. 2023 9. Wang W, Zhang H, Yuan Y, Guo Y, He S. Research progress of raman spectroscopy in drug analysis. AAPS PharmSciTech. 2018; 19(7): 2921-2928. doi:10.1208/s12249-018-1135-8. Dostopano: 17. 5. 2023 10. McCann PC, Hiramatsu K, Goda K. Highly sensitive low-frequency time-domain Raman spectroscopy via fluorescence encoding. The Journal of Physical Chemistry Letters. 2021; 12(32): 7859-7865. doi:10.1021/acs.jpclett.1c01741. Dostopano: 17. 5. 2023 11. Khajuria H, Nayak BP, Badiye A. Toxicological hair analysis: Pre-analytical, analytical and interpretive aspects. Medicine, Science and the Law. 2018; 58(3): 137-146. doi:10.1177/0025802418768305. Dostopano: 28. 11. 2022 12. Zamengo L, Tedeschi G, Frison G, Griffoni C, Ponzin D, Jones AW. Inter-laboratory proficiency results of blood alcohol determinations at clinical and Forensic Laboratories in Italy. Forensic Science International. 2019; 295: 213-218. doi:10.1016/j.forsciint.2018.12.018. Dostopano: 12. 6. 2023 13. Moeller KE, Kissack JC, Atayee RS, Lee KC. Clinical interpretation of urine drug tests. Mayo Clinic Proceedings. 2017; 92(5): 774-796. doi:10.1016/j. mayocp.2016.12.007. Dostopano: 11. 8. 2023 14. Olla P, Ishraque MT, Bartol S. Evaluation of breath and plasma tetrahydrocannabinol concentration trends postcannabis exposure in medical cannabis patients. Cannabis and Cannabinoid Research. 2020; 5(1): 99-104. doi:10.1089/can.2018.0070. Dostopano: 12. 6. 2023 15. Tagliaro F, Valentini R, Manetto G, Crivellente F, Carli G, Marigo M. Hair analysis by using radioimmunoassay, high-performance liquid chromatography and capillary electrophoresis to investigate chronic exposure to heroin, cocaine and/or ecstasy in applicants for driving licences. Forensic Science International. 2000; 107(1-3): 121-128. doi:10.1016/s0379-0738(99)00157-7. Dostopano: 12. 8. 2023 16. Testi za droge za posilstvo. ŠSSFD’s P. Spatula 87. Issuu. September 30, 2021. https://issuu.com/spatula/docs/spatula_87. Dostopano: 28. 11. 2022

17

IZ STROKE

Priprava amorfnih trdnih disperzij z uporabo superkritičnih fluidov v tehnologiji RESS Avtorica: Maruša Špegel, 2. letnik EM FAR I Recenzent: prof. dr. Odon Planinšek, mag. farm.

Tehnologija superkritičnih fluidov je v zadnjih desetletjih zaradi svoje netoksičnosti, inertnosti, ekonomičnosti in okolju prijaznih lastnosti pridobila ogromno pozornosti tako s strani prehrambne, kozmetične in farmacevtske kot tudi drugih industrij. Na področju farmacije jo najpogosteje uporabljamo pri ekstrakciji učinkovin iz rastlinskih materialov, kromatografiji in izdelavi amorfnih trdnih disperzij (slika 1) (1).

Trdne disperzije Trdne disperzije so disperzije, ki vsebujejo eno ali več aktivnih farmacevtskih komponent (API), dispergiranih v inertnem nosilcu v trdnem stanju. Delimo jih na evtektične zmesi, trdne raztopine, steklene raztopine in steklene suspenzije.

Evtektične zmesi so homogene zmesi, katerih tališče je nižje od tališča posamezne komponente. Lep primer evtektične zmesi je zmes NaCl in vode, ki imata po vrsti tališči 800 °C in 0 °C, njuna evtektična zmes pa pri –21 °C. Med trdne raztopine uvrščamo raztopine enega ali več trdnih topljencev, raztopljenih v trdnem topljencu, za katerega velja da se kristalna struktura topila ne spremeni, hkrati pa je zmes homogena. Eden izmed najbolj vsakdanjih primerov trdne raztopine so polprevodniki s primesmi, iz katerih so narejeni tranzistorji v procesorjih. Za steklene raztopine enako kot za trdne raztopine velja, da gre za homogeno raztopino enega ali več topljencev v trdnem topilu, s to razliko, da v tem primeru topilo nima prepoznavne kristalne strukture, osnovni gradniki topila pa so povezani v naključno mrežasto strukturo. Gre pravzaprav za amorfne trdne snovi, ki so prešle tako imenovani steklasti prehod. Steklene suspenzije se od steklenih raztopin razlikujejo po tem, da imamo pri

Slika 1: Shematski prikaz nastanka amorfne trdne disperzije. Prirejeno po (1).

18

njih opravka z obarjenimi delci v steklastem topilu. Tipičen primer teh je barvno steklo, ki mu obarjeni delci dajejo barvo. Trdne disperzije lahko pripravimo z metodo taljenja ali z metodo odparevanja topila, ki se deli na tri podskupine.

Te so konvencionalna evaporacija topila, sušenje z razprševanjem in tehnologija superkritičnih fluidov (2).

Izdelujemo jih z namenom povečanja hitrosti raztapljanja, s čimer se tudi poveča biološka uporabnost slabo vodotopnih zdravilnih učinkovin.

Amorfne trdne disperzije so podskupina trdnih disperzij.

Lahko so steklaste raztopine ali steklaste suspenzije.

Glavna razlika je, da zanje homogenost topljenca v topilu ni potrebna, topilo pa je lahko katerakoli amorfna snov. V primerjavi s klasičnimi trdnimi disperzijami, ki so v kristalni obliki, imajo amorfne trdne disperzije zaradi amorfnega stanja zdravilne učinkovine in/ali polimera, odvečno prosto energijo, entalpijo in entropijo, zatorej je njihova topnost v prebavnem traktu višja, kar potencialno poveča biološko uporabnost slabo vodotopne zdravilne učinkovine. Žal pa so zaradi visokega kemijskega potenciala amorfne strukture same po sebi v primerjavi s kristalnimi strukturami po navadi termodinamsko nestabilne. V farmaciji problem termodinamske nestabilnosti amorfnih zdravilnih učinkovin rešujemo z dispergiranjem aktivnih farmacevtskih komponent v amorfnem topilu, ki so v večini primerov polimeri, saj ti ne tvorijo kristalne mreže in so termodinamsko stabilni v amorfnem stanju. S tem pridobimo amorfno trdno disperzijo, ki je prav tako termodinamsko stabilna (slika 1). V farmacevtski industriji se zaradi teh lastnosti te uporabljajo kot dostavni sistemi za zdravilne učinkovine (3).

IZ STROKE

Njihova uporabnost v farmaciji v današnjem času odtehta relativno zapleten postopek proizvodnje zaradi vedno večjega števila zdravilnih učinkovin z »zahtevnimi« lastnostmi, kot je nizka topnost v vodi. Te bi sicer ustavile oziroma močno upočasnile razvoj potencialnih zdravil, z uporabo amorfnih trdnih disperzij pa lahko njihovo topnost izboljšamo (3).

Superkritični fluidi Superkritični fluidi so vse snovi, ki se nahajajo v superkritični fazi, torej kadar se temperatura in tlak nahajata nad kritično točko. To je točka na faznem diagramu, kjer se združita tekoča in plinasta faza, ter je meja med tekočim in plinastim agregatnim stanjem nerazpoznavna. Posledično imajo te snovi tako lastnosti tekočin (visoka gostota in solvacijska moč) kot plinov (visoka difuzibilnost in nizka viskoznost). Prav tako so superkritični fluidi zelo stisljivi in imajo zanemarljivo majhno površinsko napetost. Najpogosteje sta v uporabi superkritična voda (scH2O), ki jo pridobimo pri temperaturi nad 374 oC in tlaku nad 218 atm, ter superkritični ogljikov dioksid (scCO2), ki ima kritično točko pri temperaturi 31,2 oC in tlaku 72,9 atm (3, 5, 6, 7).

Slika 2: Fazna diagrama a) vode in b) ogljikovega dioksida. Prirejeno po (4).

Z razvojem tehnologije superkritičnih fluidov se je uporaba razširila na mnoga področja različnih industrij. V prehrambni industriji je najpogosteje v uporabi scCO2, s katerim lahko izvajamo procese dekofeinizacije kave, odstranitve spojine trikloroanizola iz plute, ki da pluti »plutasti« okus, sinteze naravnih barvil in arom. Ekstrakcija s scCO2 je pomembna tudi v kozmetični industriji, saj lahko z njeno pomočjo ekstrahiramo eterična olja in vitamine, v tekstilni industriji pa superkritične fluide uporabljajo pri barvanju tekstila in strojenju usnja (3, 8). Na področju farmacije se v zadnjih nekaj letih uporabljajo pri tehnologiji RESS oziroma tehnologiji hitre ekspanzije superkritične tekočine, ki je najpogosteje uporabljena tehnika na področju superkritičnih fluidov.

Tehnologija RESS Postopek RESS je primeren za nepolarne in šibko polarne spojine ter omogoča proizvodnjo majhnih trdnih delcev poljubne velikosti in morfologije. V prvem koraku se utekočinjeni CO2 v jeklenki prenese do črpalke, kjer se segreje in stisne v regulatorju protitlaka do superkritične točke ter s tem preide v superkritično fazo. Nato se raztopina z aktivno farmacevtsko komponento skupaj z nosilcem raztopi v nastalem superkritičnem fluidu – scCO2. Tako se tvori superkritična raztopina, ki se nato hitro razširi skozi primerno veliko in segreto razpršilno šobo v nizkotlačno

Slika 3: Shema aparature za tehnologijo RESS. Prirejeno po (5).

komoro oziroma posodo za zbiranje nastalih delcev, kjer pride do atomizacije, to je razprševanja tekočine v fine drobne kapljice. To povzroči izgubo sposobnosti, da se učinkovina topi v tem topilu in vodi do obarjanja topljenca.

V komori se superkritična raztopina adiabatično ekspandira, kar vodi do hitrega padca tlaka in temperature. Pri prehodu te raztopine skozi šobo CO2 preide iz superkritične v plinasto fazo in zato izgubi lastnosti superkritičnega fluida. S tem se doseže prenasičenje, kar privede do tvorbe majhnih, homogenih delcev. Homogenost nastalih delcev je posledica hitre spremembe tlaka. Velik vpliv na morfologijo delcev ima geometrija razpršilne šobe. Filter na dnu nizkotlačne komore zadrži nastale delce na svoji površini, plinasti CO2 pa se odstrani iz komore skozi zračnik v atmosfero. Nastane amorfna trdna disperzija (5).

V zadnjih 20 letih se je zanimanje za tehnologijo superkritičnih fluidov močno povečalo zaradi njene učinkovitosti, preprostosti in izdelkov visoke kakovosti. Superkritični fluidi se pogosto uporabljajo pri ekstrakciji učinkovin iz rastlinskih materialov, kromatografiji (kot mobilna faza se uporablja scCO2) in mikroenkapsulaciji, uporabljajo pa se tudi kot dostavni sistem za zdravilne učinkovine, (re)kristalizacijo delcev, pripravo inhalacijskih aerosolov itd. Prav tako se uporabljajo v sintezi amorfnih trdnih disperzij, ki se jih lahko pripravi s pomočjo hitre ekspanzije superkritične tekočine (angl. Rapid Expansion of Supercritical Solution) ali krajše RESS (9).

Začetki tehnologije RESS segajo v leto 1980 zaradi potrebe po pripravi homogenih delcev težko drobljivih trdnih snovi (snovi s tališčem pod približno 60 oC in voski) poljubne velikosti. Zaradi potrebe po široki uporabi tehnologije RESS se je ta sčasoma razvila v specializirane podvrste primarne tehnologije, kot so RESOLV (angl. Rapid Expansion of Supercritical solution into a Liquid Solvent), RESAS (angl.

Rapid Expansion of Aqueous Solution) in RESS-SC (angl. Rapid Expansion of Supercritical Solution with Solid Cosolvent) (10).

Tehnologija RESS ima v primerjavi s tradicionalnimi metodami priprave drobnih delcev (npr. mletje) veliko prednosti, saj ni tako časovno potratna in ne predstavlja nevarnosti kontaminacije, saj se pri postopku ne uporabljajo organska topila. Hkrati pa predstavlja možnost tvorbe zelo finih delcev ter spremembe morfologije in velikosti delcev med samim postopkom s spreminjanjem

19

IZ STROKE

fizikalnih parametrov, kot so geometrija razpršilne šobe, koncentracija superkritične raztopine v razpršilni šobi ter tlak in temperatura v ekspanzijski posodi. Zaradi nagle redukcije tlaka v ekspanzijski komori nasičenje raztopine nastopi hitro. Kljub številnim prednostim ima ta proces tudi nekaj slabosti. Glavna slabost je omejitev procesa RESS na spojine, ki so dobro topne v scCO2, kar pa izključuje srednje in močno polarne komponente z visoko molekulsko maso.

Da bi izboljšali njihovo topnost, se lahko kot sotopilo k scCO2 doda metanol. Nedavne raziskave so pokazale, da lahko postopek RESS ob uporabi polarnega superkritičnega fluida, kot je dimetil eter, obdela veliko širši spekter molekul, ne samo tistih, ki so dobro topne v scCO2. Eden izmed neželenih pojavov je tudi aglomeracija delcev, zaradi katere so se razvile podvrste tehnike RESS, ki so z dodatki površinsko aktivnih snovi zmanjšale možnost nastanka aglomeracije (9, 10).

Obenem tehnologija RESS velja za zeleno tehniko (tudi za tehnologijo recikliranja), saj sta scH2O in scCO2 trajnostni zeleni topili, ki olajšata detoksifikacijo e-odpadkov, kar predstavlja znatno težavo v mnogih industrijah (9).

Sklep Tehnologija superkritičnih fluidov zaradi svoje kakovosti in širokega razpona uporabe z leti pridobiva čedalje večji pomen, zlasti na področju farmacije. Uporabljamo jo ne le v analitiki ali v postopku čiščenja aktivnih farmacevtskih komponent (v kromatografiji), temveč tudi pri pridobivanju amorfnih in kristalnih produktov ter impregnaciji polimernih nosilcev z zdravilno učinkovino.

Eden izmed temeljnih procesov tehnologije superkritičnih fluidov je RESS. Ta omogoča proizvodnjo finih drobnih (nano)delcev, ki so ponavadi sferične oblike. Zanimiva je njena uporaba za pripravo amorfnih trdnih disperzij, vendar le pri spojinah, ki imajo nizko težnjo po spremembi amorfne v kristalno obliko.

Kljub dosedanjemu razvoju tega področja je še vedno veliko prostora za nadaljnji razvoj, saj je tehnologija superkritičnih fluidov kot nova tehnologija še vedno precej neraziskana.

Hkrati pa kaže prednosti pred že uveljavljenimi metodami, s čimer je vzbudila zanimanje s strani ne samo farmacevtske, temveč tudi drugih industrij.

1. K. Singh Sharma, J. Sahoo, S. Agrawal, A Kumari: Solid dispersions: A technology for improving bioavailability, https://medcraveonline.

VIRI com/JAPLR/solid-dispersions-a-technology-for-improving-bioavailability.html. Dostopano: 13. 7. 2023.

2. N. Shah, H. Sandhu, D. Soon Choi, H. Chokshi, A. Waseem Malick: Amorphous Solid Dispersions; Theory and Practice, https://link. springer.com/book/10.1007/978-1-4939-1598-9. Dostopano: 13. 7. 2023.

3. K. Samadzadeh: Supercritical Fluids, https://chem.libretexts.org/Bookshelves/Physical_and_Theoretical_Chemistry_Textbook_Maps/Supplemental_Modules_(Physical_and_Theoretical_Chemistry)/Physical_Properties_of_Matter/States_of_Matter/Supercritical_Fluids. Dostopano: 11. 7. 2023.

4. https://www.google.com/search?q=phase+diagrams+of+scCO2+and+sch20&oq=phase+diagrams+of+scCO2+and+sch20&gs_lcrp=EgZjaHJvbWUyBggAEEUYOTIJCAEQIRgKGKAB0gEJMTA5MjdqMGo3qAIAsAIA&sourceid=chrome&ie=UTF-8#imgrc=7wUfhQDXwMMxlM&imgdii=Og5DFDX1e5I2fM. Dostopano: 17.

7. 2023.

5. P. G. Jessop, W. Leitner: Chemical Synthesis Using Supercritical Fluids, https://www.wiley.com/en-us/Chemical+Synthesis+Using+Supercritical+Fluids-p-9783527613694. Dostopano: 15. 7. 2023.

6. https://www.tf.uni-kiel.de/matwis/amat/td_kin_i/kap_1/backbone/r_se9.html. Dostopano: 11. 7. 2023.

7. Več avtorjev: Supercritical Fluids, https://en.wikipedia.org/wiki/Supercritical_fluid. Dostopano: 11. 7. 2023.

8. http://www.supercriticalfluid.org/Applications.149.0.html. Dostopano: 11. 7. 2023.

9. M. Türk: Particle synthesis by rapid expansion of supercritical solutions (RESS): Current state, further perspectives and needs, https://www.sciencedirect. com/science/article/abs/pii/S0021850221006741. Dostopano: 13. 7. 2023.

10. L. Kai Bin, A. Kumar Janakiraman, F. S. Abd Razak, A. B. M. Helal Uddin, M. Z. Islam Sarker, L. Chiau Ming, B. Hing Goh: Supercritical Fluid Technology and its Pharmaceutical Applications: A Revisit with Two Decades of Progress, https://ijper.org/sites/default/files/IndJPhaEdRes-54-2s-1.pdf. Dostopano: 14. 7.

2023.

20

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Ali z naravnimi polimeri lahko nadomestimo sintetične karbomere?

Kaja Bizjak, 2. letnik KOZ

Sintetični polimeri, kot so karbomeri, so bili v preteklosti ključni pri ustvarjanju viskoznih in stabilnih formulacij, dandanes pa se vse več potrošnikov obrača k naravi, išče trajnostne in bolj ekološke alternative. V zadnjem času se v kozmetični industriji krepi trend uporabe naravnih sestavin v izdelkih za nego kože. Proizvajalci kozmetičnih izdelkov so pod pritiskom iskanja ustreznih nadomestkov za sintetične in polsintetične kozmetične sestavine ter za razvoj izdelkov, ki bi jih lahko tržili kot naravne. Presenečeni smo lahko nad odkritji in potencialom, ki ga prinaša zanimiva preobrazba v svetu kozmetike.

Karbomeri so vsestranski in stabilni modifikatorji reologije, vendar so sintetični in jih zato ni mogoče uporabljati v izdelkih, ki so na trgu poimenovani kot naravno pridobljeni izdelki (1). Reologija je veda o deformaciji materiala in se ukvarja z odzivnostjo snovi nanjo (2). Opisana študija se je osredotočila na zamenjavo karbomerov s kombinacijo naravnih polimerov polisaharidne vrste. Polisaharidi so strukture, ki nastanejo s kondenzacijsko polimerizacijo ponavljajočih se enot monosaharidov in disaharidov, povezanih z glikozidnimi vezmi (1). Ko govorimo o polisaharidih rastlinskega ali biotehnološkega izvora, se uporabljata tako izraza gumi kot hidrokoloidi. Vsi hidrokoloidi tvorijo viskozne disperzije v vodi, nekateri pa tvorijo tudi gele, zato živilska in kozmetična industrija razlikujeta med zgoščevali in želirnimi sredstvi.

Mehanizem delovanja zgoščeval vključuje nespecifično prepletanje konformacijsko neurejenih polimernih verig.

Na viskoznost disperzije vpliva hidrodinamični volumen polisaharida, ki se povečuje z molekulsko maso, togostjo verige in gostoto elektrostatičnega naboja ter je večji pri linearni strukturi v primerjavi z razvejano. Primeri naravnih zgoščeval so: ksantan gumi, guar gumi in derivati celuloze.

kislina, zato je za ionizacijo skupin karboksilne kisline potreben dodatek baze, kar povzroči nastanek negativnih nabojev in odvijanje verig zaradi elektrostatičnega odrivanja.

Ob upoštevanju različnih mehanizmov med temi vrstami materialov je bil namen te študije oceniti, ali je mogoče v kozmetičnih emulzijah nadomestiti sintetični karbomer z enim ali več naravnimi hidrokoloidi polisaharidne vrste (1).

Pri tem so bile uporabljene reološke, teksturne in senzorične metode.

Materiali in metode Kot modelno osnovo so uporabili preprosto emulzijo O/V. Kot merilo je bil pogosto uporabljen polimer poli(akrilne) kisline (INCI: Carbomer), alternativno uporabljen s šestimi reološkimi modifikatorji polisaharidne vrste. Razvrstili so jih na zgoščevala (ksantan gumi, guar gumi, gumi konjak,

V procesu želiranja je prisoten dodaten korak – nastanek stičnih con (1). V primeru hidrokoloidov te cone nastanejo s fizikalnim povezovanjem polimernih verig z vodikovimi in hidrofobnimi vezmi ter z navzkrižnim povezovanjem, ki ga posredujejo kationi. Ta proces tvori tridimenzionalno mrežo, ki imobilizira vodo in ustvari togo strukturo, odporno proti vodnemu toku. Primeri naravnih želirnih sredstev so: karagenan, pektin in alginat.

V nasprotju z opisanimi fizikalnimi geli karbomer zaradi stalnega zamreženja verig tvori stabilnejši kemijski gel pri veliko nižjih koncentracijah (1). Karbomer je šibka polimerna

Slika 1: Formulacija emulzije O/V. Prirejeno po (1).

21

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

celulozni gumi) in želirna sredstva (gelanski gumi (z visoko in nizko vsebnostjo acilov) in karagenan iota).

Na začetku so oblikovali serijo hidrogelov, ki so vsebovali 0,3 % karbomera in različna zgoščevala. Nato so jih karakterizirali z neprekinjenimi preizkusi z nihajočo strižno hitrostjo in preizkusi z nihajočo strižno obremenitvijo. Temu koraku je sledila proizvodnja ustreznih emulzij (izdelanih v skladu s formulacijo 1).

Priprava hidrogela Priprava hidrogela iz enega polimera je potekala po postopku raztapljanja in dispergiranja modifikatorja v vodi, nato pa so po potrebi dodali konzervans in sredstvo za uravnavanje pH. Pri pripravi kombiniranih hidrogelov so uporabili enak postopek za karagenan in gelanski gumi (visoka in nizka vsebnost acilov), kjer pa sta bila za popolno hidratacijo in geliranje potrebna višja temperatura in dodatek kalcijevih ionov. Za gumi z nizko vsebnostjo acilnih gelanov je bilo treba dodati tudi 0,5 % natrijevega citrata.

Pri testu senzoričnega profiliranja je bila reprezentativna emulzija izbrana kot vzorec z najboljšimi lastnostmi.

Neizkušeni ocenjevalci so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta se razlikovali po tem, da so imeli v eni skupini zavezane oči, da bi odpravili morebitno pristranskost pri taktilni presoji, ki bi jo lahko povzročili vizualni dražljaji.

Rezultati in razprava Posamezni polisaharidni testi Rezultati, pridobljeni z oscilacijskim stresnim nihanjem hidrogelov iz karbomera in sedmih potencialnih nadomestnih polisaharidov, so povzeti v viskoelastičnem diagramu na sliki 2. Poleg hidrogelov so na grafu prikazani tudi rezultati štirih emulzij, ki vsebujejo različne reološke modifikatorje: karbomer, ksantanski gumi, guar in gumi konjak.

Priprava emulzij Prvi korak pri pripravi emulzij je bil enak kot pri hidrogelih.

Kasneje je sledilo dodajanje glicerina. Po dispergiranju polimera/-ov so fazi segreli ločeno na 65–70 °C, nato pa so ju združili pri visoki hitrosti. Emulzijo je bilo treba odstraniti z ognja in mešati pri nizki hitrosti, dokler se ni ohladila na 40 °C, čemur je sledil dodatek konzervansa in po potrebi še sredstva za uravnavanje pH. Reološki preizkusi Reološke meritve so opravili s pomočjo 35-milimetrske nazobčane vzporedne plošče z vrzeljo 1,0 mm. Oscilacijsko merjenje napetosti so izvedli s povečanjem stresa v razponu 1–200 Pa pri konstantni frekvenci 1 Hz. Največja oscilacijska obremenitev 200 Pa, uporabljena pri hidrogelih, se je pri emulziji povečala na 400 Pa. Izvedli so dva tipa preizkusov neprekinjenega pretoka: merjenje strižne hitrosti in tristopenjski preizkus s tiksotropijo. Pri spreminjanju strižne hitrosti so vzorec obremenili s strižno frekvenco od 250 s-1 do 10 s-1 za 100 sekund. Tristopenjski preizkus tiksotropije je bil sestavljen iz treh faz, izvedenih pri 10 s-1, 250 s-1 in 10 s-1, pri čemer je vsaka faza trajala 60 sekund.

Senzorično analizo so opravili na štirih izbranih vzorcih emulzij, sestavljena pa je bila iz dveh delov: senzoričnega profiliranja in testa parnih razlik, ki mu je sledil test preferenc. Test senzoričnega profiliranja je opravila skupina osmih ocenjevalcev, ki so ocenjevali šest lastnosti emulzije – čvrstost, lepljivost, vlažnost, raztegljivost, vpojnost in celovitost, zato da bi ugotovili, katera emulzija se najbolj ujema z vzorčno emulzijo.

Temu je sledil test parnih razlik, ki ga je opravilo 40 neizkušenih ocenjevalcev, da bi ugotovili, ali je bila reprezentativna emulzija zaznana enako ali različno od primerjalne emulzije.

22

Slika 2: Rezultati, pridobljeni z oscilacijskim stresnim nihanjem hidrogelov iz karbomera in potencialnih nadomestnih polisaharidov. Prirejeno po (1).

Elastičnost je izražena s faznim kotom in kaže, koliko gibanje vzorca »zaostaja« za uporabljeno oscilacijsko obremenitvijo.

Manjši kot je fazni kot, bolj je vzorec elastičen. Trdnost predstavlja kompleksni modul (G). Analiza slike 2 kaže, da tako karbomer hidrogel (v legendi označen kot nepobarvan rožnati krog) kot tudi ustrezna emulzija (pobarvan rožnati krog) zavzemata posebne položaje na grafu. Karbomer hidrogel ima najmanjši fazni kot, kar pomeni, da ima med vsemi hidrogeli največjo elastičnost. Najbližje sta mu karagenan in gellan z visoko vsebnostjo aceilne skupine (gellan HA), vendar pa oba z opazno manjšo togostjo kot vzorec karbomera. Ta situacija se odraža tudi pri karbomerovi emulziji, ki je najbolj elastična in najbolj toga od vseh emulzijskih vzorcev, hkrati pa tudi znatno bolj toga od karbomer hidrogela (3). Gumi celuloze in gumi konjaka sta se izkazala za daleč najslabša viskoelastična profila karbomera, zato sta bila izključena iz nadaljnjih preizkusov.

Kombinacijski testi polisaharidov Analiza viskoelastičnega grafa vodi do zaključka, da nadomestilo ne more biti enojni polisaharidni polimer, temveč kombinacija več polimerov. Število polimerov v kombinaciji je bilo zaradi praktičnih razlogov omejeno na tri. Na podlagi predhodnega testiranja več kot 20 kombinacij polimerov so bile izbrane štiri kombinacije

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Tabela 1: Kombinacije polimerov. Prirejeno po (1).

treh ali manj polimerov za nadaljnjo študijo. Kombinacije so bile sestavljene iz različnih kombinacij dveh želirnih sredstev (CG), treh želirnih sredstev (CGG), dveh zgoščeval (GX) in enega želirnega sredstva ter enega zgoščevala (CX).

Hidrogeli in emulzije, pridobljene s temi kombinacijami, so bili testirani z uporabo različnih metod.

Diagrami prikazujejo višino krivulje viskoznosti v tretjem koraku v primerjavi s prvim in nagib krivulj viskoznosti pri različnih pogojih striženja. Pri hidrogelih je kombinacija GX pokazala najnižjo raven viskoznosti v vseh treh korakih, še posebej v drugem koraku (pri 250 s-1), kar kaže na najšibkejšo polimerno mrežo. Enaka kombinacija je imela najvišje vrednosti viskoznosti, ko je bila vključena v emulzijo, kar je skladno z grafom krivulj viskoznosti. To kaže na interakcijo med strukturami, ki jih tvorita sistem emulgatorja in zgoščevala.

Krivulje viskoznosti za vse hidrogele so si zelo podobne.

Krivulje viskoznosti emulzij so si prav tako precej podobne, razen za kombinacijo GX (guar gumi in ksantan gumi).

Emulzija GX je pokazala precej višjo začetno viskoznost, ki se je zmanjševala hitreje kot pri drugih vzorcih. Izrazito redčenje vzorca GX kaže na obstoj notranje mreže zapletenih polimernih verig, ki tvori viskozno strukturo v mirovanju.

Vendar pa pod vplivom povečane zunanje sile mreža, ki je sestavljena iz dveh zgoščeval, zlahka popusti in izgubi svojo odpornost oziroma viskoznost.

Slika 4: Diagrami, pridobljeni iz testov trikotne tekočnosti v treh korakih. Prirejeno po (1).

Vzorci, ki vsebujejo karbomer, so bili v obeh primerih, tako pri hidrogelu kot pri emulziji, nekje na sredini med vzorcem GX in drugimi vzorci. Vsi hidrogeli in emulzije so pokazali skoraj 100-odstotno okrevanje v njihovi notranji strukturi takoj po odstranitvi močne zunanje sile, pri čemer je karbomer hidrogel dosegel več kot 105-odstotno okrevanje.

Testi teksture Prejšnje študije so pokazale, da obstaja dobra povezava med določenimi parametri teksture in reološkimi parametri tekočih poltrdih snovi.

Slika 3: Rezultati meritev pretoka za hidrogele (leva slika) in ustrezne emulzije (desna slika). Prirejeno po (1).

Test trikotne tekočnosti v treh korakih Test trikotne tekočnosti v treh korakih oceni spremembe viskoznosti glede na čas in je razdeljen na tri odseke. Vzorec se izpostavi nizkim, visokim in ponovno nizkim hitrostim striženja.

Po pričakovanjih, so analize teksture razkrile razlike v odzivih hidrogelov na prodiranje in umikanje cilindrične sile. Ker so sile različne (navpični pritisk v nasprotju s striženjem), odzivi niso enaki, ampak se dopolnjujejo. Trdota hidrogela s karbomerom je bila tako med najnižjimi, medtem ko je bila trdota ustrezne emulzije najvišja, kar se ujema z njeno togostjo hidrogela in emulzije. To potrjuje, da karbomer vpliva na lamelarne faze emulzije na podlagi neionskega

23

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

sistema cetearil glukozida/cetearil alkohola, kar povzroči pomembno krepitev njene interne tridimenzionalne strukture.

usedlina se je nato absorbirala, vendar je to pripeljalo do tega, da je skupina ljudi, ki niso imeli zavezanih oči, ocenila vzorec CG kot »počasi absorbirajočega« in manj privlačnega.

Poročali so, da fizični geli za razliko od kemijskih gelov na obdelani površini puščajo usedlino zaradi pomanjkanja močnih kohezijskih sil v njihovi strukturi. Predlagano je bilo, da bi lahko uporaba visokoelastičnih sistemov zmanjšala količino usedline, kar bi lahko bil eden od pristopov za reševanje tega problema. Z dodatnimi modifikacijami formulacije bi bilo tako mogoče doseči natančno taktilno in vizualno ujemanje z emulzijami, ki vsebujejo karbomer (5).

Sklep

Slika 5: Rezultati testov strukture. Prirejeno po (1).

Senzorično profiliranje Test senzoričnega profiliranja je bil izveden z namenom izbire emulzije z nadomestnim sredstvom za karbomer, ki ima najbolj podobne teksturne lastnosti kot referenčni vzorec.

Analiza z neparametričnim testom Friedman means rankings je pokazala, da kombinacija CG izraža najboljše ujemanje s karbomerom. Sledil je test z razliko med vzorcema in test preferenc z uporabo 40 laičnih ocenjevalcev, od katerih jih je imelo 20 zavezane oči. Test z razliko med vzorcema je pokazal zaznavno razliko med karbomerom in vzorcem CG. Zanimivo je, da so člani z zavezanimi očmi izbrali kremo CG, medtem ko so člani, ki niso imeli zavezanih oči, kot svojo izbiro izbrali karbomer. To je verjetno posledica bele usedline, ki jo je vzorec CG pustil na koži med postopkom brisanja. Ta

Ta študija je potrdila, da karbomera ni mogoče nadomestiti z enim samim naravnim polimernim sredstvom (1). Pokazala je, da ima kombinacija dveh želirnih sredstev, karagenana in gellan gumija z visoko acilno vsebnostjo, velik potencial za nadomestilo karbomera, vendar bi jo bilo treba dodatno optimizirati ob upoštevanju različnih tipov kationov in razmerij koncentracij. Drugi pristop bi bila kombinacija želirnega sredstva, ki bi lahko dobro nadomestila viskoelastične lastnosti karbomera s sredstvom za zgostitev za zagotavljanje stabilnosti in izboljšanje teksture.

Ugotovljeno je bilo, da je kombinacija testov kontinuiranega pretoka in periodičnega nihajnega navora, podprta z analizo teksture in senzoričnimi testi, uporabno orodje pri praktičnem formuliranju (1). Viskoelastični grafikoni so se izkazali za učinkovite pri pozicioniranju materialov glede na njihovo togost in elastičnost. Pristop h karakterizaciji poltrdih vzorcev samo z viskoznostjo namreč ne bi zagotovil celotne reološke slike, saj bi lahko spregledal pomembne viskoelastične in teksturne lastnosti, kar pa bi lahko ključno vplivalo na učinkovitost izdelka in boljšo izkušnjo strank (5).

1. Tamburic S., Xin Yee P. and Baltazar D. Can natural polymers replace synthetic carbomers? Cosmetics & Toiletries 2022; 135(8): 42-53.

VIRI 2. Tamburic, S., Sisson, H., Cunningham, N. and Stevic, M. C. (2017). Rheological and texture analysis methods for quantify- ing yield value and level of thixotropy. SOFW Journal 143(6): 24-30.

3. Brummer, R. (2006). Rheology Essentials of Cosmetic and Food Emulsions. Springer Verlag, Berlin.

4. Lukic, M., Jaksic, I., Krstonosic, V., Cekic, N. and Savic, S. (2011). A combined approach in characterization of an effec- tive w/o hand cream: The influence of emollient on textural, sensorial and in vivo skin performance. Int J Cosmet Sci 34(2): 140-149.

5. Naravni polimerni materiali in njihovi derivati gradijo trajnostno biotehnološko platformo. https://bioapp-plasticfree.si/posebna-izdaja-naravni-polimerni-materiali-in-njihovi-derivati-gradijo-trajnostno-biotehnolosko-platformo/. Dostopano: 1. 8.

2023.

24

LBM KOTIČEK

Alergije na hrano - modna muha ali resen problem?

Amadeja Mencin, 1. letnik S2 LBM

V modernem svetu so alergije vedno pogostejše in pomembno vplivajo tako na življenje posameznika z alergijo kot tudi na širšo družbo. Po podatkih EFA (European Federation of Allergy and Airways Diseases Patients' Associations) je bilo leta 2019 z alergijo na hrano diagnosticiranih kar 17 milijonov Evropejcev, od tega jih je bilo 3,5 milijona mlajših od 35 let. Število otrok z alergijo, mlajših od 5 let, se je v zadnjem desetletju podvojilo, prav tako se je drastično povečalo število obiskov nujne medicinske pomoči zaradi anafilaktičnih šokov. Smo ljudje res kar naenkrat postali bolj občutljivi?

Ali pa so za porast alergij krivi »modni trendi«, ki odsvetujejo to in ono živilo (14)?

Alergija je posledica prekomernega odgovora imunskega sistema na običajno neškodljive beljakovine (antigeni) v hrani, zraku, živalski dlaki, pršicah itd. Pride do nastanka burne reakcije imunskega sistema, pri čemer nastajajo protitelesa, največ IgE, ki ščitijo organizem pred tujki. Iz celic se začnejo sproščati snovi, med drugim tudi histamin, ki razširijo krvne žile, da te postanejo prepustnejše. Lahko se pojavijo srbečica in težave z dihanjem ter požiranjem, posameznik lahko čuti bolečine v trebuhu ali dobi drisko. Pogosti spremljevalci alergij so tudi kožni izpuščaji. Najhujšo alergijsko reakcijo predstavlja anafilaktični šok, kjer pride do pojava hude dihalne stiske, padca krvnega tlaka, izgube zavesti, ob nepravočasnem ukrepanju pa lahko celo do smrti (2, 5).

Med najpogostejše spadajo alergije na hrano, katerih prevalenca strmo narašča, standardna oskrba pa ni optimalna in obsega izogibanje alergenom hrane ter zdravljenje sistemskih reakcij, ki jih povzročajo alergeni s pomočjo adrenalina (1).

Alergije na hrano so atopijske motnje, ki pa jih lahko razdelimo v več skupin. Poznamo tiste, ki so z IgE posredovane bodisi po odvisni bodisi po neodvisni poti (pravimo jim tudi kombinirane), ter tiste, ki niso posredovane z IgE (1). Treba je poudariti, da alergija ni sinonim za intoleranco na hrano.

Intoleranca na določeno hrano, kot je mleko, je pogostejša od alergij, znaki in simptomi pa so zelo podobni, zato ljudje pogosto mešamo ta dva povsem različna pojma. Alergije so torej posledice odgovora imunskega sistema posameznika na alergen, medtem ko preobčutljivost ali intoleranca povzroča manj resne simptome, ki pogosto vplivajo le na prebavni sistem. Vzroki za preobčutljivost na določeno hrano so različni; lahko gre za odsotnost encima, potrebnega za prebavo živila (pogost primer laktozna intoleranca zaradi pomanjkanja encima laktaze), sindrom razdražljivega črevesja ali pa občutljivost na aditive za živila (na primer sulfiti, ki se uporabljajo za konzerviranje) (6).

Z IgE posredovana alergijska reakcija Ena izmed pogostejših alergijskih reakcij je z IgE posredovana alergijska reakcija, znana tudi kot preobčutljivostna reakcija

Slika 1: Pogosti alergeni

tipa 1, pri kateri pride do degranulacije mastocitov ter sproščanja histamina in drugih vnetnih mediatorjev (10). To privede v akutni vnetni odziv (8). Alergijska reakcija je lahko lokalizirana ali sistemska, odvisno od vrste alergena (7).

Preobčutljivostna reakcija tipa 1 se pojavi zaradi izpostavljenosti antigenu – alergenu. Odziv na antigen poteka v dveh fazah oziroma srečanjih. Prvi stik je asimptomatski in ga imenujemo faza senzibilizacije, drugo in vsa nadaljnja srečanja z alergenom pa uvrščamo v fazo učinka ali alergijskega odziva.

V fazi učinka se predhodno senzibiliziran gostitelj ponovno sreča z antigenom, kar privede do atopijskega imunskega odziva tipa 1 (10).

Ob vstopu alergena v gostitelja ga antigen predstavitvene celice (APC) na svoji površini predstavijo limfocitom CD4 T. Aktivirane celice CD4 T se nato preoblikujejo v celice T pomagalke, ki proizvajajo IL-4, in spominske celice T. Sočasno se limfociti B ob prisotnosti IL-4 vežejo na antigene na površini APC in se aktivirajo. Z delitvijo in zorjenjem se iz njih razvijejo spominske celice in plazmatke. Mehanizem je podoben normalnemu humoralnemu imunskemu odzivu, s

25

LBM KOTIČEK

to razliko, da se namesto protiteles tipa IgM ali IgG proizvajajo protitelesa IgE. V fazi senzibilizacije pride do vezave Fc regije protitelesa na receptor na površini tkivnih mastocitov in krvnih bazofilcev. Mastociti in bazofilci postanejo senzibilizirani – prekriti s protitelesi (7).

Ob ponovnem srečanju s tem istim antigenom (alergenom) kasneje v življenju pride do navzkrižne reakcije oziroma povezave med Fab regijo molekul IgE na površini mastocitov in bazofilcev ter antigenom (7). Pri tem pride do razgradnje mastocitov in bazofilcev, ob tem pa se sproščajo histamin, proteolitični encimi in drugi mediatorji (prostaglandini, citokini, levkotrieni, faktorji, ki aktivirajo trombocite, makrofagni vnetni proteini, triptaze itd.). Posledično pride do povečane prepustnosti žil, periferne vazodilatacije in krčenja gladkih mišic, povečanega izločanja sluzi, bronhospazma, trebušnih krčev, rinitisa, potencialno tudi do hipovolemije in hipoksije. V najhujšem primeru lahko pride do anafilaktičnega šoka in celo smrti (10).

Slika 2: Mehanizem z IgE posredovane alergijske reakcije. Prirejeno po (2).

Od IgE neodvisna alergijska reakcija Alergije na hrano lahko povzročijo tudi druge reakcije, ki namesto protiteles IgE vključujejo druge sestavine ali druge reakcije imunskega sistema. Reakcije se navadno ne pojavijo takoj ob zaužitju in so največkrat omejene na prebavila. Pojavijo se na primer bruhanje, driska, napenjanje.

Mehanizmi alergij na hrano, ki niso posredovane z IgE, so manj poznani. Prav tako je zaradi zapoznelih simptomov težje ugotoviti povezavo med simptomi in hrano, ki jih je sprožila.

Najpogostejša živila, ki povzročajo alergijo, neodvisno od IgE, so pri dojenčkih kravje mleko in soja, pri starejših otrocih pšenica. Te alergije so tudi življenjsko manj ogrožajoče, saj ne privedejo do anafilaksije (9).

Diagnostika Najpogosteje uporabljena testa za diagnostiko alergij na določeno hrano sta kožni vbodni in krvni alergijski test. Pri kožnem se posamezniku s sumom na alergijo pod kožo na podlakti ali hrbtu z lanceto vbode izvleček alergena ter opazujeta tkivo okoli mesta vboda in pričakovan odziv.

Postopek je minimalno boleč, na ta način se določi odziv na 5–20 alergenov. Če je oseba alergična na določen alergen, se bo na mestu vboda v 15 minutah pojavila dvignjena rdeča izboklina. Pri krvnem testu pa v krvi posameznika merimo

26

raven protiteles IgE, ki so specifična za določeno živilo oziroma beljakovino v živilu. Alergični posamezniki tvorijo bistveno več IgE kot ljudje, ki na določeno živilo niso alergični. Pomanjkljivost teh testov je visok delež lažno pozitivnih rezultatov. V tem primeru lahko zdravnik povsem nepotrebno bolniku uvede dieto. Ta težava se pojavlja zlasti pri ljudeh z atopijskim dermatitisom, ki imajo visoke ravni IgE in posledično pozitivne kožne in krvne teste, kar pa ne pomeni nujno, da imajo alergijo.

NIAID (National Institute of Allergy and Infectious Diseases) si prizadeva, da bi se takšnim napačnim diagnozam in slabim zdravstvenim izidom izognili. V ta namen so leta 2019 začeli klinično preizkušanje, kjer skupini preiskovancev z atopijskim dermatitisom merijo ravni IgE ter poskušajo določiti mejne ravni IgE za diagnostiko alergije na arašide in mleko. Ko bi posameznik presegel to mejno vrednost, bi se ga napotilo na oralni preizkus, ki velja za zlati standard diagnostike alergij na hrano. Pri tem testu preiskovanec pod zdravniškim nadzorom počasi uživa določeno hrano v naraščajočih količinah, s čimer (lahko) alergijo potrdimo ali izključimo. Testi zahtevajo visoko stopnjo previdnosti, visoko usposobljeno osebje, prav tako pa je postopek dolgotrajen in lahko povzroči akutno alergijsko reakcijo (11).

Za izboljšanje krvnih testov je NIAID skupaj s sodelavci na Medicinski fakulteti Johnsa Hopkinsa v Baltimoru ustvaril diagnostično orodje, imenovano AllerScan. Ta tehnologija lahko iz veliko manjšega volumna vzorca razlikuje med alergijo in preobčutljivostjo (oseba tvori protitelesa IgE, vendar živilo še vedno prenaša), hkrati pa je uporabna za spremljanje odziva osebe na zdravljenje. Sistem je edinstven in izredno natančen. Iz krvi izlušči protitelesa IgE, ki reagirajo na katerikoli antigenski epitop, ki je bil do tistega trenutka opredeljen kot alergen hrane ali okolja. S to tehnologijo je delež lažno pozitivnih rezultatov občutno nižji. Z AllerScan so pregledali kri ljudi z alergijo na pšenico, kri ljudi brez alergije in kri tistih, ki na pšenico izkazujejo zgolj preobčutljivost. Rezultati so bili veliko bolj zanesljivi, saj s tem sistemom ni bojazni, da bi prišlo do navzkrižne reaktivnosti z alergeni cvetnega prahu trav.

Odkrili so, da so se ljudje z alergijo običajno odzvali s tvorbo IgE na epitop v pšeničnem proteinu α-purotioninu, nasprotno pa so se ljudje s preobčutljivostjo ali brez alergije na pšenico močno odzvali na epitop alfa purotionina s tvorbo protiteles razreda IgG, ki blokira učinke IgE (11).

Stanje danes Količina živil z oznakami »free from«, to so na primer živila brez glutena, laktoze in oreščkov, narašča. Do leta 2026 naj bi dosegel vrednost kar 163 milijard evrov, pri čemer poleg Severne Amerike največ doprinese Evropa (12). Industrija prilagojenih živilskih izdelkov je torej v razcvetu, a kaj je vzrok za to? Ali smo zares kar naenkrat postali alergični na živila in intolerantni na hrano, ki je na naših krožnikih že stoletja? Ali je morda uživanje prilagojenih živilskih izdelkov prehranjevanje še ena posledica raznih modnih trendov (13)?

Po podatkih EFA (European Federation of Allergy and Airways Diseases Patients' Associations) je bilo leta 2019 z alergijo na hrano diagnosticiranih kar 17 milijonov Evropejcev.

(14). Kljub temu pa je po rezultatih raziskav obsedenost s prehranskimi alergijami v veliki meri neutemeljena. Alergije in preobčutljivost na živila, kot so pšenica in mlečni izdelki,

LBM KOTIČEK

so postale modni trend, tako da vsak peti prebivalec Velike Britanije trdi, da trpi za alergijo. Hkrati pa poročilo Britanske fundacije za prehrano kaže, da je večina teh primerov neutemeljenih in da ima le 1 % odraslih dejansko alergijo, ki je lahko tudi življenjsko ogrožajoča, 1–2 % pa jih ima intoleranco na hrano, ki povzroča nelagodje (15).

Seveda imamo pravico, da se izogibamo živilu, ki nam preprosto ne ustreza, taka izbira je za posameznikovo zdravstveno stanje celo pametna. Vendar pa je pomembno, da si ne postavljamo samodiagnoz. Domnevne alergije in preobčutljivosti izkoriščajo tudi proizvajalci prehrambnih izdelkov, saj so izdelki z oznakami »brez glutena« ali »brez laktoze« dražji in dobičkonosnejši, vseeno pa jih je zaradi vedno večjega povpraševanja tudi na slovenskih policah vedno več (16).

Po uvedbi Evropske unije bi morali biti alergeni prehranskih izdelkov tudi vedno označeni na vidnem mestu. Žal je pri tem še vedno potrebna velika previdnost. Nekdo, ki se določenega živila izogiba le zaradi preferenc, vsebnosti alergena najverjetneje niti ne bo opazil, nasprotno pa lahko pride do resnih, celo smrtnih posledic pri »pravih bolnikih« (17).

Sklep Odgovor na vprašanje, zakaj so alergije v porastu, ostaja skrivnost, zagotovo pa nista vzroka le boljša diagnostika in večja ozaveščenost ljudi. Obstaja kar nekaj teorij, med katerimi je glavna tako imenovana »higienska hipoteza«. Ta predvideva, da ljudje zadnja desetletja živimo v bolj čistem okolju in da so otroci posledično izpostavljeni manjšemu številu mikrobov, kar ovira razvoj močnega imunskega sistema, ki bi uspel

razlikovati med škodljivimi in neškodljivimi dražljaji v okolici.

Kar nekaj raziskav je tudi pokazalo, da posamezniki, ki živijo na podeželju ali kmetijah in so bolj izpostavljeni različnim živalim, travam, prahu itd., manj zbolevajo za alergijskimi boleznimi (19). Vsakdo lahko razvije alergijo na določeno živilo, tudi če nima genetske predispozicije. Pomembno pa je, da ne poimenujemo vsakega nelagodja po uživanju določene hrane alergija. Ko govorimo o alergiji, se moramo zavedati, da gre za hud imunski odziv organizma, ki se lahko konča celo s smrtnim izidom. Zato naslednjič, preden uporabimo trditev »ne jem tega, ker imam alergijo na …«, dvakrat premislimo.

Ali ste vedeli?

– Kar 20 % prebivalstva ima težave pri vnosu določenih živil, zato menijo, da imajo intoleranco, vendar se ocenjuje, da ima le polovica zares intoleranco na določeno živilo.

– Alergije na hrano so pogostejše pri otrocih (5–8 %) in kasneje v življenju izzvenijo.

– V pediatrični populaciji je najpogostejša alergija na kravje mleko (2–3 % otrok) (15).

– Več kot 170 živil povzroča alergijsko reakcijo, lestvica 8 »najboljših« pa je zaslužna za več kot 90 % alergij. Med osmerico spadajo mleko, jajca, arašidi, oreščki, pšenica, soja, ribe in školjke.

– Alergije je mogoče »prerasti«, je pa to odvisno od vrste alergije in stopnje resnosti. Alergijo na jajca in mleko naj bi tako do 16. leta starosti preraslo kar 60–80 % otrok, medtem ko je odstotek precej nižji pri otrocih, alergičnih na arašide, oreščke, ribe in lupinarje.

– Obstaja tudi alergija na vodo, ki pa je zelo redka (18).

1 Yu W, Freeland DMH, Nadeau KC. Food allergy: immune mechanisms, diagnosis and immunotherapy. Nature Reviews Immunology. 2016 Dec; VIRI 16(12): 751-765. doi: 10.1038/nri.2016.111.

2 Peters RL, Krawiec M, Koplin JJ, Santos AF. Update on food allergy. Pediatric Allergy and Immunology. 2021 May; 32(4): 647-657. doi: 10.1111/ pai.13443.

3 De Martinis M, Sirufo MM, Suppa M, Ginaldi L. New Perspectives in Food Allergy. International Journal of Molecular Sciences. 2020 Feb 21; 21(4): 1474. doi: 10.3390/ ijms21041474.

4 Sicherer SH, Sampson HA. Food allergy: A review and update on epidemiology, pathogenesis, diagnosis, prevention, and management. Journal of Allergy and Clinical Immunology. 2018 Jan; 141(1): 41-58. doi: https://doi.org/10.1016/j.jaci.2017.11.003.

5 WebMD. Allergies: Basic Info You Need to Know. https://www.webmd.com/allergies/allergy-basics. Dostopano: 15. 7. 2023.

6 Mayo Clinic. Food allergy vs. food intolerance: What's the difference? https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/food-allergy/expert-answers/food-allergy/faq20058538. Dostopano: 15. 7. 2023 7 Karki G. Type I hypersensitivity reaction: mechanism and clinical manifestation. Online biology notes. https://www.onlinebiologynotes.com/type-i-hypersensitivity-reaction-mechanism-and-clinical-manifestation/. 2018 Mar. Dostopano: 16. 7. 2023.

8 Khanalin S. Hypersensitivity Type I: Mechanism and Clinical Manifestation. Microbe Online. https://microbeonline.com/hypersensitivity-type-i/?utm_content=cmp-true. 2022 Nov. Dostopano: 16. 7. 2023.

9 The Royal Children's Hospital Melbourne. Allergy and Immunology. https://www.rch.org.au/uploadedFiles/Main/Content/allergy/Non%20IgE%20Food%20Allergy.pdf.

Dostopano: 16. 7. 2023.

10 Abbas M, Moussa M, Akel H. Type I Hypersensitivity Reaction. StatPearls. 2022 Jul. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK560561/. Dostopano: 16. 7. 2023.

11 National Institute of Allergy and Infectious Diseases. Diagnosing Food Allergy. https://www.niaid.nih.gov/diseases-conditions/diagnosing-food-allergy. 2022 Sep. Dostopano: 16. 7. 2023.

12 Allied Market Research. Free from Food Market by Type (Dairy-free, Sugar-free, Carb-free, Lactose-free, Artificial Ingredient-free Food, and Others) and Distribution Channel (Supermarket & Hypermarket, Specialty Stores, Online Retail Stores, and Others): Global Opportunity Analysis and Industry Forecast 2019-2026. https://www. alliedmarketresearch.com/free-from-food-market-A06007. 2020 Feb. Dostopano: 17. 7. 2023.

13 Fortune Business Insights. The global dairy alternatives market is projected to grow from $28.55 billion in 2023 to $69.84 billion by 2030, at a CAGR of 13.63% during the forecast period... https://www.fortunebusinessinsights.com/industry-reports/dairy-alternatives-market-100221. Dostopano: 17. 7. 2023.

14 European Federation of Allergy and Airways Diseases Patients' Associations. Food Labelling. https://www.efanet.org/prevent/food-labelling. Dostopano: 17. 7. 2023.

15 Allergy UK. Statistics and figures. https://www.allergyuk.org/about-allergy/statistics-and-figures/. Dostopano: 17. 7. 2023.

16 Lorbek T. Brez glutena, laktoze, jajc … je alergij vedno več ali je to zgolj modna muha? N1 Slovenija. https://n1info.si/novice/slovenija/brez-glutena-laktoze-jajc-je-alergij-vedno-vec-ali-je-to-zgolj-modna-muha/. 2022 Dec. Dostopano: 17. 7. 2023.

17 Inštitut za nutricionistiko. Označevanje alergenov je mogoče tudi z uporabo simbolov. https://www.nutris.org/alergeni. Dostopano: 17. 7. 2023.

18 Gajewski M. 25 facts about food allergies. Stacker. https://stacker.com/health/25-facts-about-food-allergies. 2021 Feb. Dostopano: 18. 7. 2023.

19 American Academy of Allergy, Asthma, and Immunology. https://www.aaaai.org/tools-for-the-public/conditions-library/allergies/prevalence-of-allergies-and-asthma.

Dostopano: 25. 7. 2023.

27

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

Mikrotermoforeza: metoda za določanje biomolekularnih interakcij Avtorji: Jernej Birk, Domen Hočevar, Kaja Rangus Mentorice: doc. dr. Ana Mitrović, mag. farm., dr. Jerica Sabotič, Janja Pust

Mikrotermoforeza je metoda za določanje medmolekulskih interakcij, ki na podlagi spreminjanja gibanja molekul v temperaturnem polju zazna spremembe v lastnosti molekul. Omogoča določanje afinitete vezave, vezavnih mest in razmerij vezave med molekulami. Poznavanje interakcij med molekulami izboljša razumevanje različnih bioloških procesov.

Uvod Pri raziskavah ved o življenju pogosto želimo razumeti potek različnih bioloških procesov. Njihovo razumevanje nam namreč pomaga načrtovati intervencije, kadar pri različnih boleznih ti biološki procesi ne potekajo normalno. Vpogled v mehanizme delovanja različnih molekul in poznavanje interakcij med molekulami nam olajša razumevanje bioloških procesov. Poznamo različne metode, ki omogočajo spremljanje interakcij med molekulami. Z njimi običajno spremljamo biofizikalne parametre molekulskih procesov ter pridobimo informacije o mehanizmih vezave in njeni kinetiki. Molekulske interakcije lahko spremljamo z metodami, ki delujejo na osnovi površinske plazmonske resonance (angl. surface plasmon resonance, SPR), kalorimetričnimi metodami ali uporabo fluorescentnih molekul. Fluorescentno označene molekule se rutinsko uporabljajo za vizualizacijo in določanje lokalizacije molekul.

Vse pomembnejše pa postajajo tudi za kvantitativno vrednotenje procesov. Vse omenjene metode za spremljanje interakcij med molekulami imajo tudi svoje omejitve (1). Z obstoječimi tehnikami zaznave fluorescence biomolekul tako lahko analiziramo le omejeno skupino interakcij. Za analizo so namreč pomembni velikost delcev in spreminjanje le-te med vezavo ter relativen položaj fluorescentnih spojin, ki po laserskem vzbujanju fluorescirajo. Za tovrstne meritve so pogosto potrebne velike količine vzorca, vključujejo pa tudi zahtevnejšo postavitev poskusa in obsežno analizo podatkov (2). Kot dodatno metodo za kvantitativno spremljanje interakcij med molekulami v raztopini so pred približno 10 leti razvili metodo mikrotermoforeze (angl. microscale thermophoresis, MST), ki temelji na spremljanju spremembe gibanja molekul v mikroskopskem temperaturnem gradientu na podlagi pojava termoforeze (1).

Pojav termoforeze, imenovan tudi Soretov efekt ali termodifuzija (3), je leta 1856 v kapljevinah prvič opisal Carl Ludwig (4). Kasneje so ugotovili, da na suspendiran delec

28

zaradi temperaturnega gradienta sila deluje tudi v plinu (5, 6), pojav pa so pri določenih pogojih opazili tudi pri trdnih snoveh (7, 8).

Silo na določen delec povzročajo trki med delci na hladnejši in na toplejši strani, pri čemer imajo slednji večjo gibalno količino. Posledično rezultanta sil na delec deluje v smeri negativnega temperaturnega gradienta (3, 6), kar pomeni, da vroča površina pri takšnih pogojih delec odbija, hladna površina pa ga privlači (slika 1) (5). Pod drugačnimi pogoji lahko termoforetična sila deluje tudi v obratni smeri, in sicer v smeri temperaturnega gradienta, pri čemer se delci začnejo nabirati v območjih z višjo temperaturo (3). Na termoforezo delca vpliva njegov Soretov koeficient, ki ga določajo masa delca, površina delca in sprememba površinskega naboja ali hidratacijskega ovoja (9).

Slika 1: Gibanje delca v temperaturnem gradientu.

Mikrotermoforeza Mikrotermoforezo uporabljamo za natančno zaznavo medmolekulskih interakcij, določanje afinitete vezave, vezavnih mest in razmerij vezave, saj zaradi spremembe gibanja molekul v temperaturnem polju mikrotermoforeza zazna najmanjše spremembe v lastnosti molekul, kot so naboj, velikost, konformacija in hidratacijski ovoj molekul.

Zato lahko natančno analiziramo spremembe lastnosti

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

molekul, kar omogoča kvantitativno vrednotenje molekulskih interakcij, neodvisno od velikosti in narave opazovane zvrsti (2). Mikrotermoforeza se tako lahko uporablja za vrednotenje interakcij med različnimi biomolekulami, kot so interakcije med proteini, interakcije proteinov in nukleinskih kislin, interakcije med različnimi oligonukleotidi, interakcije proteinov z majhnimi molekulami, interakcije med proteini in liposomi ter številne druge (2, 9). Za spremljanje difuzije molekul v temperaturnem gradientu te fluorescentno označimo, difuzijo proteinov pa lahko poleg tega spremljamo tudi na podlagi spremljanja fluorescence triptofanskih ostankov (9).

Meritve pri mikrotermoforezi izvajamo v steklenih kapilarah (slika 2a), znotraj katerih merimo porazdelitev fluorescence, ki je odvisna od gibanja fluorescentnih molekul v mikroskopskem temperaturnem gradientu. Pri tem infrardeči (IR) laser segreje obsevani del raztopine za 2–6 K v primerjavi s preostalim delom vzorca, kar v raztopini povzroči nastanek temperaturnega gradienta. Na začetku, pred vklopom IR-laserja, so molekule v raztopini znotraj kapilare enakomerno porazdeljene. Po vklopu IR-laserja se spremeni temperatura na obsevanem območju. Pri tem se molekule z obsevanega področja z višjo temperaturo premaknejo na področje z nižjo temperaturo, zaradi česar se na področju z višjo temperaturo zmanjša koncentracija molekul. Termoforeza poteka do vzpostavitve ravnotežnega stanja, ko njene učinke izniči masna difuzija (slika 2b) (2, 9, 10).

Praktična izvedba mikrotermoforeze Pred začetkom izvedbe mikrotermoforeze tarčne molekule označimo z uporabo fluorescentnih barvil.

V ta namen uporabljamo komercialno pripravljene komplete za označevanje (10). Za označevanje proteinov se tako lahko uporabljajo fluorescentna barvila, ki tvorijo stabilne konjugate s primarnimi amini, ki so na lizinskih aminokislinskih ostankih, ali fluorescentna barvila, ki tvorijo stabilne konjugate s tiolnimi skupinami, ki so na cisteinskih aminokislinskih ostankih. Ti aminokislinski ostanki so običajno lahko dostopni za različna topila in so zato primerni za označevanje (11–13). Proteine lahko fluorescentno označujemo tudi prek histidinskih ostankov. Fluorescenco barvila spremljamo pri ustrezni valovni dolžini glede na uporabljeno barvilo.

Meritve pri mikrotermoforezi izvajamo v steklenih kapilarah, izdelanih iz tankega stekla in z volumnom, manjšim od 4 μL. Za uspešno spremljanje termoforeze je poleg kakovosti vzorca pomembna tudi vrsta kapilar. Izbira vrste kapilar je odvisna od narave uporabljenega vzorca. Pri tem je pomembno, da ne prihaja do adsorpcije vzorca na stene kapilar in da se ohranja ponovljivost med meritvami (1). Notranja stena steklenih kapilar je lahko tudi prekrita s hidrofilnimi ali hidrofobnimi polimeri, ki zmanjšujejo adsorpcijo vzorcev na stene kapilar.

Intenziteto fluorescence in morebitno adsorpcijo na stene kapilar razberemo iz posnetka kapilar (angl. Capillary scans) (14).

Profil termoforetskega gibanja spremljamo z opazovanjem spremembe fluorescence skozi čas (sledi MST) v posameznih kapilarah pred, med in po segrevanju. S pomočjo grafa pridobimo tudi informacije o homogenosti in fotostabilnosti vzorca v kapilarah (2, 9, 14).

Mikrotermoforezo lahko spremljamo z uporabo instrumenta Monolith NT.115 (NanoTemper Technologies, München, Nemčija) (slika 3) in s programsko opremo MO.Control

Slika 2: Potek mikrotermoforeze. (a) Lokalno segrevanje vzorca znotraj kapilare z IR-laserjem. (b) Shematični prikaz časovnega poteka fluorescence. Graf predstavlja spremembo fluorescence znotraj kapilare na področju, segretem z IR-laserjem, v odvisnosti od časa. Takoj po vklopu IR-laserja (t = 5 s) pride do začetnega upada fluorescence in termoforeze, premika molekul iz segretega območja na hladnejše področje zaradi temperaturnega gradienta in do vzpostavitve ravnotežnega stanja.

Po izklopu laserja molekule difundirajo v obratni smeri, kar zaznamo kot porast fluorescence. Povzeto po (10).

Interakcije med molekulami pri mikrotermoforezi spremljamo z opazovanjem spremembe v intenziteti fluorescence.

Pri interakciji fluorescentno označene tarčne molekule z neoznačenim ligandom pride do spremembe gibanja zaradi termoforeze, kar se odraža v intenziteti signala in spremembi fluorescence. Intenziteto fluorescence prikažemo kot normalizirano fluorescenco (Fnorm), ki predstavlja razmerje intenzitete signala po (F) in pred (F0) obsevanjem z IRlaserjem (2, 9, 10).

Slika 3: Aparatura za spremljanje mikrotermoforeze med izvajanjem meritev.

29

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

(NanoTemper Technologies). Pri vsaki meritvi program tudi preveri ustreznost vzorcev in eksperimentalnih pogojev ter opozori na morebitno adsorpcijo vzorca na kapilare, tvorbo agregatov oziroma druge nepravilnosti. Sistem omogoča enostavno izvedbo poskusa, saj program posameznika vodi skozi posamezne korake priprave vzorca in izvedbe meritve (10).

Postopek mikrotermoforeze izvajamo v treh stopnjah.

V prvem koraku s preliminarnim testom (angl. Pre-test) ovrednotimo intenziteto fluorescence označene tarče, v naslednjem koraku (angl. Binding Check) preverimo vezavo liganda na označen protein in na koncu s testom afinitete vezave (angl. Binding Affinity) kvantificiramo afiniteto vezave med tarčno molekulo in ligandom (10, 15).

preliminarnega testa pripravimo označeno tarčno molekulo v ustreznem pufru, ki ga bomo uporabljali tudi pri nadaljnjih meritvah, in opravimo meritev v dveh kapilarah (slika 4).

Preverjanje vezave S preverjanjem vezave določimo, ali je vezava med tarčo in ligandom potekla (14). Pri tem štiri kapilare napolnimo le z raztopino tarče v izbranem pufru, druge štiri kapilare pa z raztopino liganda in tarče v istem pufru (slika 5). V vseh kapilarah uporabimo enako končno koncentracijo tarčne molekule.

Preliminarni test S preliminarnim testom izvedemo standardne preizkuse (slika 4), ki vključujejo preverjanje fluorescence po označevanju tarče, in določimo najustreznejše pogoje za izvedbo mikrotermoforeze, pri katerih ne prihaja do adsorpcije vzorca na kapilare, tvorbe agregatov v kapilarah in variacij fluorescence. Preliminarni test je priporočljivo izvesti pred začetkom nove meritve in pred uporabo novo označene tarče (10, 15).

Z dodatkom detergentov (npr. Tween 20), proteinov (npr. goveji serumski albumin) oziroma reducirajočih spojin (npr. ditiotreitol) lahko izboljšamo kakovost vzorca v pufru in zmanjšamo njegovo adsorpcijo na stene kapilar (1).

Nastale agregate v vzorcu odstranimo s centrifugiranjem pri visokih obratih pred nanosom v kapilare. Za izvedbo

Slika 4: Rezultat preliminarnega testa. (a) Intenziteta fluorescence v kapilarah in (b) časovni potek spremembe fluorescence med analizo MST pri preliminarnem testu.

30

Slika 5: Preverjanje vezave med ligandom in tarčo. Graf predstavlja relativno fluorescenco v odvisnosti od časa. Prikazani sta fluorescenci tarče (modra) in kompleksa liganda in tarče (zelena) med postopkom preverjanja vezave.

Afiniteta vezave Z afiniteto vezave kvantificiramo interakcijo med označeno tarčno molekulo pri naraščajočih koncentracijah liganda in določimo konstanto disociacije (Kd).

Za določanje afinitete vezave med ligandom in tarčno molekulo pripravimo 16 zaporednih redčitev liganda s koncentracijami okrog pričakovane vrednosti Kd, tako da je najvišja začetna koncentracija približno dvajsetkrat višja od

Slika 6: Določanje afinitete vezave med ligandom in tarčno molekulo. (a) Relativna fluorescenca v odvisnosti od časa med analizo MST. (b) Krivulje odvisnosti normalizirane fluorescence v odvisnosti od koncentracije liganda. Prirejeno po (16).

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

pričakovane vrednosti Kd. Raztopinam liganda, ki jih pripravimo z dvakratno koncentracijo od želene, dodamo enak volumen raztopine tarče v pufru. Tako tarčo kot ligand redčimo v pufru z enako sestavo. Z raztopinami napolnimo šestnajst kapilar in izvedemo meritev.

Enačba 1: kemijska enačba disociacije molekule na dve komponenti

Meritve izrišejo graf sledi MST (slika 6a), ki predstavlja spremembo fluorescence v temperaturnem gradientu skozi čas ob prisotnosti naraščajočih koncentracij liganda. Z vijolično barvo je označen vezani, s črno pa nevezani del.

Poenostavljeno, večja kot je razlika med njima, močneje se dve molekuli vežeta. Na podlagi dobljenih rezultatov iz sledi MST izračunamo normalizirano fluorescenco in pripravimo graf normalizirane fluorescence v odvisnosti od koncentracije liganda (slika 6b).

Z analizo serije vzorcev s spreminjajočo se koncentracijo liganda in konstantno koncentracijo tarčne molekule lahko spremembo v signalu MST uporabimo za izračun afinitete vezave (10). Afiniteto vezave podamo kot konstanto disociacije kompleksa liganda A in tarče T (enačba 2).

Enačba 2: konstanta disociacije molekule na dve komponenti

Sklep Mikrotermoforeza je občutljiva novejša metoda za spremljanje medmolekulskih interakcij. Poleg določanja interakcij in afinitete vezave med različnimi molekulami, ki imajo pomembno vlogo v bioloških sistemih, se lahko mikrotermoforeza uporablja za analizo mehanizmov vezave in molekularnih razmerij vezave, spremljanje procesov zvitja proteinov ter spremljanje in kvantifikacijo encimske kinetike.

Mikrotermoforeza omogoča spremljanje interakcij tako v standardnih pufrih kot v kompleksnih bioloških sistemih, kot so lizati celic, celično gojišče ali krvni serum (1, 2, 9, 10).

Prednosti mikrotermoforeze v primerjavi z drugimi metodami za analizo interakcij med molekulami so, da analiza poteka v raztopini, kjer se molekule prosto gibljejo, in da za njeno izvedbo ni potrebna imobilizacija molekul na površino. Metoda omogoča visoko občutljivost in širok razpon določanja konstant disociacije, saj je termoforezno gibanje molekul poleg velikosti molekul odvisno tudi od njihovega naboja in hidratacijskega ovoja. Za analizo mikrotermoforeze zadošča majhna količina vzorca, priprava vzorca in meritve pa so enostavne in hitre (1, 2, 9, 10).

Zaradi svojih prednosti in enostavne izvedbe v primerjavi z ostalimi metodami se mikrotermoforeza v zadnjih letih vse bolj uveljavlja za določanje interakcij in njihovo kvantitativno analizo med različnimi molekulami v bioloških sistemih.

1. M. Jerabek-Willemsen, C. J. Wienken, D. Braun, P. Baaske, and S. Duhr. Molecular interaction studies using microscale thermophoreVIRI sis. Assay Drug Dev. Technol., letnik 9, številka 4, strani 342–353. 2011. doi: 10.1089/adt.2011.0380.

2. M. Jerabek-Willemsen et al. MicroScale Thermophoresis: Interaction analysis and beyond. J. Mol. Struct., letnik 1077, strani 101–113. 2014. doi: 10.1016/j.molstruc.2014.03.009.

3. S. Duhr and D. Braun. Why molecules move along a temperature gradient. Proc. Natl. Acad. Sci. U. S. A., letnik 103, številka 52, strani 19678–19682.

2006. doi: 10.1073/pnas.0603873103.

4. C. Ludwig. Diffusion zwischen ungleich erwärmten Orten gleich zusammengesetzter Lösungen. Sitzungsberichte der Math. Cl. der Kais. Akad. der Wissenschaften, letnik 20, številka 3, strani 539–540. 1856.

5. K. A. Reinhardt and W. Kern. Handbook of Silicon Wafer Cleaning Technology. William Andrew Inc. Norwich. 2008.

6. T. Žlebnik and K. Vidmar. Termoforeza. Kovine zlitine Tehnol., letnik 30, številka 1/2. 1996.

7. P. A. E. Schoen, J. Walther, S. Arcidiacono, D. Poulikakos, and P. Koumoutsakos. Nanoparticle traffic on helical tracks: thermophoretic mass transport through carbon nanotubes. Nano Lett., letnik 69, strani 1910–1917. 2006.

8. A. Barreiro et al. Subnanometer motion of cargoes driven by thermal gradients along carbon nanotubes. Science, letnik 320, številka 5877, strani 775–778. Maj 2008. doi: 10.1126/science.1155559.

9. M. Asmari, R. Ratih, H. A. Alhazmi, and S. El Deeb. Thermophoresis for characterizing biomolecular interaction, letnik 146, številka Februar. 2018.

10. User Manual for the Monolith NT.115. 2013. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.uni-hohenheim.de/fileadmin/einrichtungen/mst/Manual_NT115.pdf Dostopano: 25. 1. 2020).

11. C. Fernandes and Barjas-Castro. (2011). Electrical properties of the red blood cell membrane and immunohematological investigation.

12. Monolith NT Protein Labeling Kit RED - NHS. 2019. Dostopno na spletnem naslovu: https://nanotempertech.force.com/explore/s/article/MO-L001-MonolithNT-Protein-Labeling-KitRED-NHS Dostopano: 6. 1. 2021).

13. Monolith NT Antibody Labeling Kit RED-MALEIMIDE. Dostopno na spletnem naslovu: https://nanotempertech.force.com/explore/s/article/MO-L007-Monolith-NT-Antibody-Labeling-Kit-RED-MALEIMIDE Dostopano: 6. 1. 2021.

14. Software Manual MO. Control. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.helsinki.fi/sites/default/files/atoms/files/manual_mo.control.pdf Dostopano: 25. 1. 2020.

15. User Starting Guide for the Monolith NT.115. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.uni-hohenheim.de/fileadmin/einrichtungen/mst/StartingGuide_NT115.pdf Dostopano: 8. 1. 2021.

16. 2bind molecular interactions. Dostopno na spletnem naslovu: https://2bind.com/mst/ Dostopano: 20. 8. 2020.

31

FARMADVENTURE

Poljska prigoda Eva Polutnik 4. letnik EMŠ Farmacija Uniwersytet Mikołaja Kopernika w Toruniu Bydgoszcz, Poljska

Spomnim se, kako sem se med srednjo šolo veselila odhoda na fakulteto, nato pa prvi dan fakultete že začela sanjariti o Erasmus izmenjavi. Izbira države je praktično nemogoča – od vseh potovanj in izletov si preprosto ne moreš izbrati le ene najljubše. Dolgo časa sem nameravala pol leta preživeti v Nemčiji (tam imajo »bojda« najmodernejšo tehnologijo) in pol leta v eni od skandinavskih držav (nekoč sem se zaljubila v idejo »Hygge življenja«).

Kot da se še nisem v vseh svojih letih naučila, da se ne izide vedno vse po načrtu. Po napornih mesecih epidemije mi je destinacijo Erasmus izmenjave izbrala prav ljubezen. Kdo bi si mislil, da bom pristala v državi, ki je prej še nikdar nisem obiskala?

Bydgoszcz je majhno mesto na severozahodu Poljske s 350.000 prebivalci, ki deloma spominja na Ljubljano – le povezave z vlakom so mnogo boljše. Dve uri do Vroclava, pol ure do Toruna, uro in pol do Gdanska ter tri ure in pol do Varšave. Hja, to leto sem veliko časa preživela na vlaku. Kadar nisem potovala, sem živela v centru mesta v vrstni hiši, deset minut hoje do fakultete in deset minut do centra mesta.

Pričakovala sem, da bomo na fakulteti študentje s celega sveta ali pa vsaj iz različnih držav Evrope, spoznala pa sem zgolj Turke (in eno Ljubljančanko – živijo, Ema!). Zelo hitro smo vsak popoldan po predavanjih preživeli skupaj na kosilih, pijačah in v parkih. Stkali smo doživljenjska prijateljstva in že načrtujem izlet v Turčijo – k sreči ne živijo vsi v istem mestu.

Da ne pozabim omeniti še pomembnih zadev! Fakulteta je izjemno dobro opremljena in ima visoko usposobljen kader. Predavanj je bistveno manj kot v Ljubljani, so pa ta zelo klinično usmerjena. Profesorji in Erasmus ekipa so neverjetno prijazni in so pripravljeni pomagati v vsakem trenutku. Stroški bivanja so občutno nižji v primerjavi s Slovenijo. Prav tako cena javnega prevoza – za 400 km dolgo pot s študentsko izkaznico plačaš 4 EUR. Če povzamem – resnično ugodno je potovati po sami Poljski, hitro si tudi v sosednjih državah, lahko pa se odločiš in skočiš na letalo v kakšno bolj eksotično (in toplo) mesto.

V tem enem letu sem se tekoče naučila njihovega jezika, obiskala vsa največja mesta, se prijavila na opravljanje magistrske naloge pod mentorstvom enega izmed profesorjev ter se odločila, da se po študiju preselim v Varšavo.

Dragi bralec/bralka, iz dna srca ti priporočam, da se odpraviš na izmenjavo! Še bolje pa, če se odločiš za Poljsko. Ne bo ti žal.

Do zobaczenia!

32

FARMADVENTURE

Letošnje SEP dogodivščine Pastel de Nata za zajtrk, kosilo in večerjo Izbira Portugalske za mojo SEP-državo je bila preprosta odločitev, saj me je že v preteklosti navdušila; priložnost, da prakso opravljam v glavnem mestu, Lizboni, pa je bila le še dodatna bonus točka. Svoje potovanje sem začela konec junija, ko sem iz deževne Slovenije poletela v mesto sedmih gričev, Lizbono, kjer sem preživela skoraj tri tedne.

V Lizbono sem prispela nekaj dni pred začetkom prakse v lekarni, kar mi je omogočilo, da sem dneve izkoristila za raziskovanje vseh skritih kotičkov čudovitega sončnega mesta in njegove okolice. Dneve sem preživljala ob potikanju po Alfami in iskanju poti po labirintu malih uličic, namakanju v sončnih žarkih na trgu Praça do Comércio, popotovanju s tramvajem do Beléma in utrjevanju mišic med hojo po stopnicah in strminah Bairro Alta. Mesto, znano po glasbi fado, je polno prečudovitih razglednih točk z živo glasbo, kjer bi lahko zvečer ob zadnjih žarkih toplega poletnega sonca in kozarčkom sangrije preživela ure in ure. Lizbona je prečudovito mesto, obdano s ploščicami in neštetimi koščki ulične umetnosti, zato bi verjetno zapolnila celotno stran Spatule z naštevanjem vseh kotičkov, uličic in razglednih točk, ki sem jih odkrivala vse do konca svojega potovanja. Dnevov mi običajno ni bilo treba načrtovati – vse, kar sem potrebovala, so bili udobni čevlji (stopnic in strmin je toliko, da ti Googlov zemljevid med dvema točkama ne napiše samo dolžine tvojega potovanja, ampak tudi, koliko metrov višinske razlike ju loči), polna baterija na telefonu in odprta aplikacija z zemljevidom, nato pa so mi ulice same predstavile svoje znamenitosti in posebnosti.

Nina Grum

nalezla tudi portugalskega umirjenega načina življenja in brezskrbnosti.

Seveda ne morem izpustiti odlične portugalske kuhinje – morska hrana, sveže sestavine in neverjetne sladice, ki so bile na jedilniku prav vsak dan. Od dobro poznanih Pastel de Nata in jedi iz polenovke do Ovos moles, Bola de Berlim, sardin in jedi iz hobotnice … Tu res vsak najde nekaj zase.

Prakso sem opravljala v lekarni Farmácia Internacional, kjer sem spoznala njihov način dela in dobila priložnost, da sem razširila svoje znanje in izkušnje. Posebno zanimivo mi je bilo opazovati farmacevte, ki so v lekarni lahko cepili paciente, prav tako pa so opravljali tudi hitre teste za covid-19 in luknjali ušesa.

Med vikendi smo se z ostalimi SEP-ovci odpravili v okoliške kraje – obiskali smo najzahodnejšo kontinentalno točko Evrope Cabode Roca, zgodovinsko mesto Sintra, obalno mesto Cascais in peščene plaže Carcavelosa. Tam sem tudi prvič v življenju poskusila srfati, kar še vedno štejem kot eno boljših izkušenj in dogodivščin mojega potovanja, ki si jo zagotovo želim ponoviti.

Mesto pa me ni očaralo samo s svojo kulturno in zgodovinsko bogato vsebino, pravi čar mu dodata vzdušje in ljudje. Ljudje so zelo prijazni in pripravljeni pomagati (kljub občasnim jezikovnim oviram), prav hitro pa sem se

33

FARMADVENTURE

Zadnji vikend moje prakse so portugalski študentje pripravili SEP-vikend v Aveiru, kjer smo se udeležili delavnice izdelovanja slaščic iz jajčne kreme Ovos moles, si ogledali soline, preživeli dan na plaži in vikend zaključili z vožnjo z ladjico. Predvsem pa smo navezali veliko novih prijateljstev in se med sabo družili.

Zakaj ravno Malezija?

Prav vsem študentom, ki se odločate, ali bi se drugo leto podali na SEP-dogodivščino, polagam na srce, da priložnosti rečete »da«! Verjamem, da vas bo mesto, ki ga boste izbrali, navdušilo, poleg tega pa boste dobili neverjetne izkušnje in nova poznanstva.

Natalija Trunkelj

Vprašanje, zakaj ravno v Malezijo, kaj je tam sploh zanimivega, sem dobila od vsakega, ki je izvedel, da odhajam v to daljno deželo v jugovzhodno Azijo. Naj začnem na začetku. V času študijskih let sem bila na Erasmus izmenjavi na Finskem, hkrati sem prepotovala že večino Evrope, zato sem možnost Evrope za SEP-izmenjavo izključila. Po drugi strani pa še nisem raziskala veliko Azije in mi je ideja o odhodu v Azijo predstavljala izziv. Ker se želim v prihodnosti podati v raziskovalne vode, sem želela tudi prakso najti na tem področju. Malezija mi je ponudila prav to. Pred odhodom na poletno prakso o državi res nisem vedela veliko, pred mano tja ni odšel nihče z naše fakultete, da bi lahko poizvedela, kaj točno me čaka.

Moram reči, da sem na začetku doživela pravi mali kulturni šok. Prvi teden sem se spopadala z »jet lagom« in glavoboli kot posledico nenormalne klime. Ne glede na to bi rekla, da me je Malezija pozitivno presenetila.

Moja praksa se je odvijala v predmestju prestolnice Kuala Lumpur, ki je moderno azijsko mesto z drugo najvišjo stolpnico na svetu – Merdeka 118, takoj za Burjo Khalif.

Raziskovalno delo sem izvajala na Univerzi v Cyberajayi, ki je zasebna univerza s številnimi različnimi programi, usmerjeni v medicinsko, zdravstveno in farmacevtsko smer.

Praksa na univerzi mi je dala vpogled v študij farmacije v Maleziji. Dopoldneve sem preživljala v laboratoriju, kjer sem sodelovala s študenti na projektih s področja farmacevtske tehnologije. Morda je zanimivo omeniti, da v Maleziji študij poteka v angleščini, prav tako se angleščina uporablja povsod (imena izdelkov v trgovinah, obvestila na javnem prometu), zato turist tukaj res nima težav. V popoldanskem času pa je bil čas za raziskovanje mesta in spoznavanja novih ljudi. Sama Kuala Lumpur turistu ponudi veliko. V državi se namreč prepletajo številne religije: večinsko islam, budizem, hinduizem in tudi krščanstvo, zato so različni verski objekti praktično na vsakem koraku. Poleg tega ima mesto veliko različnih parkov, saj gre za državo zelo blizu ekvatorja s tropskim podnebjem, tako da je poleg neznosne tropske vročine tudi veliko dežja. Mogoče meni najljubši pa so različni »street« in »food« marketi, kjer začutiš utrip »prave Azije«. Poskusila sem veliko različnih vrst hrane, od tipične malezijske do kitajske, korejske in

SEP Srbija Po več mesecih dogovarjanja o moji SEP-izmenjavi sem v juliju končno izvedela, kako bo izgledala moja izmenjava, vsaj tako sem mislila. V Srbijo, natančneje mesto Niš, sem se odpravila za tri tedne, od 6. do 27. avgusta. Prvi teden

34

japonske. Izbira je res pestra. Hrana na ulicah je tudi zelo poceni, zato zaradi neznosne vročine veliko ljudi ne kuha doma.

Poleg milijonske prestolnice lahko v Maleziji odkriješ še marsikaj. Med vikendi smo raziskovali še ostala mesta in podeželje, kar mi je bilo osebno še bolj zanimivo. Obiskali smo džunglo, se sprehodili po riževih plantažah, opazovali sončni vzhod sredi malezijskih hribovij in še marsikaj.

Mislim, da je težko opisati, koliko ti prinese taka izkušnja, ko sam odpotuješ na drug konec sveta. Imela sem priložnost spoznati veliko ljudi s celega sveta in se za povrh še naučiti veliko novega. Mislim, da je poletna praksa v tujini nekaj, kar bi moral poskusiti prav vsak.

Eva Rojc naj bi preživeli v učilnici, kjer naj bi se seznanjali z zgodovino farmacije in drugimi zanimivimi temami, naslednjih 14 dni pa naj bi se osredotočili na laboratorijski oziroma praktični del izmenjave. V nedeljo zvečer, ko še vedno nisem imela

FARMADVENTURE

nobenih informaciji, kam in kdaj moram priti v ponedeljek zjutraj, sem poklicala organizatorko izmenjave v Srbiji. Prvi šok je bila informacija, da se teoretični del začne šele v sredo, vendar po neki sreči ta informacija ni prišla do mene.

Odlično, ni problema, dva dni prosta za raziskovanje mesta.

Po dveh zabavnih in sproščujočih dnevih smo se skupaj z drugimi študenti odpravili na univerzo, kjer nas je pričakalo presenečenje številka dve. Profesor, ki nam je predaval naslednje tri dni, ni dobro govoril angleško. Prevajalka Eva »activated«. K sreči razumem in več ali manj tekoče govorim srbsko. V naslednjih treh dneh smo spoznali, da večina ljudi tukaj ne govori angleško. Prvi teden je minil in za vikend smo se odpravili v Zlatibor, eno najlepših mest v Srbiji.

Ogledali smo si kup znamenitosti in zanimivih stvari, kot so Šarganska osmica, Mokra Gora, Uvačko jezero, Ledena jama itd. V ponedeljek zvečer, med vožnjo nazaj v Niš iz Zlatibora, še vedno nismo vedeli nič o tem, kdaj in kje se naslednji dan začne naša praksa. Mentorica je neodzivna in, glej ga zlomka, v torek smo ponovno imeli prost dan. Proti večeru nam je organizatorka izmenjave sporočila, da je iz neznanega razloga profesorica prestavila začetek prakse na petek. V tem trenutku bi rada pohvalila našo organizatorko Jovano, ki se je kljub vsem možnim težavam zelo trudila, da bi nam mesto razkazala v najlepši luči in nam proste dneve zapolnila z najrazličnejšimi aktivnostmi. Tako smo en dan odšli na tradicionalni Pantelejski vašar, drugi dan na jahanje konjev, ogled mestnih znamenitosti, slikanje na platnu v Bubanj parku, obisk festivala »Dnevi bureka« itd. Napočil je dan D, prvi dan naše prakse. Kljub nekoliko kaotičnemu začetku lahko rečem, da je bila praksa zelo zabavna. Ker sem za prakso izbrala raziskovanje, sem si vse skupaj predstavljala nekoliko drugače, vendar je bilo na koncu to še veliko boljše od pričakovanj. Pripravljali smo različne kreme in preparate, ki smo jih lahko v manjših pakiranjih odnesli domov. SEPizmenjavo bi priporočala vsakomur, ki rad potuje, spoznava različne kulture in si želi razširiti svoja obzorja.

SEP ZDA

Tina Škvarč

Za SEP-prakso sem se navdušila ob prebiranju članka iz Spatule in se decembra tudi sama prijavila. Pot me je zanesla čez lužo, v ZDA, v mesto Pittsburgh. Razlog izbire te države je bil zelo dobro razvit sistem klinične farmacije, ki me tudi karierno najbolj privlači. Žal na naši fakulteti nismo dobili dovolj praktične podlage s tega področja, zato se mi je zdela idealna priložnost, da grem ravno tja.

Ameriška SEP-ekipa je štela pet deklet z University of Pittsburgh in Duquesne University. Nikakor niso mogle verjeti, da naša šolnina zanaša samo 35 evrov, pri njih pa zraven dodaš še tri ničle, pa še kar ne prideš do številke, ki jo plačujejo njihovi študenti. Poleg mene so gostili še študentko Niso, ki študira v Veliki Britaniji, rojena pa je v Indiji. To je bila odlična priložnost, da sem lahko spoznala tudi njeno kulturo.

S prakso sem začela v bolnišnici, ki je specializirana za transplantacijo organov. Klinični farmacevti prisostvujejo

35

FARMADVENTURE

vizitam, preverjajo zdravila, njihove medsebojne interakcije in neželene učinke. Prednost opravljanja prakse v angleško govoreči državi je ta, da sem tudi sama lahko govorila s pacienti v njihovem maternem jeziku.

Sledilo je delo v kliniki za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, ki si ga žal v ZDA vsak ne more privoščiti. Za primer, rojstvo otroka te lahko stane okoli 30.000 ameriških dolarjev. Prisotna sem lahko bila na zdravniških pregledih v ambulanti in tudi zdravniki so me sami prosili, da jim pomagam pri prilagajanju terapije. Res sem se počutila koristno. Na teh klinikah so zdravniki enakovreden partner v strokovnem timu in delajo z roko v roki s farmacevti in tudi drugimi zdravstvenimi delavci.

Sledila je praksa v splošni bolnici na oddelkih za kardiologijo, infekcijske bolezni in onkologijo. Z mentorjem smo si najprej prebrali kartoteko, se pogovorili o pacientih in jih potem obiskali v sobah ter po potrebi prilagajali terapijo.

Zadnji del prakse sem opravljala v zasebni lekarni, ki je specializirano za pakiranje zdravil na način, da imajo pacienti tablete že razporejene po dnevih in tudi terminih, ko jih morajo vzeti (zjutraj, opoldne, popoldne, zvečer).

Seveda ni manjkalo tudi druženja in zabave. Z dekleti smo si ogledale bejzbolsko tekmo, igrale bovling, obiskale zabaviščni park, izkusile nočno življenje, za vikend odšle na izlet v Washington. Za konec sem si sama organizirala tudi oddih v mestu New York, ki je že dolgo na mojem seznamu potovalnih želja.

Praksa v ZDA je res nekaj nepozabnega. Živela sem na kampusu, takem, kot ga doživiš v filmih, kar je bilo res posebno doživetje. Ker sem bila na praksi v vsakodnevnem stiku z Američani (ki so res prijazni, odprti in komunikativni), sem lahko spoznala njihovo kulturo in način življenja, ki je v primerjavi z našim precej hitrejši. Marsikatera stvar, ki mi je bila prej samoumevna (dolga porodniška doba, malica, všteta v delovni čas, plačan dopust), mi po tej praksi vsekakor ni več.

SEP-prakso res priporočam vsem, ki bi radi svoje znanje še izpopolnili na področju, ki jih najbolj zanima, hkrati pa imeli čas za odkrivanje drugih delov sveta.

SEP in Slovenia Hello, I'm Nida from Kosovo, currently studying pharmacy in the Czech Republic.

This summer I participated in the Summer Exchange Programme and I did my internship at the National Institute of Chemistry in Ljubljana, Slovenia. I worked with the Scientists Against Plastic team with the mentor asst. prof. dr. Uroš Novak on a project regarding cosmetics coatings and zero-waste lifestyle dissemination. Me and my colleague from Spain, Silvia Ibos, made shampoo marbles with different zero-waste cosmetics coatings. It was an interesting and perfectly-smelling lab experience.

We had a work trip to Piran where I had the opportunity to present more about my background and the project we've been working on in a meeting with the researchers from the National Institute of Biology. The day in Piran was one of the best ones during my

36

Nida Cavdarbasha, Kosovo

FARMADVENTURE

internship. I really loved the city and the fascinating views of the sea.

During the afternoons and weekends, I enjoyed exploring Ljubljana and its surroundings with Rea and my other friends.

Ljubljana Castle and Lake Bled were two of my favorite destinations. I loved prekmurska gibanica, the traditional Slovenian dessert, and found very cute small glass dragon souvenirs.

I was very happy to meet Nina again, my Erasmus friend from the Czech Republic. It was great to see her in her country and to enjoy a great lunch by the river in the city center.

These two weeks of SEP were one of my best life experiences.

I appreciate the beautiful country of Slovenia and all the amazing people who made my days there unforgettable!

My SEP experience In every individual’s life, there is an unforgettable experience, mine is my SEP in Slovenia. Of 88 different countries, I chose Slovenia as my first choice, because of its beautiful landscapes and I fell in love with the country as soon as I stepped out of the airport!

I was placed in the field of research at the Faculty of Medicine. My internship included working in a cell lab with glioblastoma cell lines, chemotherapeutic (temozolomide), apoptotic, proliferation and metabolic cell assays, siRNA silencing, qPCR, western blot and data analysis. I worked with my supervisor Gloria Krapež, who is a PhD student and a researcher at the Centre for Functional Genomics and Bio-Chips Medical Centre for Molecular Biology. I also had the chance to attend a symposium about biochemistry and molecular genetics in chemistry.

Apart from the internship, there were some events prepared for SEP students and I was glad to take part in them.

I went to the pharmaceutical summer camp at CŠOD Fara,

Mariam Aly, Egipt Kolpa where I made a lot of friends and had lots of fun. I also went on a hiking trip to the Triglav lakes valley where I saw breathtaking landscapes. Other than that, I had a plan to visit most of Slovenia! On hot days, I explored more of the seaside with other SEP students, we visited Piran and Portorož. I also visited different lakes such as Bled Lake in Bled and Jasna Lake in Kranjska Gora. And of course I couldn't miss Soča Valley. I went there to hike and take amazing pictures!

Also, I must give credit to Manca Kralj, student exchange officer of ŠSSFD, as she helped me with my visa application and was there on my first day when I arrived, she answered any questions I had and arranged activities for me and other SEP students.

Thank you ŠSSFD for hosting me! It was an unforgettable experience and it’ll affect my future for sure.

37

NA POGOVORU

Prof. dr. Rok Dreu, mag. farm.

Anika Smolič, 2. letnik S2 LBM

V tokratni številki Spatule bomo pobliže spoznali prof. dr. Roka Dreua, magistra farmacije in zdaj tudi novoizvoljenega dekana Fakultete za farmacijo. Do zdaj je profesor Dreu deloval na različnih področjih in funkcijah FFA, bil je prodekan za znanstvenoraziskovalno področje, kot univerzitetni učitelj je sodeloval pri izvedbi predavanj in seminarjev pri mnogih predmetih študijskih programov EM FAR, S2 INF in S3 BM (Industrijska farmacija, Farmacevtska tehnologija, Farmacevtsko inženirstvo, Farmacevtsko tehnološki procesi itd.) ter mentoriral študente pri izdelavi magistrskih in doktorskih del. Izven naše fakultete je deloval tudi kot član v domačih in mednarodnih strokovnih društvih ter opravljal recenzentsko delo v mednarodnih znanstvenih revijah. Od oktobra dalje pa bo za obdobje štirih let prevzel dekanski stolček. Z njim sem poklepetala o njegovih načrtih za vodenje fakultete in o drugih zadevah.

Da se najprej dotaknemo najbolj vroče teme, vaše izvolitve za dekana Fakultete za farmacijo. Čestitke!

Kakšni so vaši občutki glede tega?

Hvala. Predvsem mi osebno veliko pomenijo izkazano zaupanje sodelavcev na volitvah in čestitke ob izvolitvi, kar pomeni validacijo odločitve o kandidaturi. Po drugi strani se zavedam velike odgovornosti vodenja takšne ustanove, zlasti z vidika kontinuitete razvoja fakultete, saj so pretekla vodstva in zaposleni uspeli doseči zavidljiv razvoj fakultete in jo uspeli na različnih znanstvenih in strokovnih področjih uveljaviti najmanj v evropskem prostoru. Fakulteta je tako v preteklosti uspela izobraževati in oblikovati diplomante z znanji in kompetencami, ki so jim omogočili uveljavitev v zdravstvenem sistemu in v industriji.

Pred nami je nekaj razvojnih izzivov, ki so povezani s prostorskimi zmožnostmi nadaljnjega razvoja fakultete in prenove študijskih programov, ki morajo slediti razvoju znanosti, stroke in pričakovanjem delodajalcev. Pri teh razvojnih spremembah moramo paziti na splošno

Predstavitev FFA-TEG na Pharmconnect (Budimpešta, 2018).

38

zadovoljstvo študentov in zaposlenih fakultete. Do neke mere so izzivi povezani tudi s sledenjem razvoju Univerze v Ljubljani, ki glede na svojo strategijo želi postati sodobna evropska univerza (zveza EUTOPIA), a tudi s težnjami po centralizaciji in avtomatizaciji procesov. Tu so še izzivi razvoja koncepta odprte znanosti (objavljanje v odprtodostopnih revijah in tretiranje raziskovalnih podatkov po načelih FAIR – findability, accessibility, interoperability, and reusability), ki pred raziskovalca/pedagoga postavlja kar nekaj izzivov in prilagoditev navad, ki niso najbolj kompatibilne z znanstvenim navdihom ali norimi idejami.

Kako to, da ste se odločili, da boste kandidirali za dekana FFA? Na katere svoje osebnostne lastnosti se boste zanašali pri sprejemanju pomembnih odločitev, ki bodo zaznamovale vaše vodenje?

Odločitev za kandidaturo zagotovo ni bila lahka, predvsem zaradi bremena in odgovornosti uspešnega vodenja in soočanja z razvojnimi izzivi, ki glede na izkušnje preteklih šestih let zagotovo niso bili vedno predvidljivi (npr. odziv in prilagoditev na pandemijo covida-19). Potem je tu še potrebna predanost funkciji, ki zagotovo vpliva na življenjski slog in skoraj neizbežno vpliva tudi na strokovni/znanstveni del kariere posameznika.

Slogi vodenja fakultete so sicer odvisni tudi od velikosti fakultet ter razvejanosti in kakovosti njenih podpornih služb. Pri vodenju fakultete se zanašam na to, da sem doslej znal prisluhniti sogovorniku (sodelavcu, študentu, poslovnemu partnerju) in izkazati dovolj empatije. Po drugi strani se znam dovolj hitro in informirano odločati ter navadno izbiram razvojne izzive, za katere menim, da imamo primerjalne prednosti in lahko pričakujemo uspeh ali celo preboj.

NA POGOVORU

delo, ustreznih prostorov in raziskovalne opreme ter kasneje soočanje z mankom sredstev za nove podiplomske študente, dodatno mogoče še uravnoteženje projektnega in raziskovalnega dela, saj večina rezultatov industrijskih projektov ni objavljivih. Nekajkrat ni bilo lahko in na to se mogoče spomnite, ko kdaj kakšen od asistentov nima najboljšega dneva. Imel pa sem srečo, da sem imel razumevajočega mentorja in prvega predpostavljenega, prof. Staneta Srčiča.

Prof. dr. Rok Dreu s sodelavci kot predstojnik Inštituta za farmacijo.

Kaj mislite, zakaj ste bili edini, ki ste kandidirali?

Kandidaturo sem predhodno prek neformalnih osebnih razgovorov najavljal v okviru razširjenega vodstva. Za izmenjavo mnenj sem se srečal tudi z drugim potencialnim kandidatom, za katerega sem menil, da ima dovolj izkušenj, elana in modrosti, da bi lahko uspešno vodil fakulteto.

Razpis za kandidaturo dekana je popolnoma odprt, res je, da zahteva izpolnjevanje nekaterih pogojev kandidata, a hkrati ne zahteva vlaganja preliminarne podpore volilnega telesa. Izkazalo se je, da sem edini kandidat. Verjetno pa so temu botrovali enaki pomisleki, ki sem jih imel tudi sam, in kompromisi, ki jih je treba srednjeročno sprejeti profesionalno in zasebno.

Svečana podelitev naziva redni profesor (2023).

Kaj je bila vaša glavna motivacija, ki vas je pripeljala do tega položaja (morda plača?), in katere so bile največje ovire, s katerimi ste se srečali na svoji karierni poti?

Raziskovalno se ukvarjate s proučevanjem in razvojem tehnoloških procesov oblaganja delcev in tablet, razvojem sodobnih večenotnih farmacevtskih oblik, osnovanih na peletah in mini tabletah, aktivni pa ste tudi na področju lipidnih dostavnih sistemov in tehnologije talin. V letih razvoja in raziskav ste sodelovali pri več kot 15 raziskovalno-razvojnih projektih z industrijskimi partnerji. Ali bi lahko našim bralcem zaupali, katero izmed teh sodelovanj se vam je še posebno vtisnilo v spomin in prispevalo k vašemu osebnostnemu in strokovnemu razvoju oziroma vas je še posebej navdahnilo?

Iz preteklih sodelovanj z industrijo se mi je najbolj vtisnilo v spomin večletno razvojno-raziskovalno sodelovanje s slovenskim strojegradnim podjetjem Brinox, d. o. o., pri katerem smo sodelovali skupaj s skupino pokojnega somentorja prof. Iztoka Žuna s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Projekt je bil naravno nadaljevanje raziskav teme moje doktorske disertacije. Bil je posebna izkušnja, saj je bil zasebnik pripravljen vložiti veliko razvojnih finančnih sredstev v razvoj inovativnega in konkurenčnega vrtinčnoslojnega sistema za granuliranje in oblaganje delcev, pri čemer so bila pričakovanja vlagatelja velika. Vzporedno se je naša skupina praktično še desetletje ukvarjala z razumevanjem procesa oblaganja in lahko danes rečemo, da ga v večji meri razumemo in obvladujemo z vidika maksimizacije kakovosti lastnosti izdelka. Drug takšen projekt z industrijo je bil prav tako večleten in je vključeval razvoj formulacije in procesa na laboratorijski in pilotni ravni ter je bil kasneje tudi uspešno prenesen na proizvodno opremo. Pri tem sem lahko uporabil izkušnje in znanja, ki sem jih pridobil v okviru sedemmesečnega usposabljanja na Univerzi Heinrich Heine v Düsseldorfu, v skupini prof.

Petra Kleinebuddeja.

Osnovna motivacija za kandidaturo z delovnega mesta visokošolskega rednega profesorja, ki ga zasedam, zaradi posebnosti plačnega sistema zagotovo ni finančne narave.

Glavna motivacija za kandidaturo je iskreno prepričanje, da lahko kot član vodstva fakultete na podlagi dosedanjih izkušenj, uvida v izzive, omejitve robnih pogojev razvoja in vpetosti v univerzo prispevam h kontinuiteti razvoja fakultete. Dodatna motivacija je zaključek projektiranja novogradnje fakultete in po možnosti izvedba investicije.

H kandidaturi me je prepričalo tudi uspešno snovanje prodekanske ekipe, ki jo bom predlagal senatu in za katero menim, da bo uspešna pri svojem delu.

Največje ovire na moji dosedanji karieri so bile zlasti v obdobju po doktoratu, ko je bil potreben kontinuiran trud za zagotavljanje zadostnih sredstev za raziskovalno

Prejetje priznanja za izjemne rezultate pri delu (2022).

39

NA POGOVORU

Iz povedanega je razvidno, da vas zanima predvsem tehnološki del farmacevtske stroke. Zakaj vas je izbrano področje tako pritegnilo? Že kot srednješolec sem pred vpisom na študij prebiral publikacijo Univerze v Ljubljani, kjer so bile opisane glavne kompetence in vsebine študijskih programov takratne Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, Oddelka za farmacijo, mislim, da takrat prvič tudi programa Laboratorijske biomedicine. Posebej sta mi že takrat pri odločitvi za študij padla v oči področje farmacevtske tehnologije in industrijske farmacije ter poudarjanje interdisciplinarnosti študija. Potem sem bil med študijem s strani prof. Jelke Šmid - Korbar povabljen kot demonstrator k vajam Farmacevtske tehnologije I in bil potem v času priprave magistrske naloge s strani prof. Staneta Srčiča nagovorjen kot kandidat za mladega raziskovalca in se je tako nekako vse poklopilo ter je bila s tem moja kariera na področju farmacevtske tehnologije začrtana. Sam sem bil predhodno sicer prepričan, da bom nadaljeval delo v industriji. Sem pa takrat ob zaključku študija imel zaradi kakovosti študijskega programa, opremljenosti fakultete in predanega pedagoškega kadra poseben občutek, da se bom lahko zaposlil na kateremkoli področju, ki ga pokriva široko zastavljen študijski program Farmacija. Upam, da imajo takšen občutek naši diplomanti ob zaključku študija tudi danes.

Delo zdravnika je zagotovo lahko naporno, a je tudi visoko nagrajujoče.

Kaj si želite še vse doseči do upokojitve? Kakšni so vaši življenjski cilji na profesionalnem področju?

Do upokojitve bi rad po opravljanju funkcije dekana predvsem prispeval k razvoju področja farmacevtske tehnologije, zlasti na področju sodobnih proizvodnih procesov, ki se vpeljujejo v industrijsko farmacijo, ter omogočal kontinuirano in kakovostno izobraževanje diplomantov 2. in 3. stopnje.

Tukaj univerzitetni učitelji nikoli ne smemo zaspati, sicer smo lahko pri podajanju znanj hitro obsoletni. Res pa je, da se lahko ob realizaciji novogradnje Fakultete za farmacijo odprejo tudi nove karierne poti.

Razvojni tim uFBD 2020.

Veliko je govora o gradnji nove stavbe Fakultete za farmacijo in Fakultete za strojništvo na ljubljanskem Brdu. Kako projekt napreduje zdaj?

Dobra novica je, da nas na pristojnem ministrstvu niso pozabili, vendar je zdaj veliko odvisno od finančnega vpliva katastrofalnih poplav v avgustu. Vodstvo fakultete, ožji in širši gradbeni odbor ter delovna skupina se bomo še najprej trudili, da bi prišlo do realizacije novogradnje, saj jo vidimo kot pomemben preboj pri zagotavljanju kontinuiranega razvoja fakultete.

Simulacija toka zraka (v okviru FBD, 2004).

Če bi zavrteli nazaj čas in bi se morali ponovno odločiti za študij, bi bila to še vedno farmacija? Kateri drugi študij bi morda izbrali v »vzporednem vesolju«, če farmacija ne bi obstajala?

Idej za študij sem imel kar nekaj. Tako sem tehtal med študiji računalništva, fizike, medicine in farmacije. Farmacija se je zdela kot kompromis med tehniko in medicino. V okviru medicine sem imel vizijo biti kirurg, a sem presodil, da se ne bom dovolj dobro znašel v stresnih okoliščinah hitrih odločitev.

V vzporednem vesolju bi se danes odločil za študij medicine, predvsem zaradi neposredne pomoči sočloveku.

40

Neverjetno je, da se že od leta 2017 intenzivno ukvarjamo s projektantskimi razpisi, projektiranjem, pridobivanjem soglasij mnenjedajalcev, pripravljanjem elaboratov, podpornih študij, umeščanjem v prostor, iskanjem poti za sobivanje z obstoječo in prihodnjo infrastrukturo, prilagajanjem na spremembe gradbenih predpisov, pripravljanjem investicijskih projektov, okolijskimi poročili in pridobivanjem gradbenega dovoljenja. Do aprila 2024 naj bi sicer končali s projektiranjem in ob zagotovitvi finančnih sredstev šli v razpis za izvajalce gradbenih in instalacijskih del.

Pozitivno je, da imamo odlično projektantsko ekipo, ki ima razumevajoč odnos do potreb nas kot uporabnikov.

Ob realizaciji novogradnje bi tako študentje in zaposleni dobili sodoben, uporaben in človeku prijazen objekt z arhitekturnimi in estetskimi prvinami. (Prof. dr. Dreu ocenjuje, da bi se na novo lokacijo lahko tako preselili [šele] čez dobra štiri leta, torej leta 2027).

NA POGOVORU

Povedali ste, da imate dve hčerki. Kako onidve gledata na vaše delo?

Imam dve hčerki, osnovnošolko in srednješolko, s katerima imam vsaj do zdaj dober starševski odnos. Na moje delo gledata s spoštovanjem, vendar s splošnim prepričanjem, da delam preveč. Ob novici, da bom nekaj časa deloval kot dekan, ju je zanimalo predvsem to, ali bom delal manj. V odgovor sem si jima le molče nasmehnil.

Kaj pa so vaši hobiji?

Trenutno je to avdiohobi, v preteklosti tudi fotografija.

Oboje s senzoričnega in tehničnega vidika.

Klasični »this or that«: - Slovenj Gradec/Ljubljana: Skupaj sta idealna kombinacija, sicer sem kot študent vedno imel idejo, da se bom po študiju vrnil na Koroško, čeprav, strogo gledano, Slovenj Gradec še ni čisto Koroška.

- Film/serija: Dobra serija lahko v primerjavi s filmom bolje razvije zgodbo in svet, vendar lahko za absolviranje vzame preveč časa.

- Laboratorijsko delo/pisarniško delo: Laboratorijsko delo je bolj izpolnjujoče, vendar brez objav ostaja skrito; numerične simulacije povezujejo laboratorij in delo za računalnikom.

- Študentska leta/zaposlitev: Idealno bi bila to študentska leta s finančnimi zmožnostmi po zaposlitvi.

- Slano/sladko: Bojim se, da oboje, a če že moram izbrati, potem sladko.

- Aktivno/lenobno: V povprečju bolj lenobno.

- Kava/čaj: Brez kave ne gre, a ima tudi pravi čaj svoje mesto.

Svečana podelitev doktorskega naziva (2005).

Najljubša farmacevtska oblika (in zakaj): Večenotne trde kapsule ali tablete, osnovane na peletah, zaradi fleksibilnosti pri doseganju prirejenega sproščanja in kombiniranja profilov sproščanja in učinkovin; obenem z vidika izdelave ponujajo mnogo tehnoloških izzivov.

Skriti talent: Amaterski DJ in žar mojster.

Zanimivost: Ko sem kot dodiplomski študent pri predmetu Klinična farmacija pripravljal seminarsko nalogo na temo farmakokinetičnih lastnosti amantadina, sem ob izposoji gradiva v knjižnici Medicinske fakultete dobil opomin z imenom, kjer so mi zmotno pripisali naziv doktorata znanosti. To sem takrat vzel kot razmislek o nadaljevanju izobraževanja.

41

NOVIČKE

Novičke Nov preboj v zdravljenju diabetesa tipa 1: prva celična terapija Konec junija 2023 je bila dosežena pomembna prelomnica v zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1, saj je ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) odobrila prvo alogenično celično terapijo otočkov trebušne slinavke, narejenih iz celic umrlih darovalcev. Terapija je namenjena zdravljenju odraslih oseb s sladkorno boleznijo tipa 1, ki se zaradi hudih hipoglikemij soočajo s težavami pri doseganju ustreznih ravni glikiranega hemoglobina.

Sladkorna bolezen tipa 1 je kronična avtoimunska bolezen, ki zahteva nenehno spremljanje in skrb, potrebne so redne injekcije inzulina ali uporaba črpalke za dovajanje inzulina.

Poleg tega morajo bolniki za učinkovito obvladovanje svoje bolezni večkrat na dan preverjati raven glukoze v krvi.

Celična terapija predstavlja rešitev za tiste posameznike s sladkorno boleznijo tipa 1, ki imajo težave z uravnavanjem dnevnih odmerkov inzulina. To pomeni, da ne zaznajo znakov padajoče ravni sladkorja in nimajo možnosti, da bi

Leonora Prestreši, 3. letnik EM FAR

se pravočasno zdravili in preprečili nadaljnje znižanje ravni sladkorja v krvi, kar otežuje pravilno odmerjanje inzulina.

Osnovni mehanizem delovanja terapije je izločanje inzulina s pomočjo alogeničnih beta celic. Pri nekaterih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 so te celice sposobne proizvajati dovolj inzulina, da bolniku ni več treba uporabljati dodatnega inzulina skozi injekcije ali črpalko za uravnavanje ravni sladkorja v krvi. Varnost in učinkovitost novega zdravila so preizkusili v dveh raziskavah s 30 udeleženci, ki so dobili najmanj eno in največ tri infuzijske terapije. Rezultati so pokazali, da 21 udeležencem ni bilo treba več jemati inzulina eno ali več let, 11 udeležencev ga ni jemalo eno do pet let in 10 udeležencev ga ni jemalo več kot pet let. Le 5 udeležencev ni doseglo neodvisnosti od inzulinske terapije.

Vseeno pa so se pri nekaterih udeležencih pojavili tudi neželeni učinki, kot so slabost, utrujenost, anemija, driska in bolečine v trebuhu. Poleg tega so se pri večini udeležencev pojavili resni neželeni učinki, povezani z infuzijo terapije in uporabo imunosupresivnih zdravil. V nekaterih primerih so zahtevali prekinitev imunosupresivnih zdravil, kar je privedlo do izgube delovanja otočkov in privedlo nazaj v odvisnost od (injekcij) inzulina.

Nova terapija predstavlja pomemben korak v zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1, ki bo bolnikom omogočil boljšo kakovost življenja in lažje doseganje ciljnih ravni glukoze v krvi.

FDA Approves First Cellular Therapy to Treat Patients with Type 1 Diabetes. FDA. Objavljeno 29. 6. 2023. https://www.fda. gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-cellular-therapy-treat-patients-type-1-diabetes. Dostopano: 20. 7. 2023

FDA je odobrila prvo zdravilo za zdravljenje mehkužk FDA je odobrila zdravilo Ycanth za lokalno zdravljenje mehkužk pri odraslih in pediatričnih bolnikih, starih 2 leti in več. Mehkužke ali molluscum contagiosum je virusna okužba kože, ki lahko povzroči 2─5 mm (v premeru) velike prosojne, belkaste ali rožnate izbokline, ki lahko postanejo razdražene in srbijo. Te izbokline se lahko pojavijo same ali v skupinah skoraj povsod na koži, vključno z obrazom, vratom, rokami, nogami, trebuhom in spolovilom. Učinkovitost Ycantha je bila ugotovljena v dveh dvojno slepih, randomiziranih, s placebom nadzorovanih preskušanjih. V preskušanjih je bilo 528 z mehkužkami okuženih preiskovancev, starih od 2 do 60 let. Preiskovanci so prejemali zdravilo ali placebo v 21-dnevnih intervalih, dokler izbokline niso popolnoma izginile, ali največ štiri aplikacije. Kar 54 % oseb, zdravljenih z

42

VIR

Hristina Damyanoska, 1. letnik EM FAR

Ycanthom, je doseglo popolno odstranitev vseh zdravljenih mehkužk do 84. dne v primerjavi s 13 % oseb, zdravljenih s placebom. Najpogostejši neželeni učinki Ycantha so se pojavili na mestu nanosa, to so: mehurji, bolečina, srbenje, kraste, pordelost, razbarvanje, suhost, edem ─ oteklino in erozija kože. Pri peroralnem dajanju lahko pride do življenjsko nevarnih učinkov, lahko pa tudi smrti. Po zdravljenju se je treba izogibati stiku z območjem zdravljenja.

Research C for DE and. FDA approves first treatment for molluscum contagiosum. FDA. Published online July 24, 2023. https://www.fda.gov/drugs/news-events-human-drugs/a-approves-first-treatment-molluscum-contagiosum?fbclid=IwAR1CK0KlkDK1UivPzDjIfD2k71JrAGvMYMQwRHqGyBHoHIg7KOOmJKyIwko Dostopano: 25. 7. 2023

VIR

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je Where do the reindeer go after December? PODČETRTEK! 44. Letni kongres EPSA Podčetrtek, Slovenija Nina Grum, 5. letnik EM FAR V Podčetrtku so Terme Olimia, ki so obdane z gozdom in prečudovito naravo, tam se marsikdo odloči oditi na zaslužen oddih v tople termalne bazene in preživeti proste dni v odkrivanju kotičkov Kozjanskega. Aprila pa je Podčetrtek gostil skoraj 340 študentov iz celotne Evrope, ki so v Slovenijo prišli v iskanju novih znanj, izkušenj, prijateljstev in spominov.

Med 17. in 23. aprilom se je namreč 334 udeležencev in 36 alumnov iz 25 držav udeležilo 44. Letnega kongresa Evropske zveze študentov farmacije, ki ga je letos s ponosom gostilo naše društvo.

Zgodba o organizaciji kongresa se je uradno pričela maja 2022 na 63. Generalni skupščini EPSA v Portu, kjer smo bili kot DŠFS po uspešni predstavitvi naše kandidature izbrani za državo gostiteljico Letnega kongresa. Zgodbo iz skupne ideje in želje po organizaciji mednarodnega projekta pa smo začeli pisati že skoraj leto pred tem. Po prvih sestankih, srečanjih in delovnih vikendih smo tako Klemen, Marjeta, Jan, Eva, Špela, Lejla, Klemen, Nuša, Urban in moja malenkost s podporo in pomočjo DŠFS ter odlično delovno ekipo več kot leto in pol delali, se dogovarjali, usklajevali in dopolnjevali prvo zamisel o kongresu, dokler se le-ta ni razvila v sedemdnevno nepozabno izkušnjo.

Dogajanje aprila se je pričelo že tri dni pred samim kongresom, s Pre-Congress Tour, kjer smo tuje študente popeljali na tridnevni izlet po znamenitostih Slovenije. Sedem tujih študentov smo tako od 14. do 17. aprila peljali na ogled Bleda, doline Soče (raftinga po Soči nam nista preprečila niti hladno vreme in dež), Škocjanskih jam, Pirana in Sečoveljskih solin.

V ponedeljek, 17. aprila, pa je napočil že težko pričakovan prvi dan kongresa, ko smo v Slovenijo sprejeli študente, ki so pripotovali iz vseh kotičkov Evrope. Po registracijah in oddaji prtljage so si lahko oddahnili v Termaliji Relax ali pa se podali odkrivati naravo in okolico Podčetrtka. Program se je uradno pričel z večerno otvoritveno slovesnostjo, kjer smo imeli priložnost uživati v glasbi godalnega okteta Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, nazdraviti s kozarčkom penine in ob nagovorih predsednika SFD prof. dr. Marka Anderluha,

mag. farm., predsednice Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) mag. Darje Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednika EPSA Gabriela Branca in vodje organizacijskega odbora kongresa Klemna Beleta tudi uradno otvoriti farmacevtsko obarvan teden.

Drugi dan kongresa pa se je že pričel izobraževalni program, in sicer s simpozijem na temo nevrodegenaritvnih bolezni: medpoklicno sodelovanje za dobrobit bolnika. Na simpoziju smo imeli priložnost poslušati o novih terapevtskih pristopih in izzivih pri zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni, zdravljenju Alzheimerjeve bolezni in sodelovanju bolnikov pri zdravljenju multiple skleroze. Po dopoldanskih predavanjih so sledile delavnice in treningi mehkih veščin, hkrati pa je potekala tudi generalna skupščina EPSA. Zvečer smo mize in predavalnice zamenjali za disko luči kluba Žafran in pokazali svoje plesne in pevske talente na Disko večeru, kjer so najpogumnejši na odru odpeli tudi karaoke.

Naslednji dan smo lahko v prvi polovici dneva prisluhnili predavanjem o vlogi bolnišničnega farmacevta in farmacevta v lekarni pri obvladovanju nevrodegenerativnih bolezni, psiholoških ukrepih pri bolnikih z demenco, medpoklicnem sodelovanju zdravstvenih delavcev ter vlogi, ki jo pri soočanju z nevrodegenerativnimi boleznimi igramo študenti. Sreda je bila poseben dan, saj je bila namenjena predstavitvi Slovenije – tako smo udeleženci med obroki imeli priložnost poskusiti tradicionalne slovenske jedi, si kavo posladkati z medom in tekom celotnega dneva izvedeti zanimiva dejstva o Sloveniji (kaj novega o naši državi smo se naučili tudi slovenski študentje). Zvečer pa smo lahko uživali na Slovenskem večeru, kjer smo lahko ob poslušanju ansambla Unikat poskusili domače narezke in pijačo. Kot presenečenje smo tuje študente naučili plesati polko skupaj s folklorno skupino, da so tako spoznali bogat del slovenske kulturne dediščine. Za konec pa smo (sicer mesec ali dva po pustu) skupaj pregnali zimo in dež, ko so se nam na večeru pridružili tudi ptujski kurenti.

43

DOGAJALO SE JE

V četrtek se je skupina udeležencev podala v Lendavo na strokovno ekskurzijo, kjer so si ogledali proizvodni objekt podjetja Lek, druga skupina pa se je podala v Rogaško Slatino, kjer so izvedli javno kampanjo na temo cepljenja proti pnevmokoknim okužbam. Potekal je tudi t. i. Science day, kjer so udeleženci lahko tekmovali v ustni ali panelni predstavitvi izsledkov svojih raziskav. Ta dan so se nam pridružili tudi alumni na t. i. Alumni vikendu. Toplo smo jih sprejeli na kozarčku vina v Restavraciji Lipa in jih po uvodnem druženju povabili na skupno večerno dogajanje. Zvečer je namreč potekal International night oz. mednarodni večer, kjer vsaka država predstavi svojo tradicionalno hrano in pijačo, skupaj pa smo se nato naučili tudi tradicionalne plese posameznih društev in ples Muevelo (če še ne poznaš plesa EPSA, se nam le pridruži na naslednjem EPSA dogodku, da te ga naučimo).

Teden se je skoraj že približeval koncu, a udeleženci so imeli na voljo še veliko priložnosti, da so o tematiki nevrodegenerativnih bolezni preko delavnic in treningov spoznali še več. Tudi v petek je potekala strokovna ekskurzija, tokrat v Novo mesto v podjetje Krka, kamor so se udeleženci odpravili že navsezgodaj zjutraj. Prav tako pa smo imeli priložnost spoznati druga podjetja na kariernem sejmu, kjer se je predstavilo kar 10 farmacevtskih podjetij. Ker pa je bil za nami že precej zahteven in z urnikom natrpan teden, smo se popoldne odpravili na ogled Podčetrtka. Udeleženci so si lahko ogledali samostan z lekarno, se posladkali s čokolado v čokoladnici in nahranili jelene na Jelenovem grebenu. Udeleženci Alumni vikenda pa so ta dan preživeli na degustaciji vina in golfu v Restavraciji Amon. Zvečer smo se oblekli v žive barve in si obraz porisali z neon barvami, da smo se pod UV lučmi v Žafranu zasvetili na Neon večeru.

prijateljstev in poznanstev, navezovanje stikov s tujimi študenti in predvsem sodelovanje pri izvedbi dogodka, namenjenega študentom. Seveda pa dogodka ne bi uspeli organizirati brez pomoči – v prvi vrsti brez naše odlične delovne ekipe: Tamara, Serena, Ula, Rok, Eva, Liza, Eva, Aljaž, Domen Ian, Bor, Miha, Ema, Tiana, Matija, Anamarija, Ana, Teja, Kaja, Simon, Taja, Sara, Vesna, Ana, Vesna, Urška, Žiga, Tinkara, Anamarija, Luka, Ilhana, Luka, Meta, Ana, Maša in Ana; ki so celoten teden skrbeli, da je vse teklo brez težav. Ogromna zahvala gre tudi DŠFS in predsednici DŠFS Ajdi Stepišnik za podporo in pomoč; Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani za soorganizacijo projekta, Slovenskemu farmacevtskemu društvu za podporo in nasvete ter vsem partnerjem in podpornikom kongresa.

Na koncu pa gre zahvala vsem udeležencem kongresa, ki so z nami pisali to zgodbo in skupaj ustvarili teden nepozabnih spominov v Podčetrtku.

Predzadnji dan smo v dopoldanskem času sodelovali še na zadnjih delavnicah in treningih, nato pa smo po napornem tednu imeli prosto popoldne, ki smo ga lahko preživeli v bazenu ali pa se pripravljali na slavnostni zaključek tedna.

Zvečer smo namreč kongres zaključili s Slovesno večerjo v Večnamenski dvorani Podčetrtek, kjer smo se oblekli v svečana oblačila in skupaj preživeli še zadnji večer kongresa.

Po nagovorih članov EPSA, organizacijske ekipe in razglasitvi zmagovalcev tekmovanj, smo po svečani večerji zadnji dan kongresa preživeli s plesom do jutranjih ur. Prehitro je namreč nastopil dan odhodov, ko smo si izmenjali še zadnje kontakte, poslali fotografije in se poslovili do naslednjega kongresa, člani organizacijske in delovne ekipe pa so si v termalnih vodah Term Olimie privoščili zaslužen počitek.

Organizacija in izvedba tako velikega dogodka sta bila velik izziv za člane ekipe, a hkrati tudi priložnost za tkanje novih

IPSF-dogajanje na »raju na Zemlji« Nuša Hameršak, predstavnica za stike z Mednarodno zvezo študentov farmacije Med 4. in 12. avgustom se je odvijal že 68. IPSF World Congress, tokrat na drugem koncu sveta, in sicer na Baliju v Indoneziji. Potovanje pa se je za slovensko delegacijo, sestavljeno iz dveh predstavnikov, začelo že dobrih 24 ur prej, toliko časa je bilo namreč potrebnega za potovanje na lokacijo.

44

Naše društvo je bilo letos na svetovnem kongresu prvič zastopano kot DŠFS in ne več kot ŠSSFD, in to tako na generalni skupščini kot pri vseh ostalih aktivnostih, ki so se dogajale vzporedno. Celotno dogajanje se je začelo 5. avgusta z »Opening flag ceremony«, kjer so se predstavile države s svojimi predstavniki. Sledil je uvod v generalno

DOGAJALO SE JE

skupščino in prve delavnice za ostale udeležence.

Generalna skupščina predstavlja glavni odločilni organ IPSF, kjer uradni delegati (predstavniki društev iz različnih držav) oblikujejo odločitve, pomembne za prihodnost IPSF. Letos je bilo zastopanih 31 držav. Seveda pa se na kongresu odvijajo tudi različne aktivnosti za ostale udeležence. Kot vsako leto smo se lahko udeležili raznih delavnic, tekmovanj, simpozijev in javne kampanje. Teme delavnic so bile povezane z indonezijsko kulturo: kulinarika, tradicionalni plesi, moda, zdravilne rastline in podobno. Govorniki na simpozijih so svoja predavanja povezovali z glavnim naslovom svetovnega kongresa, ki se je glasil »Envision the Evolution of Life's Quality as Forthcoming Pharmacists«. Poleg tega smo se lahko udeležili različnih tekmovanj v povezavi s kliničnimi ali industrijskimi spretnostmi ter svetovanjem pacientom.

V sklopu javne kampanje na temo »Importance of Dietary Lifestyle and Nutrition Intake« so na ulicah Balija mimoidoče izobraževali o izbrani temi.

Seveda pa na kongresu ni manjkal niti družabni program, dopoldne so nam celo privoščili ekskurzijo na plažo. Večerne družabne programe smo otvorili z »Indonesian night«, čemur so sledili tradicionalni »International night«, piknik na plaži ob sončnem zahodu, »Talent show«, kjer smo se zabavali ob najrazličnejših pevskih in plesnih točkah, »Auction night«, kjer so se udeleženci borili za izdelke iz različnih držav, in nazadnje še tradicionalni »Gala night«.

Kdor je želel, se je lahko po zaključku kongresa udeležil tudi »Post-congress toura«, kjer so nam tri dni razkazovali različne znamenitosti, med njimi so prevladovali templji.

Tudi za zabavo je bilo poskrbljeno, dopoldne smo se sproščali z vodnimi aktivnostmi, zvečer pa smo uživali ob ogledu tradicionalne plesno-pevske predstave z ognjem.

Sledilo pa je seveda še raziskovanje Balija v lastni režiji – se je spodobilo, ker smo bili tako daleč od doma. Če vas opisano vsebinsko dogajanje ni prepričalo, da bi se v prihodnosti tudi vi udeležili kakšnega svetovnega kongresa IPSF, potem pa vas bo mogoče ta odstavek. Z eno besedo bi celotno dogajanje opisala kot nepozabno. Prav neverjetno je, koliko ljudi iz različnih držav in kultur spoznaš na takšnem dogodku. Koliko novih poznanstev in prijateljstev skleneš.

Koliko se naučiš o drugih in tudi o samem sebi. Na obrazu se mi nariše nasmeh, ko lahko rečem, da imam po celem svetu prijatelje, ki so me na potovanjih pripravljeni sprejeti z odprtimi rokami. Takšne možnosti so za marsikoga vredne več kot marsikaj drugega.

Svetovni kongres na Baliju je res bil nekaj posebnega, se pa že vsi veselimo kongresa naslednje leto, ki bo v Montrealu, v Kanadi. Upam, da bo takrat slovenska delegacija številčnejša.

68th IPSF WC After movie

45

DOGAJALO SE JE

25. Mednarodni poletni farmacevtski tabor Kaja Zajc, vodja organizacijskega odbora 25. IPSC Od 10. do 15. 7. 2023 je blizu Kolpe, v CŠOD Fara, potekal že tradicionalni 25. Mednarodni poletni farmacevtski tabor (IPSC). Po zboru v Ljubljani, razdeljenih akreditacijah in »goodie bagih« smo se polni navdušenja z avtobusom opravili na zabavno pot proti Dolenjski. Po namestitvi v sobe smo tabor otvorili s kopanjem v Kolpi, večerjo in spoznavnimi igrami, tako imenovanimi »IPSC-teambuildingi«, ki smo jih izvajali celoten tabor.

Prvi dan nam je prišel predavat prof. dr. Izidor Sosič, mag. farm., ki nam je povedal nekaj o tarčni razgradnji proteinov, povezanih z rakavimi obolenji. Kasneje se nam je pridružil mag. Dušan Rušić in izvedel koristno delavnico o načinu komuniciranja glede na različne temperamente. Popoldne smo se s prof. dr. Samom Kreftom odpravili na pohod nabiranja zelišč za izdelavo slavnega »Kreftovca«, na poti pa smo se ustavili na Hrvaškem, kjer smo si ogledali naravoslovni muzej. Po prihodu nazaj v CŠOD sta sledila kopanje in tradicionalni »teambuilding«, kasneje pa »gender-swap« žur.

Drugi dan smo začeli z inavguracijskim predavanjem prof. dr. Žiga Jakopina, mag. farm., in asist. Ane Lucije Vrščaj, mag. lab. biomed., o biostatističnih orodjih, kjer smo imeli zanimive diskusije. Popoldne so se nam pridružili sodelavci iz Leka, s katerimi smo izvedli karierno popoldne, kjer so udeleženci lahko dobili koristne informacije in dobre stike. Zvečer je sledil »pool party«. Tretji dan smo se dopoldne odpravili na rafting, kjer smo se izjemno zabavali in še bolj povezali med seboj. Popoldne so sledile »soft-skills« delavnice v manjših skupinah. Naučili smo se veliko novega o javnem nastopanju, motivaciji in reševanju problemov ter odločanju. Sledil je »farma žur«, kjer smo se najprej povezali z zabavno igro različice »music chairs«, prav tako smo slavnostno dokončali in preizkusili 25. Kreftovca. Četrti dan se nam je pridružil dr.

Miha Kotnik, predstavnik Leka, odgovoren za intelektualno lastnino. Izvedeli smo veliko novega o področju farmacije, o katerem na faksu ne govorimo veliko. Sledila sta predstavitev

dejavnosti in aktivnosti DŠFS ter zaključek uradnega dela tabora. Popoldne so se nam pridružili SEP-študenti iz Egipta, Srbije in Francije. Skupaj smo se kopali, imeli »teambuilding« igre in kasneje »Grafik party«.

Polni novih vtisov, doživetij in prijateljstev, ki bodo zaznamovala nadaljevanje našega študija, smo se v soboto po kopanju in kosilu poslovili ter odpravili proti Ljubljani.

Vtise posameznih dni lahko pogledate na našem Instagram profilu: @ipscslovenia.

V pričakovanju naslednjega IPSC-ja!

Strokovni večer: Rak, tihi ubijalec Nina Krebelj, 4. letnik EMŠ Farmacija V četrtek, 18. maja, je na Fakulteti za farmacijo potekal strokovni večer z naslovom Rak, tihi ubijalec v organizaciji Javnih kampanj DŠFS in Projektov LBM, na katerem smo se študenti Fakultete za farmacijo in tudi drugih fakultet poučili o tej skupini bolezni, ki predstavlja veliko javnozdravstveno breme. O različnih vidikih soočanja z boleznijo so spregovorile štiri predavateljice.

ima v današnjem času rojena deklica kar eno od osmih možnosti, da do 75. leta zboli za rakom dojke. V nadaljevanju predavanja smo se lahko »pomirili« s spoznanji, da je ta rak pogosto dobro obvladljiv in da smrtnost zaradi raka dojke v zadnjem času ne narašča. Predavateljica je poleg statističnih podatkov predstavila še potek diagnostike in zdravljenja raka dojke ter različne vrste terapij in njihovo uporabo.

Resnosti problematike oziroma pomena tega večera smo se lahko zavedeli že na začetku prvega predavanja, ko je dr.

Simona Borštnar, dr. med., specialistka interne medicine in internistične onkologije, vodja mamarnega tima z Onkološkega inštituta Ljubljana, z nami delila dejstvo, da

Na naslednjem predavanju smo se spoznali z novejšimi vrstami terapije raka – ena takšnih je elektroporacija, s katero se ukvarja predavateljica dr. Maša Bošnjak, mag. farm. Gre za poseben dostavni sistem, pri katerem se s pomočjo električnih impulzov v tumorske celice dostavijo

46

DOGAJALO SE JE

zdravila (kemoterapija – gre torej za elektrokemoterapijo) ali plazmide (ta tehnika se imenuje genski elektroprenos – takšen dostavni sistem naj bi bil celo varnejši od virusnih vektorjev). »Strokovni« del večera je s predavanjem o lekarniški dejavnosti zaključila asist. Andreja Eberl, mag. farm., spec., ki je predstavila svoje delo kot farmacevtka specialistka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Opisala nam je zahteven način priprave citostatikov – za te namene imajo v lekarni Onkološkega inštituta tudi robota. Opredelila je vlogo farmacevta v zdravstvenem timu; izvedeli smo, kako poteka »farmacevtska« obravnava onkološkega bolnika, tako v bolnišnici kot na primarni ravni.

Večer se je zaključil z »zgodbo«, ki je vsakega od nas gotovo navdihnila in mnogim najbrž vsaj malo orosila oči. Iz prve roke smo spoznali, kako lahko bolnik to bolezen doživlja in kakšne so njene posledice. Maja Ribič, študentka Pedagoške

fakultete UP, je z nami delila svojo izkušnjo boja z rakom – pri komaj 17. letih je zbolela za Hodgkinovim limfomom, ki je imel velik vpliv na njeno življenje. Vtis, ki ga je na nas pustila, se je pokazal že v najbolj všečkanem odgovoru na platformi Slido, ki je bil preprosto »Bravo, punca!« Tako se je zaključil strokovni večer, na katerem smo po vsakem predavanju seveda imeli predavateljicam možnost postaviti tudi svoja vprašanja. Tokratna »posebnost« pa je bila v tem, da je bilo najzanimivejše vprašanje za vsako od predavateljic na koncu nagrajeno. Ni pa prav nihče od nas domov odšel praznih rok, saj je bilo poskrbljeno tudi za »darilca« za vse udeležence.

Sama bi strokovni večer označila za velik uspeh, tako v smislu organizacije kot vsebine, saj je ob naraščajoči incidenci raka pomembno, da smo o tej tematiki dobro ozaveščeni, sploh ker gre za bolezen, katere prepozno odkritje ima lahko zelo resne posledice.

Vampire Cup – krvodajalska akcija vol. 2 Meta Furlan, vodja projektov LBM Po uspešnem aprilskem projektu Vampire Cup, ki smo ga študenti LBM izvedli s humanitarno skupino na Fakulteti za farmacijo, nas je kontaktiralo podjetje iz Šiške, Be-Terna, ki se ukvarja s poslovnimi rešitvami. Na spletu so zasledili naš projekt, ki jih je tako navdušil, da so nas povabili, da ga izvedemo ob svetovnem dnevu krvodajalcev, v sredo, 14.

6. 2023, tudi pri njih. Ekipa štirih študentov Fakultete za farmacijo, ki so sodelovali že pri prejšnjem projektu, se je odpravila na lokacijo, kjer so vsem 23 zaposlenim določili krvno skupino AB0 in jim predstavili spletno stran Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM), podali informacije o možnostih darovanja krvi ter predali informativne brošure in vizitke s telefonskimi številkami za darovanje. Promovirali smo tudi delovanje društva DŠFS. Rada bi se zahvalila svoji čudoviti ekipi, ki si je med izpitnim obdobjem vzela čas za izvedbo projekta (Tjaša Gaberc, Zala Božanić in Eva Rojc), Fakulteti za farmacijo, ki nam je priskrbela vse potrebne pripomočke za določitev krvne skupine, in seveda podjetju Be-Terna za priložnost, da lahko projekt predstavimo tudi širši javnosti. Moram priznati, da smo študentje dobili res pozitiven »feedback«, ki nam je dal še dodatno potrditev, da naši projekti res dosežejo tudi širšo javnost in tako prispevajo k dobrobiti družbe.

47

DOGAJALO SE JE

4. IPSF EuRS Nina Grum, 5. letnik EM FAR Med 18. in 21. julijem se je slovenska delegacija udeležila 4. Regionalnega simpozija Evropske regije Mednarodne zveze študentov farmacije, ki je letos potekal v Bernu, v Švici. Dogodek se je začel z otvoritveno slovesnostjo in tako imenovano »Flag ceremony«, kjer so se predstavile delegacije, nato pa je sledilo druženje. Prve stike z ostalimi delegacijami smo tako lahko navezali ob pripravi »mocktailov« in pogostitvi ob univerzi, kjer je čez dan potekal izobraževalni program. Ta je bil letos na temo trajnosti v farmaciji, udeleženci pa smo tako imeli priložnost prisluhniti predavanjem na temo trajnostnega predpisovanja zdravil, odpadnih zdravil, malarije in trajnosti v farmacevtski industriji. Program so dopolnjevale tudi različne delavnice, med katerimi nas je vse najbolj navdušila delavnica salse, saj smo pridobljeno znanje lahko pokazali na večernem programu. Ta je bil vsak večer obarvan drugače – po prvem dnevu je sledil švicarski večer, kjer smo se oblekli v pohodniško opravo, kot narekujejo običaji pa sta sledila še International night in Gala night. Sočasno z izobraževalnim programom je čez dan potekala tudi regionalna skupščina, kjer sva delegatki zastopali interese našega društva. Kljub natrpanemu urniku pa je bilo nekaj časa tudi za odkrivanje prečudovitega mestnega jedra, zaščitenega s strani UNESCA, sproščene sprehode po mostovih nad reko Aare in

namakanje nog v njeni turkizno obarvani vodi. Mesto nas je navdušilo s svojo prijaznostjo, čistočo in urejenostjo, naš izlet pa se je na žalost končal že pred koncem zadnjega večera, saj nas je čakalo kar 16 ur potovanja domov. Vsem, ki bi radi izvedeli več o IPSF ali pa bi želeli skleniti nova prijateljstva in preživeti nekaj sproščenih dni v tuji državi, priporočamo, da se prihodnje leto pridružite slovenski delegaciji (in Ediju) na evropskem ali pa tudi svetovnem kongresu!

33. SFD simpozij Sekcije farmacevtskih tehnologov Ana Radić, 3. letnik EM FAR 15. junija 2023, ko so mnogi študentje že pridno sedeli za knjigami, je Slovensko farmacevtsko društvo (SFD) organiziralo že 33. simpozij Sekcije farmacevtskih tehnologov. Celodnevni dogodek je bil sicer namenjen predvsem farmacevtom, zaposlenim v industriji in na področju tehnologije, a smo se dogodka lahko udeležili tudi študenti. Potekal je v upravni stavbi podjetja Krka, d. d., v Novem mestu. Takoj ob vstopu v preddverje nas je premamil vonj sveže pečenih rogljičkov, kanapejčkov in kave. Po okusni zakuski smo vstopili v dvorano, kjer sta nas nagovorili predsednica sekcije dr. Natalija Škrbina Zajc, mag. farm., in vodja organizacijskega odbora simpozija doc. dr. Biljana Janković, mag. farm. Predstavili sta, od kod ideja za simpozij z naslovom »Napredni pristopi vrednotenja pri razvoju sodobnih farmacevtskih oblik«.

Pri prvem predavanju smo izvedeli nekaj o tem, kako so lastnosti in sestava generičnega izdelka regulirane v Evropi in kako drugod po svetu. V preostalem delu prvega sklopa so strokovnjaki predstavili izvlečke svojih del s področja deformulacije, detekcije vzorcev in pomena različnih metod mikrospektroskopije pri analizi vzorcev. Po kosilu smo najprej prisluhnili predavanju o poroznosti farmacevtskih materialov, nato pa o uporabi magnetnoresonančnih metod v tehnologiji, mikroračunalniški tomografiji kot učinkovitem orodju razvoja farmacevtskih oblik in uporabi ramanske spektroskopije za spremljanje procesa izdelave amorfnih trdnih disperzij. Na koncu sta nas čakali še dve zanimivi predavanji: prvo je bilo zelo interaktivno predavanje o tako imenovani analizi SEM

48

EDS in drugo o deformulaciji ovojnine nazalnih pršil, ki se zelo razlikuje od klasične deformulacije trdnih farmacevtskih oblik.

Simpozij smo sklenili z diskusijo vsega predstavljenega in s pogledom v prihodnost vrednotenja farmacevtskih oblik.

Na dogodku sta prevladovala sproščeno in prijetno vzdušje ter veliko spoštovanje med strokovnjaki, ki so izhajali iz različnih okolij, kot so Krka, d. d., Lek, d. d., Fakulteta za farmacijo in Inštitut Jožef Stefan, in iz podobnih ustanov iz tujine.

Odlično se mi zdi, da se tovrstnih dogodkov lahko udeležujemo tudi študenti, saj nam omogočajo srečevanje s strokovnjaki z izbranih področij, širjenje poznanstev in nadgraditev znanja, ki ga pridobivamo med študijem.

DOGAJALO SE JE

Koprc in slane kumarice v plastični vrečki – Summer university v Varšavi Nastja Emeršič, 3. letnik EM FAR Tri članice slovenske delegacije smo se v sredini julija v Varšavi udeležile že tradicionalnega dogodka Summer university, ki je pod okriljem EPSE potekal tokrat že triindvajsetič zapovrstjo.

Da pa bi Poljsko spoznale še nekoliko bolje, smo se tja odpravile že štiri dni prej. Obiskale smo srednjeveški Krakov in preživele noč pri prijateljih v Lublinu, ki sta za nas pripravila kuharski tečaj priprave boršča (tradicionalne juhe iz rdeče pese) in uškov (cmočkov, polnjenih z gobami in krompirjem).

Kot prave Slovenke seveda nismo izpustile niti priložnosti za planinarjenje in se iz majhne vasice Kryry podale na približno tridesetkilometrski pohod do športnega središča Zakopane.

Nato je sledila pot do uradnega dela dogodka, v glavno mesto, Varšavo. Tematika letošnjega dogodka je bil skupinsko delo in prihodnost interdisciplinarnosti v zdravstvu. Dopoldneve smo tako večinoma preživeli v predavalnicah in v manjših skupinah pilili svoje mehke veščine, se udeležili razprav s strokovnjaki in kariernega popoldneva. Čas po kosilu smo namenili ogledom Varšave, kjer nas je poleg starega mestnega jedra najbolj navdušil centralni park, poln jezer, mostičkov in marmornatih skulptur, med katerimi se prosto sprehajajo pisani pavi in udomačene veverice. Večeri pa so bili v mestu Feniksa tematsko obarvani. Prvo noč smo se oblekli v cvetlične vzorce in se udeležili otvoritve, nato pa so sledile še nacionalna noč, kjer smo udeležence pogostile z domačimi dobrotami, poljska noč, na kateri so nas Poljaki

naučili nekaj tradicionalnih plesov, in zaključna gala noč s svečano večerjo.

Poljska je naša turistična pričakovanja zadovoljila v vseh vidikih. Mesta so zelo čista in lepo urejena, ljudje neizmerno prijazni, hrana pa zares zanimiva. Poskusile smo vse od božanskih sladkih pirogov do slanih kumaric, ki jih namesto v kozarcih za vlaganje prodajajo kar v plastičnih vrečkah, sladkanih zeljnih solat in koprca, ki ga kot ljudsko začimbo na skrivaj (ali pa ne tako na skrivaj) podtaknejo prav v vsako jed. Celoten izlet je bil zares nepozaben, poln smeha in lepih spominov.

PODKAST: Kam po magisteriju?

Melanie Jozić, 5. letnik EM FAR Pot študentov po končanem magistrskem študiju je polna možnosti, vprašanj in odločitev. Projekt »Kam po magisteriju«, ki ga izvajamo v sklopu javnih kampanj na FFA, se osredotoča na pomoč študentom pri načrtovanju njihove kariere po končanem študiju. Cilj projekta je študentom omogočiti vpogled v različne poklicne poti, ki so jim na voljo, in jih spodbuditi k aktivnemu razmišljanju o svojih interesih, ciljih in možnostih na trgu dela.

V sklopu projekta »Kam po magisteriju« smo intervjuvali posameznike z različnih področij farmacije. Namen teh intervjujev je omogočiti študentom vpogled v različne karierne poti in jim pomagati, da se bolje seznanijo z zahtevami, možnostmi in izzivi različnih poklicev. Med intervjuvanci so bili doc. dr. Lea Knez, mag. farm., spec. klin. farm., ki je zaposlena na Fakulteti za farmacijo in na Kliniki Golnik, asist. Anže Zidar, mag. farm., ter prof. dr. Aleš Obreza, mag. farm., ki sta prav tako zaposlena na FFA. Zahvalili pa bi se tudi Andrei Šetina, mag. farm., strokovni vodji Dolenjskih lekarn, dr. Andreji Detiček, mag. farm., in Blažu Kešpetu, mag. farm., iz Lekarne Ljubljana ter Darji Hriberšek, mag. farm., spec. klinične farmacije, iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik.

Intervjuvanci so s svojimi izkušnjami, nasveti in zgodbami o svoji karierni poti pomembno prispevali k razumevanju različnih kariernih možnosti, ki so na voljo študentom po končanem magistrskem študiju. V pogovorih, ki bodo dostopni na podkast profilu Društva študentov farmacije Slovenije, so z nami podelili tudi številne anekdote in zanimive ter neposrečene pripetljaje z delovnega mesta, zato jim ne pozabi prisluhniti, mogoče bo tvoja karierna odločitev tako lažja. V prihodnosti nameravamo projekt »Kam po magisteriju« še razširiti in nadgraditi. Načrtujemo vključitev večjega števila mentorjev z različnih področij, saj želimo s tem še večjemu številu študentov pomagati pri usmerjanju v karierno pot, ki bo izpolnjevala njihove cilje in ambicije.

Prvi podkasti iz serije »Kam po magisteriju« bodo izšli na začetku oktobra na podkast platformah Društva študentov farmacije Slovenije (za več informacij spremljaj naša družabna omrežja)! Se slišimo v podkastu »Kam po magisteriju«!

49

KOLUMNA

Bi lahko zdravila prevzemali kar na lekarniškem paketomatu?

Marko Krmac

V sklopu raziskovalnega dela svoje magistrske naloge sem imel čast narediti intervju s prof. dr.

Jacqueline Hugtenburg, izredno profesorico na Univerzi v Amsterdamu in vodjo lekarne Westwijk iz nizozemskega mesta Amstelveen, ter s Sekom Hungom Chauom, doktorskim študentom na Univerzi v Amsterdamu in magistrom farmacije, zaposlenim v isti lekarni. Tema intervjuja je bil paketomat, vendar ne tak, kot ga poznamo v Sloveniji za oddajanje in prevzem poštnih pošiljk, temveč pravi lekarniški paketomat, s pomočjo katerega lahko pacienti dvigujejo zdravila.

Lekarniški paketomat, produkt italijanske družbe z omejeno odgovornostjo VIDEOSYSTEM, zaposleni žargonsko imenujejo kar po proizvajalčevem nazivu – »Pharmaself24«. Delovati je začel leta 2016, ko so ga postavili na zunanjo steno lekarne Westwijk, ki se nahaja v kompleksu zdravstvenega doma v Amstelveenu. Razlog investicije je bil želja skrajšati čakalne vrste v lekarni in pospešiti proces prevzema zdravil za paciente, ki svoja zdravila že dobro poznajo in ne potrebujejo dodatnega svetovanja.

In kako paketomat pravzaprav deluje? Najprej je treba poudariti, da je paketomat namenjen uporabi s strani pacientov, ki prejemajo kronično terapijo (obnovljive recepte) ter že dobro poznajo in prenašajo svoja zdravila.

Paketomat nikakor ni namenjen pacientom, ki imajo zdravila predpisana prvič ali pa jih še ne poznajo dovolj oziroma imajo z njimi težave. Prva dva dviga morajo pacienti opraviti v lekarni ob svetovanju farmacevta, šele nato se lahko odločijo, da naslednje dvige v prihodnje opravljajo na paketomatu. Če se za to odločijo, se morajo v lekarni uradno registrirati, pri čemer dobijo vsa potrebna navodila za uporabo, ki je za uporabnika popolnoma brezplačna. Zadnjih 14 dni, preden bi pacientu predvidoma zmanjkalo zdravil, farmacevt v lekarni preveri pacientove obnovljive recepte, izda zdravila, jih signira ter zapakira v papirnato vrečko, ki jo nato vstavi v paketomat z notranje strani (v lekarni), ta pa nato sam razporedi paket v najustreznejši predal. Pacient nato po SMS-u ali e-pošti avtomatsko prejme unikatno kodo, s katero lahko svoj paket prevzame v roku 4 dni. Če mora za svoja zdravila (do)plačati, pred prevzemom s plačilno kartico poravna še stroške. Če pacient svojega paketa ne prevzame v predvidenem času, ga nato farmacevt vzame iz paketomata in postavi na za to predvideno ločeno polico v lekarni, da ga lahko pacient prevzame kadarkoli v delovnem času lekarne, o čemer je pacient tudi obveščen. Paketomat ne hrani osebnih podatkov pacienta, vezanih na zdravila, prav tako vanj ni treba vstavljati kartice zdravstvenega zavarovanja ali drugega osebnega dokumenta. Paket lahko z unikatno kodo prevzame kdorkoli.

50

Kar enostavno, kajne? Vendar pot do vzpostavitve paketomata za lekarno Westwijk ni bila tako enostavna, kot je zdaj njegova uporaba. Že pred samo investicijo so imeli mnoge skrbi, od tega, ali bodo sploh kupili najboljši tip avtomata za svoje potrebe, ali bo možno avtomat tudi dejansko postaviti, saj o zunanjosti stavbe zdravstvenega doma, kjer se lekarna nahaja, odloča več deležnikov, do tega, ali ne bodo vzdrževalni stroški preveliki, če se storitev ne uteče v doglednem času. Kmalu po zagonu paketomata so se začele pojavljati tudi sprva nepredvidene nevšečnosti.

Nekega vikenda je lekarna doživela izpad računalniškega sistema, zaradi česar pacienti niso mogli prevzeti svojih zdravil iz paketomata, saj lekarna dela samo od ponedeljka do petka. Občasno se še vedno dogaja, da je tekoči trak, ki dostavlja paket zdravil, prenatrpan, zaradi česar se paket zagozdi in ga pacientu ne izvrže. Dodatna težava z vidika uporabniške izkušnje je, da se nekatera zdravila (do)plačujejo, zaradi česar ima avtomat POS-terminal za plačilne kartice.

Slednjega nekateri zamenjujejo za tipkovnico, na katero se vtipka unikatna koda prevzema, in zato mislijo, da paketomat ne deluje (podobno se še vedno dogaja tudi meni, ko grem v McDonald's na avtomat in moram pri oddajanju naročila vtipkati kodo lokatorja, pa jo začnem tipkati na POS terminal).

O tem, da pa se je investicija v paketomat lekarni Westwijk vendarle izplačala, priča dejstvo, da so ostali delovni procesi v lekarni postali učinkovitejši. Farmacevti lahko zdaj več časa namenijo svetovanju drugim pacientom, saj recepte in izdaje za v paketomat obdelajo takrat, ko imajo čas in ne sredi gneče. Tudi samo število zaposlenih farmacevtov se je menda po zaslugi paketomata uspelo zmanjšati brez dodatne obremenitve ostalih.

Nekateri bi sicer to lahko razumeli kot grožnjo, da bodo izgubili svoje službe zaradi paketomatov, a se ta bojazen,

KOLUMNA

ob trenutnem vsesplošnem pomanjkanju lekarniških farmacevtov, zdi odveč. Najzgovornejša prednost se je nedvomno izrazila v času pandemije covida-19, ko se je uporaba paketomata povečala za kar petkrat, saj je omogočal hiter prevzem brez osebnega stika, in to na prostem, ne v zaprtem prostoru lekarne. Iz lekarne Westwijk poročajo, da so pacienti storitev paketomata dobro sprejeli. Uporabljajo ga tako mladi kot tudi starejši pacienti, najstarejši naj bi imel celo 90 let. Paketomat ima tudi to funkcijo, da se lahko uporablja kot prevzemno mesto za naročila iz spletne lekarne ali pa za izdajo nujnih zdravil, kot so antibiotiki, če pacienti oziroma njihovi osebni zdravniki že vnaprej vedo, da jih ne bodo mogli prevzeti znotraj delovnega časa lekarne. Zanimivo pa je, da uvedba paketomata ni skrajšala delovnega časa nizozemske lekarne, pri čemer velja omeniti, da je bil v primerjavi s slovenskimi lekarnami njihov delovni čas že prej bistveno krajši (ponedeljek–petek: 8.30–18.00). Sklepam, da so bili pred uvedbo paketomata torej bolj obremenjeni, a hkrati z manj delovnih dni, tako da so imeli vse vikende proste. Kdo ve, mogoče pa bi pri nas uvedba paketomata lahko zmanjšala potrebo po tem, da so lekarne odprte ob sobotah, če že ne bi zmanjšala same potrebe po zaposlitvi novih lekarniških farmacevtov. Je pa res, da se lahko za razliko od Slovenije na Nizozemskem večina zdravil brez recepta kupi tudi v specializiranih prodajalnah, drogerijah in drugih pooblaščenih prodajalnah, ki pa so med vikendi praviloma odprte.

Kje je torej Slovenija na področju lekarniških paketomatov?

Kot ste lahko razbrali iz prejšnjega odstavka, v Sloveniji za zdaj še nimamo primera lekarne, ki bi ga imela (imamo le klasične lekarniške avtomate za nakup lekarniških izdelkov, ki niso zdravila). Sprašujem se, zakaj, saj smo pri nas, vsaj kar se lekarništva tiče, vendarle kar v koraku s časom. Prva težava, na katero takoj pomislim, je 59. člen Pravilnika o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini, ki pravi, da mora »ob vsaki izdaji zdravila na recept ali brez recepta pooblaščena oseba uporabniku oziroma prevzemniku svetovati in ga seznaniti s pravilno in varno uporabo zdravila«. Kolikokrat v praksi pacient za svojo ustaljeno kronično terapijo prejme svetovanje v lekarni, lahko sicer vsakdo presodi sam. Ampak tudi to bi se dalo elegantno urediti, če bi na paketomatu preprosto visela telefonska številka najbližje lekarne, ki opravlja 24-urno preskrbo z zdravili. Kdor bi potreboval svetovanje, bi lahko poklical dežurnega farmacevta. Resda nima vsakdo telefona ali pa ga trenutno nima pri sebi, vendar so ti primeri tako redki, da bi jih težko izkoristili za argument proti paketomatom.

Ena od čisto administrativnih preprek v Sloveniji je ta, da je za branje receptov treba fizično vstaviti zdravstveno kartico v čitalnik ali pa »vdreti« v sistem s pomočjo pacientove enotne matične številke občana oziroma številke kartice zdravstvenega zavarovanja. Slednji način dostopa je zaradi varovanja osebnih podatkov močno pod drobnogledom inšpekcije, je pa edini način, kako bi trenutno lahko na daljavo izdajali zdravila prek paketomata. To bi se lahko rešilo tako, da bi se pacient ob registraciji pisno strinjal, da sme lekarna hraniti in obdelovati podatke z njegove zdravstvene kartice za namene izvrševanja storitve prevzema zdravil

prek paketomata ter torej »vdirati« v njegove recepte. Ko bi prišla inšpekcija, bi jim tako lahko (zgolj) pokazali pacientovo soglasje.

Morda še najbolj bistvena razlika, zaradi katere bi se lekarniški paketomat v Sloveniji težje prijel, pa je ta, da ima na Nizozemskem vsak pacient svojo izbrano lekarno, na katero je vezan za dvigovanje zdravil, medtem ko ima pacient v Sloveniji možnost dviga zdravila v katerikoli lekarni. Bojim se, da bi se lahko dogajalo, da bi pacienti s svojo zdravstveno kartico hodili v druga slovenska mesta oziroma lekarne dvigovat zdravila na obnovljiv recept, medtem ko bi jih v bistvu paket zdravil čakal v paketomatu v domačem kraju oziroma izbrani lekarni in seveda zdravil ne bi mogli predčasno dvigniti v tej drugi lekarni. To bi se morda lahko rešilo na način, da bi se ob registraciji pacient strinjal, da se mu vsak novi obnovljivi recept blokira oziroma omeji na dvig samo v točno določeni lekarni, kar je že zdaj mogoče narediti s trenutno programsko opremo. Konec koncev pa bi se lahko ravno ta vezanost na eno lekarno izkazala za koristno, saj bi bili pacienti, ki drugače niso stalne stranke določene lekarne, posredno spodbujeni, da zdravila na obnovljivi recept dvigujejo samo v izbrani lekarni.

Najti bi morali tudi način, da bi paciente ob rednih spremembah cen medsebojno zamenljivih zdravil pravočasno obvestili, da bo po novem za zdravilo, ki so ga jemali do zdaj, potrebno doplačilo, in jih vprašali, ali želijo, da se jim izda drugo, ki nima doplačila, preden se postavi v paketomat. V nasprotnem primeru bi lahko prihajalo do nejevolje – ki je je že zdaj veliko ob tovrstnih spremembah – ali pa pacienti ne bi s seboj imeli plačilne kartice in bi se morali vrniti domov ponjo (če jo sploh imajo). Pogosto imajo pacienti predpisano kronično terapijo, ki se zaradi neenotnega datuma predpisa, odmerjanja in predvsem števila odmernih enot v pakiranju ne sklada z ostalimi zdravili, ki jih kronično prejemajo, zaradi česar morajo dvige opravljati pogosteje kot na tri mesece.

Poraja se mi vprašanje, kako bi v Sloveniji, kjer nimamo »izbrane osebne lekarne« oziroma »osebnega farmacevta«, poskrbeli, da se poenoti terapija, da pacientu ne bi bilo treba prepogosto na avtomat, sploh pa, da farmacevtu ne bi bilo treba voditi evidence, kdaj bo pacientu predvidoma zmanjkalo katerega zdravila. Pogosto se tudi dogaja, da želijo pacienti predčasno izdajo zdravila, kar poruši enotno izdajo celotne terapije in pacienta prisili v več obiskov lekarne, kot bi jih bilo potrebnih. Skratka, morali bi dodatno vzpostaviti nekakšen sistem preverjanja, kdaj bo pacientu zmanjkalo katerega zdravila, kar lahko dodatno obremeni delovni proces, če to ni ustrezno avtomatizirano. Če potegnem črto, ugotavljam, da bi lahko kljub nekaterim možnim komplikacijam po vzoru nizozemskih lekarn tudi slovenske lekarne, zlasti tiste z največjim deležem obnovljivih receptov, že danes imele korist od vzpostavitve lekarniškega paketomata. Kader bi bil tako razbremenjen velikega dela rutinske izdaje zdravil na obnovljivi recept, s čimer bi se lahko usmeril v druge procese v lekarni.

51

RAZVEDRILO

Za bruce Prvo leto pridem sem, kje predavnje je, sploh ne vem, mal na fizki, matematki, mal po barju hodijo copatki, mal na medicini se mudiš, in če mas srečo, tut na FFA kdaj uletiš.

Da ne pozabim najboljših dni, ko v gimnaziji, srednji šoli smo bili, vse zvezke in roke v zrak smo dali, ko na koledarju januar in junij smo prebrali, pa vednar ta zgodba hitro se konča, ko enkrat si na FFA, takrat se najbolj švica v rit, če hočeš vse izpite naredit.

Počitnice? Kaj je to? to za vedno je odšlo, no, vsaj pri meni je bilo tako.

Taenia solium v človeški obliki, Mia Malinger, 3. letnik LBM

Zdaj se že drugo leto po Ljubljani podim, da slučajno predavanj ne zamudim, ki še vedno so po celem mestu, ampak lej, mogoče bo pa boljše v naslednjem semestru.

No, pa pride 3. letnik, polovica študija, ko končno pridem do FFA, pa ne vem, kje nahaja se kaka predavlnica.

Da te potolažim, to nič ni hudega, ker še cel 4. letnik imaš čas, da vse predavlnice na FFA spoznaš.

In potem ko končno vem, kje je PD in P2, kako do ANZ laboratorija, kje je računalniška učilnica, ali kako v 10 min do Ilirije se priti da, se vsa zabava že konča, ker tukaj je 5.letnik in konec študija.

Anja Kruščič, 5. letnik EM FAR

Manca Špegel, 2. letnik EM FAR

52

RAZVEDRILO

Edijeva nagradna križanka

NAVPIČNO 1: DŠFS je okrajšava za Društvo študentov ________ Slovenije 2: V kateri državi se nahaja Univerza v Cyberajayi?

3: eden od najpogostejših alergenov 4: Where do the reindeer go after December?

6: želirno sredstvo, ki se pridobiva iz morskih alg 9: mesto v katerem bo novembra EPSA Autumn Assembly 11: otok, na katerem je potekal 68. IPSF World Congress 13: tematika naslednje javne kampanije

VODORAVNO 3: virusna okužba kože, ki lahko povzroči 2─5 mm (v premeru) velike prosojne, belkaste ali rožnate izbokline 5: priimek novega dekana Fakultete za farmacijo 7: Z namenom izboljšanja česa izdelujemo trdne disperzije?

8: antagonist receptorjev NMDA 10: Kaj določamo z mikrotermoforezo?

12: spektroskopija, s katero detektiramo snovi v bioloških vzorcih

Označena polja postavi v pravilni vrstni red in dobil boš nagradno geslo. Nagradna igra poteka do 31. 12. 2023. Za sodelovanje izpolni obrazec na naslednji povezavi dsfs.si/spatula/nagradna-igra/. Vsi nagrajenci bodo izžrebani, njihova imena pa bodo objavljena na spletni strani in socialnih omrežjih društva. Prevzem nagrad bo možen do konca študijskega leta.

1. nagrada: DD pulover

2. nagrada: DD lonček

3. nagrada: DD rokovnik

53

SPONZORJI

54

Postani del strokovne ekipe Lekarne Ljubljana

FARMACEVT ZAČETNIK M/Ž Pridruži se ekipi strokovnih sodelavcev Lekarne Ljubljana, ki z zasledovanjem odličnosti v skrbi za zdravje ljudi in pozornim odzivanjem na potrebe uporabnikov pomembno določa razvoj celotne lekarniške dejavnosti v Sloveniji.

V največjem javnem lekarniškem zavodu v Sloveniji zaposlimo farmacevta začetnika (m/ž). Če ste pred kratkim zaključili študij farmacije vas vabimo, da nam pošljete prijavo na delovno mesto. Nudimo vam strokovno uvajanje pod nadzorom magistra farmacije za dobo do šestih mesecev, nato pa možnost dolgoročnega sodelovanja.

Strokovno uvajanje obsega zlasti uvajanje s področij: • nabave in izdaje zdravil za uporabo v humani medicini, veterinarski medicini ter homeopatskih zdravil in izdelkov, farmacevtskih snovi, medicinskih pripomočkov, sredstev za nego in varovanje zdravja ter drugih izdelkov, • priprave magistralnih zdravil in izdelave sterilnih pripravkov, • preverjanja analiznih izvidov in vodenja predpisane dokumentacije, • izvajanja farmacevtske obravnave ter svetovalne in strokovnoinformativne dejavnosti s področja uporabe zdravil in medicinskih pripomočkov ter sredstev za varovanje zdravja, • poročanja o neželenih učinkih zdravil ali sumu nanje ter spremljanja opozorilnih nevarnih dogodkov.

Od vas pričakujemo: • strokovni naslov magister/magistra farmacije (mag. farm.) s strokovnim izpitom, • natančnost in odgovornost, • komunikativnost in veselje do dela s strankami.

Ponujamo vam: • delo v največjem lekarniškem javnem zavodu v Sloveniji, • delo v stabilnem in razvojno naravnanem okolju, • možnost profesionalnega razvoja in izobraževanja, • možnost zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom, • delo v organizaciji s pridobljenim polnim certifikatom Družini prijazno podjetje.

Pisne prijave z dokazili nam pošljite po elektronski pošti na naslov: kadri@lekarna-lj.si.