Urška Slana: Prisluškovanje življenju: biografsko učenje v skupini

devetega stoletja razvil nov žanr: biografski slovar oziroma biografski leksikon.

V poznem srednjem veku so se v Evropi pričele pojavljati biografije kraljev in vitezov. Najbolj znan med njimi je morda roman Thomasa Maloryja Arturjeva smrt (Le Morte d'Arthur), ki opisuje legendo o vitezih okrogle mize. Prelomno biografsko delo, ki ni bilo povezano z religioznimi osebnostmi, pa je bilo renesančno delo Življenje umetnikov (Le Vite), ki ga je napisal italijanski slikar, pesnik in zgodovinar Giorgio Vasari. Delo vključuje tako resnične kot izmišljene podatke, med množico opisanih umetnikov pa so tudi da Vinci, Michelangelo, Donatello, Raffaello, Botticeli, Giotto in drugi.

Eno izmed najbolj zanimivih biografskih del, opis življenja znanih piratov z naslovom Splošna zgodovina piratov (A General History of the Pyrates), je nastalo v Angliji v začetku osemnajstega stoletja. Proti koncu stoletja, v zlati dobi biografije v angleški književnosti, sta se besedi ‘biografija’ in ‘avtobiografija’ prvič pojavili v angleškem leksikonu. Razvijali so se različni biografski pristopi: medtem ko so nekateri avtorji menili, da ‘dejstva razkrivajo resnico’ in so zbirali ter v kronološkem zaporedju predstavljali podatke, so drugi želeli predvsem razkriti značaj opisovane osebe s pomočjo manj znanih, intimnih dejstev in zgodb iz vsakdanjega življenja, zato so v svoje biografije selektivno vključevali pripovedi in anekdote iz življenja posameznikov. V tem obdobju sta nastali tudi avtobiografija Jeanna Jacquessa Rousseauja Izpovedi in prototip ameriške zgodbe o uspehu, avtobiografija Benjamina Franklina.

S tehnološkim razvojem na področju tiska in popularizacijo tiskanega gradiva se je v drugi polovici devetnajstega stoletja povečal razkorak med književnostjo za množice in visoko književnostjo, kar se je odražalo tudi v biografijah. Cvetelo je predvsem izdajanje popularnih biografij, ne le življenjepisov znanih osebnosti, pač pa tudi 'navadnih' ljudi, moških in žensk, ki pa so imele v mnogih deželah odkrito ali prikrito poučno in vzgojno komponento.

Naslednji pomembni vpliv na razvoj biografije je bilo uveljavljanje psihologije in sociologije. Pod vplivom socioloških teorij se je v biografijah pojavil večji poudarek na vplivu okolja na posameznika, psihološke teorije pa so prispevale navdušenje nad raziskovanjem osebnosti. S pojavom psihoanalize so se biografi vse bolj osredo-