Neuspele dostave uspelih slaščic

Papirnata transportna škatla se je odprla in torta je bodoči nevesti padla na tla. Prejela sem zgrožen klic, kaj ji je storiti. K sreči je po torto prišla v petek, slavje pa je bilo v soboto, tako da sem torto na svoj račun spekla še enkrat. bojana Plahutnik iz manufakture sladic Sladkač

zarez v polno Neuspele dostave uspelih sladic

Tortnega transporta in vsega procesa v povezavi s poročno torto očitno ne gre podcenjevati. Nikakor ni samoumevno, da bo poročna torta, ko bo čas za razrez, stala pred vama v vsej svoji sladkobni veličini. Bogata in popolna. Taka, kot sta si jo zamislila.

Slaščičarka Bojana Plahutnik iz manufakture sladic Sladkač in Lea Grom, oblikovalka tort, razkrijeta nekaj težav, ki formi tort pretijo na poti.

Prvi korak je stopiti v stik s ponudnikom, ki vam bo pripravil torto. Slaščičarka Bojana Plahutnik je izpostavila, kako pomembna je komunikacija v živo. Meni, da lahko tako slaščičar lažje svetuje in pomaga pri izbiri, posledično pa je manj možnosti za napake. »Danes komunikacija največkrat poteka kar po e-pošti in vsakega najprej zanima le cena. Pogosto me zmoti, da stranke zanima cena torte za določeno število ljudi, ne napišejo pa, kakšno torto bi sploh imeli.«

Plahutnikova poudari tudi racionalno časovnico. Dobre torte zahtevajo dober kos časa. »Na prvi posvet k slaščičarju je dobro priti vsaj en mesec pred poroko, lahko tudi prej. En teden pred poroko mora biti vse jasno dogovorjeno. Največ dela je z okraski, dolgo se sušijo. Tudi v moji glavi se torte ne oblikujejo kar čez noč,« izpostavi.

Lea Grom: »Vsaka poročna torta je edinstven in drugačen izziv. Letos sem denimo za enega od parov naredila dvonadstropno torto, pri kateri je bil spodnji, nosilni del v obliki šestkotnika, zgornji pa je bil dekoriran tako, da je krema segala nad višino torte.«

Poročna torta je izbrana, vse je dogovorjeno, a tortna pot se šele začne. Ta mora varno in predvsem v enem kosu prispeti do cilja. Kaj je pri prevozu pomembno in kako poteka?

»Pri nas torto v slaščičarni naložimo v posebno hladilno škatlo, v kateri je izolirana, in jo prenesemo do avta. Potem se jo pripelje neposredno na kraj slavja, kjer se jo pospravi v hladilnico,« pojasni Plahutnikova. Ker pa je poročna torta delikatna umetnina, previdnost pri vožnji vsekakor ni odveč. »Poročno torto na kraj poroke najraje pripeljem tik pred razrezom, kjer jo tudi dokončno sestavim in dekoriram. Med vožnjo moram vsekakor prilagoditi hitrost, ublažiti ovinke in pazljivo zapeljati čez cestne ovire ali razne luknje na cestišču. Na skoraj vsakem postajališču se tudi ustavim in preverim, ali je torta še vedno v enem kosu,« pravi Lea Grom, oblikovalka tort. Torto običajno na cilj pripelje kar slaščičar, a jo po želji lahko odpelje tudi stranka sama, kar pa ni najbolj pametno. »Stranki sem torto dala v transportno škatlo. Peljati jo je morala daleč, zato sem ji rekla: ‘Pazite, da se škatla ne odpre!’ Žal ljudje pogosto ne poslušamo. Stranka je odšla do avta, da bo vanj odložila torto. Namesto da bi škatlo s torto najprej odložila na tla in nato odprla avto, je poskušala oboje hkrati. Škatla se je odprla in torta je padla na tla. Čez dve uri me je klicala, kaj naj naredi. Na srečo je bilo tako, da je prišla torto iskat v petek, potrebovali pa so jo v soboto, tako da smo jo naredili še enkrat. Ampak strošek je bil moj, kriva je bila ona, sem šla pač stranki na roke.«

Previdnost je torej ključna, pa vendar, na poti se lahko pripetijo nepredvidljive situacije, na katere nimamo vpliva. Kaj če se torta med prevozom vseeno poškoduje? Gromova pojasni, da ničesar ne želi prepuščati naključju: »To se mi še ni zgodilo! Sem prav vesela, da ne. Imam pa za vsak primer vedno s seboj ‘tortarsko prvo pomoč’ z nujnimi pripomočki, s katerimi bi lahko popravila morebitne poškodbe.«

Bojana Plahutnik jo je doslej odnesla podobno brez blamaže: »Tudi če bi imela prometno nesrečo, recimo neko lažjo, se s torto v tej škatli ne bi smelo nič zgoditi. Če pa jo prevažaš odprto ali zgolj v papirnati škatli, se lahko hitro prevrne.« Kaj če morate med vožnjo na hitro zavreti? »Slaščičarji imamo za transport tort posebne hladilne škatle. Tudi v primeru prometne nesreče se s torto ne bi smelo nič zgoditi. K škatli sodijo tudi posebne podloge, da torta ne drsi po dnu. Škatla je privita na stojala, podobno kot otroški stolček. Lahko pade kvečjemu zgornja plast, ampak še to bi morala biti posebna situacija,« pojasni Plahutnikova.

En teden pred poroko mora biti vse jasno dogovorjeno. Največ dela je z okraski, dolgo se sušijo. Tudi v moji glavi torte ne zrastejo kar čez noč.

Za vsak primer imam vedno s seboj ‘tortarsko prvo pomoč’ z nujnimi pripomočki za popravila morebitnih poškodb.

Kaj pa temperatura? Recimo, da je zunaj tako vroče, da se torta začne topiti? »Torto v primeru zelo vročega vremena prevažam v hladilnih boksih ali celo hladilnem kombiju,« pravi Gromova. Plahutnikova meni, da je to nemogoče: »Škatla je ohlajena in hladi, torta zdrži v njej dve do tri ure, če je ne odpiraš, in je, kot da bi bila v hladilniku. To je produkt, namenjen prav za varen transport, za to najem posebnih hladilnih vozil ni potreben. V tej škatli lahko prevažaš tudi sladoled.«

Zahtevnost transporta poročne torte se razlikuje glede na to, za kakšen tip torte gre. »Večnadstropne tortice so nekoliko zahtevnejše za transport. V tem primeru posamezna nadstropja peljem na kraj poročnega slavja ločeno in jih tam sestavim skupaj. Ne želim tvegati, da bi se ob kakšni nepredvidljivi situaciji med vožnjo torta podrla,« pojasni Gromova.

Bojana Plahutnik: »Eden največjih izzivov mi je bila torta postrani. Predvsem, kako jo dostaviti. Ves čas me je skrbelo, kdaj se bo prevagala.«

Poročna torta je torej po zaslugi previdnosti in sreče varno pripeljana na cilj. Pa je zdaj tam res varna? Kdo jo prevzame in kaj se z njo dogaja? »Škatlo, v kateri je torta, se odpre šele na cilju, kjer se jo pospravi v hladilnico in jo prevzamejo gostinci.« Da se torto pospravi v hladilnico, je še kako pomembno ne glede na to, kateri letni čas je. »Pred leti se mi je zgodilo, da moje torte niso dali v hladilnico. Ampak ker je bil januar, so rekli, da je lahko zunaj. Zunaj je vlaga višja. Če jo sladkor potegne nase, je torto težje rezati. Še toliko huje je, če je oblita še s čokolado. Takoj sem vedela, da ta torta ni bila v hladilnici, ker se ni rezala, tako kot bi se morala,« pove Plahutnikova.

Zato je ob načrtovanju pametno pomisliti tudi na nepredvidljive scenarije, pa naj gre za vajino poroko ali za skupno življenje, ki vaju še čaka. Torta ali življenje, najbolj sladko je, ko si ju delimo.

Tortne zablode resničnih nevest

Bila je lepa bela sadna torta z lesenim okraskom neveste in ženina ter dvema psoma ob strani (ker sva z njima obsedena). Torto so prinesli tik pred razrezom in organizatorka naju je opozorila: ‘Zdaj pa hitro slikanje, pa začnita rezati torto, ker se topi.’ Ko sva jo zarezala, se je torta že začela pogrezati. Pojedli smo jo zelo na hitro. Kaja P. Naročila sva poročno čokoladno torto. V mislih sem nekako imela temno ali mlečno čokolado, ker hrane bele barve ne jem. No, ob polnoči pa so nama prinesli snežno belo torto z belim biskvitom in belo čokolado. Katja D.

Najina poročna torta je čudežno izginila. Izbrala sva si lično rožnato torto s polno malimi torticami. Ker pa sva med gosti, ki so bili na najini poroki, gostila kuharskega chefa, ki slovi po odličnih sladicah, nama je on pripravil presenečenje. Veličastne torte v več nadstropjih in različnih okusih. Teh je bilo tako veliko, da smo vsi na najino ‘uradno torto’ pozabili. Ko sem se drugo jutro spomnila, kje je moja torta, so v hotelu po daljšem posvetu ugotovili, da jo je kuhar vrgel v smeti. Podobno so rekli za pecivo, ki je ostalo od poroke. No, ni bilo čisto tako, saj smo pri zajtrku slučajno našli med sladicami naše kose peciva. Miša M. K. Želela sem si petnadstropno torto s čim bolj klasičnimi naborki na obodu vsakega nadstropja. Podviga izbire se je lotila moja mama. ‘Dvojni mandlji,’ je predlagala in idejo sem sprejela. Trenutek, ko bom zarezala vanjo, sem načrtovala z vso dramaturško spretnostjo, ki sem se je priučila. Na poročni dan so torto starši še hladno pripeljali naravnost iz hotela na poročno prizorišče. Potem smo padli v centrifugo emocij, nesestavljivih vrednot, velikih odobravanj in prepadnih diskrepanc. Ne spomnim se, kako sem rezala torto. Vem, da je malo prišla prav, da je popivnala nekaj promilov alkohola. Vem tudi, da mi je bilo ob vsakem grižljaju bolj žal, da je nismo razdelili prej. Tako bi vsaj kdo okusil, kako dobra je bila, in jasno videl, kako imenitno je bila videti. Manca K.