Apiturizem v Sloveniji

APITURIZEM V SLOVENIJI

ČEBELARSKA DOŽIVETJA.

#ifeelsLOVEnia #myway

Z ljubeznijo do narave

V Sloveniji, prvi zeleni državi po standardih Green Destinations, je narava vir novih spoznanj. V povezavi z razkošjem termalnih vrelcev, možnosti za aktivne počitnice v naravi, kulturnih presenečenj in kulinarike različnih gastronomskih regij ponuja inovativne oblike apiturizma. V trajnostni Sloveniji se turizem razvija tudi na temelju svetovno pomembne tradicije čebelarjenja.

Planinski pašniki, Kamniško - Savinsjske Alpe

Odgovorna čebelarska Slovenija

Sledite čebelam! Pripeljale vas bodo do vseh kotičkov zelene butične dežele za odgovorne ljudi, ki cenijo naravo in zdravje, lokalno kulturo in pristna doživetja.

Odkrivajte apiturizem na slovenski način.

Stara slovenska pripoved pravi, da je ob nastanku sveta vsaka dežela dobila tisto, kar je zanjo najbolj značilno: ena gore, druga morje, ta neskončna polja, ona bogate gozdove. Slovenija pa je čakala do konca in dobila najboljše od vsega! To je edina država, ki na lahko obvladljivih razdaljah združuje Alpe s Sredozemljem in Kras s Panonsko nižino. Z ljubeznijo v imenu ohranja svoje izjemne naravne vire. Na stičišču različnih svetov ostaja ena najbolj biotsko raznovrstnih držav na svetu.

Čebelnjak na Krasu

2,084

milijona prebivalcev

20.273 km2

površine

27.000 km

dolžina vodotokov

1/3 slovenskih mest

je uvrščenih med kulturne spomenike oz. varovana območja nepremične kulturne dediščine

Evropska unija, članica od 2004

10.000 km2

gozdov = 3. najbolj gozdnata država v Evropi

2864 m

najvišji vrh, Triglav

11UNESCO

znamenitosti

naravne, kulturne in nesnovne dediščine

schengensko območje, članica od 2007

46,6 km

dolžina morske obale

več kot

13.000 kraških jam

evro € denarna enota

slovenščina uradni jezik (na narodnostno mešanih ozemljih tudi madžarščina in italijanščina)

GMT + 1

srednjeevropski čas

Trajnost

Skupno se več kot 300 destinacij, ponudnikov namestitev, naravnih parkov, turističnih agencij, znamenitosti, plaž in restavracij ponaša s certifikatom Slovenia Green.

Varnost

Slovenija se že leta uvršča med 10 najbolj varnih držav na svetu.

Raznolikost

Edina država, ki povezuje Alpe, Mediteran, Kras in Panonsko nižino.

Pristnost

Najbolj pristna lokalna doživetja nosijo oznako Slovenia Unique Experiences. Za njihovo kakovost jamči Slovenska turistična organizacija.

Zürich

Milano

München

Benetke

Praga

Dunaj

Bratislava

Budimpešta

Zagreb

Beograd

Sarajevo

Rim

Tradicija, ki povezuje svet

Slovenska čebelarska tradicija vpliva na čebelarstvo po vsem svetu. Na pobudo Slovenije vsako leto 20. maja ves svet namenja pozornost pomenu čebel. Evropski in slovenski šolarji vsaj enkrat na leto jedo medeni zajtrk.

V Sloveniji, kjer že od nekdaj čebelarimo v sožitju z naravo, sta pridobivanje medu in priprava medenih izdelkov neločljivo povezana s kulturo in umetnostjo.

Izjemna dediščina čebelarstva je pristen vir razvoja apiturizma.

Raziščite posebnosti čebelarske dežele

Če vas zanima dobro počutje, ga boste v Sloveniji našli v sodelovanju z našimi čebelami. Če iščete pravi stik z naravo, ga boste – skupaj s čebelami – našli v izjemnih in raznolikih slovenskih pokrajinah. Če vas zanima čebelarstvo, je Slovenija prava destinacija za stara in nova odkritja, posebna doživetja in čudovita presenečenja.

Čebelarska znanost, ki temelji na ljubezni

Na območju današnje Slovenije so ljudje čebelarili že v prvi slovanski državi. Čebelarji iz takratne Karantanije so z medom oskrbovali samostane, cerkve in okrožja daleč na severu in zahodu Evrope. Zaradi podnebnih razmer in krajinske raznolikosti se je tu razvila posebna oblika čebelnjaka kot individualnega objekta na stalnem mestu. Habsburška cesarica Marija Terezija je v 18. stoletju v okviru kmetijskih in izobraževalnih reform ustanovila prvo čebelarsko šolo na svetu.

Za prvega učitelja je imenovala Slovenca Antona Janšo. Anton Janša je bil iz Žirovnice, območja ob vznožju Karavank, ki še vedno velja za zibelko slovenskega čebelarstva. Njegove ugotovitve, zbrane v dveh knjigah, so spodbudile razvoj sodobnega načina čebelarjenja. Pri poglabljanju in širjenju čebelarskega znanja so sodelovali tudi drugi takrat priznani slovenski čebelarji. Tradicionalna slovenska ljubezen do čebel, ki je neločljivo povezana z varovanjem okolja, se tu prenaša iz roda v rod. V šolah in čebelarskih društvih delujejo čebelarski krožki. Na pobudo naših čebelarjev otroci v vrtcih in šolah že nekaj let pokušajo med na tradicionalnem slovenskem zajtrku. Projekt seznanjanja otrok s tipičnimi domačimi dobrotami se je iz Slovenije razširil po Evropi in prerasel v evropski medeni zajtrk.

Mednarodni pomen slovenske zveze in nagrade

Čebelarska zveza Slovenije, ključna organizacija za razvoj čebelarjenja in čebelarskega turizma v Sloveniji, je skupaj z drugimi nacionalnimi zvezami soustanoviteljica Evropske čebelarske zveze. Zveza ima sedež v Sloveniji – deželi, ki se ponaša s svetovno pomembno dediščino čebelarjenja, vpisano na seznam nesnovne dediščine UNESCO. Ob svetovnem dnevu čebel predsednik oz. predsednica Slovenije od leta 2021 podeljuje mednarodno nagrado Zlata čebela za najboljši projekt s področja znanosti, promocije ali izvedbe raziskovalnega projekta, povezanega s čebelami in drugimi opraševalci.

20. maj, svetovni dan čebel, praznujemo na dan rojstva Antona Janše (1734–1773), pionirja sodobnega čebelarstva. Slovenski čebelarji so predlagali praznovanje svetovnega dneva čebel v maju, ki na severni polobli ustreza najhitrejšemu spomladanskemu razvoju čebeljih družin in največji potrebi po opraševanju, na južni polobli pa času zbiranja čebeljih pridelkov. Organizacija združenih narodov je obeleževanje Svetovnega dne čebel razglasila leta 2017.

Kranjska čebela (sivka), avtohtona čebelja vrsta, ki že stoletja naseljuje slovenske čebelnjake

Pristno slovensko

Slovenska čebela

Več kot 11 tisoč slovenskih čebelarjev prideluje po vsej Evropi priznane vrste medu in druge čebelje pridelke. Svoje čebele, značilno slovenske čebelnjake in pridelke z veseljem predstavljajo obiskovalcem.

Kranjska čebela, Apis mellifera carnica, je v Sloveniji avtohtona čebelja vrsta. Zaradi svoje mirnosti, neagresivnosti, dobre orientacije, odpornosti proti boleznim, hitrega spomladanskega razvoja, primernosti za nabiranje gozdne mane in drugih lastnosti je priljubljena pri čebelarjih po vsem svetu. V Sloveniji gojimo izključno kranjsko čebelo, ki je edina zaščitena avtohtona čebelja vrsta v Evropski uniji. Slovenija je s šestimi čebelarji na 1000 prebivalcev prav v vrhu seznama držav Evropske unije po številu čebelarjev. Njihovo število se v zadnjih letih povečuje. Slovenski čebelarji skrbijo za skoraj 210.000 čebeljih družin. Več kot 90 odstotkov čebeljih družin kranjske čebele živi v tipično slovenskih panjih AŽ.

Slovenski med

Slovenski med ima na ravni EU status zaščitene geografske označbe. To označbo lahko nosijo za Slovenijo značilni akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev, smrekov, hojev in gozdni med, ki so značilni za našo deželo. Izjemna biotska raznovrstnost je še en vir raznolikega in kakovostnega medu. V EU sta zaščitena tudi Kočevski gozdni med in Kraški med. Prvi izvira z območja mogočnih neokrnjenih gozdov, drugi s kraškega območja z edinstveno rastlinsko združbo in obilico zdravilnih zelišč. Raznolikost slovenskega medu dopolnjujejo ajdov in regratov med ter med oljne ogrščice. V Sloveniji se vsako leto proizvede približno 2000 ton medu. Slovenski čebelarji se ne ponašajo z veliko količino, temveč z visoko kakovostjo. Čebelnjaki so registrirani, med pa je pod strogim nadzorom kakovosti.

Čebela

v svoji življenjski

dobi nabere za eno dvanajstino

čajne žličke medu. Pol litra medu je življenjsko delo kar 800 čebel.

Slovenski

čebelji pridelki

Poleg številnih vrst medu slovenski čebelarji pridelujejo tudi druge visokokakovostne čebelje pridelke. Okusite odličen cvetni prah. Ta drobna zrnca, ki jih čebele nabirajo na cvetočih rastlinah, so s svojimi vitamini, minerali, beljakovinami, aminokislinami, hormoni, encimi, maščobami in naravnimi antibiotiki ena najbogatejših naravnih živil, ki jih pozna človek. Matični mleček, ki ga izločajo mlade čebele kot hrano za matico, je močan biostimulator, ki ga je treba zaužiti (če je mogoče po posvetu z zdravnikom) čim bolj svežega. Propolis, naravni antibiotik, ki ga čebele pripravijo z zbiranjem smolnatih snovi iz živih delov rastlin, je zdrav prehranski dodatek in sestavina mazili in farmacevtskih izdelkov. Zanimiv panjski proizvod je tudi vosek, ki ga čebele proizvajajo za gradnjo satov – svojega doma. Uporablja se v kulinariki, pri pripravi medenega peciva in za tradicionalno izdelavo sveč. Cenjena dobrota je tudi med v satju.

Slavni polihistor Janez Vajkard Valvasor je že v 17. stoletju v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske zapisal, da so slovenski čebelnjaki nekaj posebnega. Opisal je posebne lesene hišice za postavitev panjev. Stoletje pozneje se je v Sloveniji razvilo in razširilo slikanje šaljivih panjskih končnic. Značilna slovenska etnografska posebnost so čebelarske upodobitve zabavnih vsakdanjih zgodb, vraževerij, običajev in ljubezenskih motivov. Tudi panji so izvorno slovenski. Oblikoval jih je Anton Žnidaršič in se imenujejo panji AŽ.

Čebelar s čebelami, družinsko

čebelarstvo Karl Vogrinčič, Pernica

Najmanj vsak dvestoti

prebivalec Slovenije je

čebelar! Več kot 10 tisoč slovenskih čebelarjev skrbi za 210 tisoč čebeljih družin.

K ljudem, ki razumejo čebele

Kdor dobro skrbi za stotisoče pomembnih bitij, lahko poskrbi tudi za radovedne ljudi. Naj vas k brenčečim čebelam pospremijo izkušeni čebelarji, ki poznajo blagodejnost čebeljih aerosolov. Naj vam sladkosti medu odkrijejo lectarji, kuharji, slaščičarji. Naj vas v muzeje, na oglede zbirk in na poti, zaznamovane s posebnostmi slovenskega čebelarstva, odpeljejo izbrani vodniki.

K čebelarjem na podeželju in v mestih

Deželo čebel, čebelarjev in ljubezni do medu lahko spoznate –kjerkoli! Na podeželje vabijo certificirani čebelarski ponudniki, turistične kmetije, kraji izvirne etnološke dediščine in zelena narava. V mestih presenečajo zanimive čebelarske prakse in skrb za vrtove medonosnih rastlin. Raziščite Slovenijo na poteh, zaznamovanih s čebelarjenjem.

Slovenija je prva država na svetu, ki podeljuje posebne certifikate čebelarjem s turistično ponudbo in doživetji. Na podlagi strogih meril ponudniki apiturizma prejmejo znak z različnim številom čebelic, najboljši pa se potegujejo za certifikat Top Bee. Te ponudnike odlikujejo trajnostno delovanje, strokovnost, inovativnost, možnosti usposabljanja, gostinske storitve, zabavni program, ponekod možnosti nastanitev n seveda lastni medeni izdelki.

Svojega odličnega gostitelja lahko poiščete na: www.apiturizem.si

V deželi, ki načrtno razvija apiturizem, lahko obiščete že okoli 50 certificiranih ponudnikov apiturističnih doživetij.

Voden obisk čebelarstva, Čebelarstvo Ambrožič, Selo pri Bledu

Dobro počutje pri čebelah

Dražgoški kruhek, ročno okrašeno pecivo iz začinjenega medenega testa

Slovenski čebelarji ponujajo izvirna doživetja, ki krepijo telo in dušo. Marsikje je na voljo tudi nastanitev, povezana s čebelami. Med počitkom v čebelnjaku se boste počutili sproščeno in umirjeno; spremljal bo vašo meditacijo s čebelami. Bivanje v apikomori in na posteljah ob panjih ter dihanje zraka iz čebeljih bivališč, ki blagodejno vpliva na vaše dihalne organe, vas bosta skupaj z brenčanjem čebel sprostila. Čebele tvorijo poseben aerosol. Izkusite inhalacije neposredno iz čebelnjaka! Ne skrbite: čebelam boste zelo blizu, vendar vas nobena ne bo mogla doseči. Med je popolnoma naraven pripomoček za ohranjanje vitalnosti z masažami in učinki razstrupljanja. Med masažo se vpije v kožo, hrani in neguje telo ter spodbuja izločanje škodljivih snovi iz organizma.

Nove izkušnje in znanja

Na obisku pri slovenskih čebelarjih in pri ogledih njihovih učnih čebelnjakov lahko aktivno nadgradite svoje znanje in razširite svoje izkušnje. Izbirate lahko med predstavitvami, delavnicami in tečaji, vključno s pripravo in okraševanjem medenega peciva ter drugih slaščic in medenjakov, sveč iz čebeljega voska ali poslikavo svoje panjske končnice. Čebelarski muzeji na prostem so odličen vir novega znanja in spoznanj.

Sproščanje v čebelnjaku

Urbano čebelarstvo

Tudi sredi mesta! Slovenija je zelena dežela, kjer lahko čebelnjake najdemo tudi sredi mesta: na šolskih terasah ali na strehi enega najpomembnejših kulturnih središč v državi. Mestno čebelarjenje je del trajnostnega razvoja ter spodbuja ohranjanje in sajenje dreves in rastlin, ki izločajo nektar. Spodbuja samooskrbo in izboljšuje kakovost življenja v mestu. V Sloveniji lahko v več mestnih središčih spoznate značilnosti in dobre prakse urbanega čebelarjenja in se podate na Urbane čebelje sprehode.

medovitih rastlin

Botanični vrt v Ljubljani, pomembna postaja Čebelje poti po glavnem mestu Slovenije, načrtno goji medovite rastline, ki privlačijo čebele. Za opraševalcem prijazno okolje skrbijo tudi v Arboretumu Volčji potok, v Botaničnem vrtu v Mariboru, v Mozirskem gaju in v številnih drugih parkih ter izbranih mestnih območjih. Naj vas spoznavanje medovitih rastlin navdihne za njihovo gojenje tudi doma!

Opazovalni panj v čebelarskem muzeju, Radovljica

Urbano čebelarstvo, Ljubljana

Srečanja s čebelarsko kulturno dediščino

Po vsej Sloveniji vas čakajo čebelarski centri, točke z različnimi zbirkami o čebelarjenju ter tematske in naravoslovne čebelarske poti. V Čebelarskem centru v Lukovici, središču slovenskega

čebelarstva, lahko spoznate podrobnosti o kranjski čebeli ob njenem 3D modelu v velikosti 170 cm in razmerju 1:100 z več kot 90 % morfološko podobnostjo. Njeno bivališče srečate tudi na poti po Žirovnici, kjer je čebelnjak Antona Janše, pionirja sodobnega

čebelarstva. V bližnji Radovljici obiščite Čebelarski muzej s stalno razstavo o kranjski čebeli, slovitih čebelarjih in čebelarjenju na slovenski način. V mestu lahko obiščete tudi lectarsko delavnico z muzejem lectarstva. Lectarska doživetja najdete tudi v Slovenj

Gradcu. V Višnji Gori je obiska vredna prva doživljajska Hiša kranjske čebele, kjer lahko prespite v lesenih satnih celicah panja. Tam vas bodo navdušila interaktivna doživetja, multimedijske vsebine in vpogled v življenje čebel.

Edinstvena nastanitev

Spanje v panju, Hiša kranjske čebele, Višnja Gora

Potica je iz Slovenije

Kdor ima rad med, poskusi tisto z medenim nadevom. Potica je najbolj značilna slovenska praznična sladica. Narejena je iz valjanega kvašenega testa in polnjena z enim od več kot 80 vrst nadevov! Zelo posebna je medena potica. Kako je narejena?

Sestavine za testo:

880 g pšenične moke

44 ml mleka

25 g sladkorja

5 rumenjakov

2 beljaka

35 g kvasa

90 g masla

sol in janež

Sestavine za nadev:

80 g masla

60 g sladkorja

1120 g medu

880 g orehovih jedrc

1 jajce

3 ml ruma

limonina lupinica cimet in mleti poper

Originalni recept iz leta 1890 pravi:

• V 7 ml mlačnega mleka zdrobimo nekaj kvasa in sladkorja ter pustimo vzhajati na toplem mestu.

• Stepemo 5 rumenjakov z 20 g sladkorja.

Ko rumenjaki narastejo, dodamo 2 stepena beljaka.

• Na 880 g segrete pšenične moke vlijemo

90 g staljenega masla, dodamo sol, nekaj janeža in 37 ml mlačnega mleka. Vse skupaj zmešamo ter dodamo sladkor in jajca; spet zmešamo in dodamo

35 g vzhajanega kvasa.

• Mešanico z leseno žlico dobro pregnetemo, potresemo z moko, pokrijemo s kuhinjsko krpo in pustimo vzhajati na toplem mestu.

• Vzhajano testo prerežemo na pol, vsako polovico pregnetemo in pustimo, da znova vzhaja.

• Testo enakomerno razvaljamo na namiznem prtu in nanj položimo »medeni nadev za dobro potico«. Pripravimo ga tako, da drobno sesekljamo ali zmeljemo 880 g orehovih jedrc. Zavremo 1120 g medu ter dodamo

80 g masla in 60 g sladkorja.

• Po 7 minutah kuhanja odstavimo s štedilnika in dodamo 3 ml ruma, limonino lupinico, cimet, mleti poper in orehe.

Ko se malo ohladi, dodamo še en rumenjak ali celo jajce.

• Še topel nadev, ki ne sme biti prevroč, namažemo na razvaljano testo ter potresemo z orehi in rozinami.

Potico tesno zvijemo, položimo v z maslom namazan pekač in pustimo vzhajati na toplem mestu.

Pecite jo eno uro, ko je pečena, pa jo v modelu ohlajajte še 15 minut. Po želji jo na koncu potresite še s sladkorjem.

Ob obisku čebelarjev vas bo navdušila degustacija medu, ki je tudi sestavina številnih tradicionalnih in sodobnih jedi. Posebnosti 24 gastronomskih regij v Sloveniji lahko spoznavate tudi na kuharskih, slaščičarskih in drugih kulinaričnih delavnicah. Kulinarični potep po čebelarski deželi dopolnite s pijačami, kot so medica, medeni likerji in medeno pivo.

Čebelarska Slovenija je prava

izbira za oddih 365 dni na leto.

Zaradi znanja, zdravja, dobrega počutja in oddiha jo spoznavajte v vseh letnih časih.

Po nove izkušnje starih modrosti

Izkusite apiturizem na slovenski način. Pridite na strokovna srečanja, izobraževalne izlete in organizirana čebelarska potovanja. Povežite znanje z odličnostjo zdravilišč in term, ki v svoje programe vključujejo tradicionalna znanja apiterapij. Pridobite nove veščine v deželi svetovno pomembnih čebelarjev. Povežite svoj oddih s čebelarjenjem, ki je kot način življenja vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.

Medena vas, Mozirje

Izbira za vedoželjne obiskovalce

Vse počitniške želje, ki vas vodijo po Sloveniji, lahko dopolnite z medenimi izkušnjami. Čebelarjenje je del kulture in odkrivanja mest. Jedi in pijače z medom so del gastronomije. Obisk čebelarjev je lahko del aktivnosti v naravi. Apiterapije so vključene v ponudbo za zdravje in dobro počutje.

Trajnostno s čebelami

Slovenija je ena od najbolj trajnostnih turističnih destinacij na svetu. Čebelarske izkušnje lahko povežete z zelenimi nastanitvami z znakom Slovenia Green, s programi večdnevnih potovanj po čebelarski deželi, z obiski turističnih kmetij ter z edinstvenimi butičnimi doživetji Slovenia Unique Experiences.

Raziščite možnosti na: www.slovenia.info

Vodeno s poznavalci

Spoznavanje Slovenije bo lepše in zagotovo bolj pristno, če vaše raziskovanje spremljajo turistični vodniki. Za vodenje se lahko dogovorite v lokalnih turističnoinformacijskih centrih in agencijah. Za vas pravo čebelarsko pot lahko zasnujete v sodelovanju s specializiranimi čebelarskimi turističnimi vodniki, usposobljenimi za apituristično ponudbo in povezanimi s Čebelarsko zvezo Slovenije.

Raziščite možnosti na: www.apiturizem.si

Obisk pri čebelarju

Medeno v slovenskih zdraviliščih in termah

Medeni wellness, medene savne in masaže ter druga razvajanja z medom so del ponudbe nekaterih slovenskih naravnih zdravilišč in term. Hoteli v termah so lahko odlično izhodišče za spoznavanje čebelarskega razkošja Slovenije, na voljo pa so tudi vse druge vrste nastanitev.

Svoj oddih v slovenskih termah lahko poiščete na: www.slovenia.info/spas

Čebelarstvo je del trajnostne zgodbe Slovenije. Čebele in drugi opraševalci pomagajo ohranjati rastlinsko pestrost dežele, ki slovi po visoki stopnji ohranjene biodiverzitete.

Medena masaža, Thermana Laško

Organizirano za poznavalce in strokovnjake

Stoletja tradicije, pridobivanja ter širjenja znanja in izkušenj dajejo Sloveniji pečat svetovno zanimive čebelarske dežele in odličnega izobraževalnega središča za čebelarje, kjer si je mogoče ogledati različne dobre prakse. Uveljavljeni

način organiziranosti in sodelovanja med čebelarji je temelj za širjenje profesionalnih mrež strokovnjakov.

Vodene skupinske in individualne izkušnje, ki so primerne tako za strokovnjake kot za začetnike, vključujejo učenje čebelarske teorije in prakse. Ob spremljanju avtohtone kranjske čebele boste spoznali tudi najpomembnejše zanimivosti zelene, aktivne in zdrave Slovenije, ki je trdno usmerjena v razvoj trajnostnega turizma.

Raziščite možnosti na: www.authentic-routes.com/ apiroutes

Organizirana strokovna vodenja za čebelarske poznavalce

Strokovnjaki prihajajo v Slovenijo tudi zaradi odličnih možnosti za izvedbo kongresov, konferenc in drugih srečanj.

Slovenska turistična organizacija

Dimičeva ulica 13, SI-1000 Ljubljana t +386 (0)1 589 85 50 info@slovenia.info www.slovenia.info

Čebelarska zveza Slovenije

Brdo 8, SI-1225 Lukovica t +386 (0)1 729 61 00 info@czs.si www.czs.si www.apiturizem.si

Izdajatelj: Slovenska turistična organizacija v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije • Urednik: Miha Renko • Asistentka uredništva: Eneja Kocjančič • Strokovni svetovalec: Dr. Peter Kozmus • Kreativna zasnova: KF – grafično oblikovanje • Besedilo: Ines Drame • Jezikovni pregled: Amidas d.o.o. • Naslovna fotografija: Kranjska čebela, Arhiv Čebelarske zveze Slovenije • Fotografije: Franc Šivic; Arhiv Slovenske turistične organizacije: Jošt Gantar, Domen Grögl, Mitja Sodja - Arhiv STIK Laško, Ciril Jazbec, Matjaž Jambriško - Arhiv STIK Laško, Vid Ponikvar - Arhiv Sportida d.o.o., Tomo Jeseničnik, Thermana Laško; Arhiv Hiša kranjske čebele: Branko Petauer • maj 2024