SKS_casopis_02_12_Layout 1 20.06.12 09:07 Seite 1
Österreichische Post AG Sponsoring Post GZ 05Z036464 Poštni uradI Verlagspostamt 9020 KlagenfurtI Celovec Junij 2012 I Številka 2 (39)
Skupnost 2 Informacijski list Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk I Gemeinschaft der Kärntner Slowenen und Sloweninnen
Mnenje Heribert Kulmesch, tajnik SKS
O šolskih reformah ... Vzrok za stalno ponavljajoöe se zahteve po šolskih reformah je dejstvo, da avstrijsko šolstvo veliko stane in sorazmerno slabo uöinkuje. Spet veje reformski veter po vsej državi, zajema celotni politiöni ideološki spekter današnje družbe. Nastaja vtis, da splošni reformski duh nadomešöa koncepte in ideje. Pozabimo, da resniöne reforme nastajajo le z doslednim pedagoškim delom. Zakoni in odredbe pot lahko le zravnajo, nikoli pa ne morejo ustvarjati pedagoške realnosti. Avstrijski šolski sistem rešuje po tradiciji probleme šolstva z vlaganjem dodatnih resurz. Öe se pojavi mnenje, da šolski sistem boleha, si odgovorne inštitucije po navadi pomagajo z novimi zakoni ali novelami, pomeni, da zvišajo input. Vedno pa manjka ustrezno preverjanje uöinkovitosti storjenih ukrepov. Dostikrat odgovorni za šolstvo ukrepajo tudi na procesualni ravni, kar pomeni, da pripisujejo vzroke za pomanjkljivosti uöiteljem in šolam, ki naj bi kakovost pouka izboljšale. Trenutno vidijo avstrijski izobraževalni eksperti rešitev za probleme v šolstvu na tretji ravni možnih sistemskih ukrepov. Spoznali so, da je treba po šolah preverjati output. Koncepti za izboljšanje kakovosti se s kraticami slišijo tako: PISA, QIS, IMST, BIFIE, SQA, EVEU, itd. Šola je v prihodnje sooöena z novimi nalogami, mora evaluirati kakovost pouka in šolskih programov, rezultate dokumentirati ter dajati odgovore in razvijati nove koncepte. Tehnokratiöni nastavek takšnih izobraževalnih reform velikokrat služi samo industrijski družbi in stavi se vprašanje, öe je treba šole izmerite ali razvijati. Samo s tehtanjem kmet prašiöa ne more zrediti. Toda tudi populistiöni šolski eksperimenti niso zveliöavni koncepti za izboljšanje kakovosti našega šolskega sistema. Oboje je potrebno, preverjanje in razvijanje kakovosti. Kako je z reformami našega dvojeziönega šolstva? Zadnja veöja reforma je že nekaj let za nami. Pravih reform trenutno (še) ne vidim. Implementacija dvojeziönih razredov na novih srednjih šolah žal ni uspela. Zakonodajalec v tem primeru ni bil pripravljen za zvišanje resurz. Imamo probleme na input-ravni. Tudi po lastni krivdi. Zdaleö ne moremo pokriti personalnih potreb. Število prijav raste, nismo pa pravoöasno poskrbeli za ustrezni sistemski input.
V petek, 15.6.2012 je bila slovesna prireditev s podelitvijo 6. Kugyjeve nagrade, ki jo je prejela dr. Herta MaurerLausegger FOTO: MIØIC´
Sooblikujemo svetovno mladinsko glasbeno kulturo Dr. Miroslav Polzer Te dni smo priöe Evropskemu tekmovanju zabavne glasbe Evrovizija 2012, ki se odvija v prestolnici Azerbajdžana, mestu Baku. Öeprav vsebine pesmi niso preveö zahtevne in je slišati tudi veliko kritike na raöun gospodarske naravnanosti tekmovanja, je jasno, da ima to tekmovanje nedvomno pozitiven uöinek na medkulturni dialog v Evropi. Na svetovni ravni do sedaj ni obstajalo primerljivo tekmovanje. Mednarodno društvo za svetovne izzive in inovacije IAAI, ki ima sedež v Celovcu (glej poroöilo o ustanovitvi centra za svetovne izzive v Celovcu v novembrski številki 2011 öasopisa Skupnost) se je odloöilo, da zapolni to vrzel s tem, da organizira svetovno mladinsko glasbeno tekmovanje – Global Youth Music Contest (GYMC). Tekmovanje se odvija preko
VSEBINA Politika Intervju Botrstvo veœjeziœnosti Fokus Kultura Panorama
2 2-3 4-5 6 7 8
interneta (www.global-rockstar.net), vsebinska usmeritev pa so perspektive in prispevki mladine v zvezi z reševanjem svetovnih izzivov. Tema prvega tekmovanja je konferenca o trajnostnem razvoju Rio+20, ki jo organizira Organizacija Združenih Narodov junija letos v Rio de Janeiru/Braziliji www.uncsd2012.org. Septembra lani je skupina 30 mladincev z vseh koncev sveta v okviru enotedenske delavnice v gradu Maria Loretto v Celovcu ob Vrbskem jezeru pripravila organizacijske temelje tekmovanja. Tekmovanje je zelo uspešno: prejeli smo 313 glasbenih video klipov iz 40 držav. Pri glasovanju na spletni strani www.global-rockstar.net je sodelovalo 220.000 ljudi. Zmagovalec - otroški zbor s Portugalske s pesmijo »Meu Planeta Azul« (moj modri planet) – bo potoval v Rio de Janeiro in nastopal pri konferenci Rio+20. Podrobnosti o tekmovanju, ozadjih in o zgošöenki, ki jo pripravljamo, najdete na naši spletni strani www.glocha.info
SKS_casopis_02_12_Layout 1 20.06.12 09:07 Seite 2
2 POLITIKA
Še zadnjiœ KOKS Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk
Pred nedavnim smo predsedniki vseh treh politiönih organizacij in Enotne liste prosili dr. Pavla Apovnika, da nam izdela model Koordinacijskega odbora koroških Slovencev in Slovenk (KOKS), ki naj omogoöa enakopravno sodelovanje vseh organizacij in strankarskih struktur (EL in DESKAN). Izdelan predlog dr. Apovnika je bil posredovan vsem organizacijam v razpravo in sklepanje. Odbora SKS in ZSO sta medtem predlog že potrdila tudi s skupnim ciljem, da konöno stopimo v vprašanju skupnega nastopanja in usklajevanja korak naprej. To tudi zaradi tega, ker Apovnikov predlog omogoöa v okviru razširjenega KOKS-a demokratiöno odloöanje v bistvenih vprašanjih narodne skupnosti in predvideva tudi rotacijski sistem predsedovanja. Predsednik KOKS-a pa naj bi bil obenem tudi predsednik Sosveta pri Uradu zveznega kanclerja in tako tudi govornik narodne skupnosti v pomembnih skupnih vprašanjih. Z delovanjem KOKS-a bi se lahko krepilo medsebojno zaupanje in dvignila politiöna pomembnost krovnih politiönih organizacij koroških Slovencev. V upanju, da bo tudi Narodni svet koroških Slovencev sledil predlogu dr. Apovnika, priöakujem dokonöno odloöitev o tem pomembnem koraku do konca junija. Nobena vlada in tudi nobena stranka nas ne ovira, da dokažemo politiöno zrelost in konöno korakamo v novo obdobje sodelovanja in usklajevanja. Novi KOKS pa bo v vsakem primeru moral obravnavati tudi nov naöin in spremembo finanönega pospeševanja slovenske narodne skupnosti s strani Urada zveznega kanclerja in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glede na varöevalne ukrepe bo nujno potrebno, da tudi v narodni skupnosti preusmerimo finanöna sredstva najprej dejavnikom in društvom, ki po naših oböinah in vaseh zagotavljajo programe in projekte, ki krepijo slovenski jezik in slovensko kulturo. Upam, da bo trezno in resno razmišljanje omogoöilo te potrebne skupne korake, öe pa ne, pa bo tudi zadnji poizkus skupnega nastopanja propadel.
Skupnost 1 Junij 2012
Dr. Herta Maurer-Lausegger je letošnja Kugyjeva nagrajenka Herta Maurer-Lausegger Pogovor z nagrajenko je vodila mag.a Zalka Kuchling Vi ste letošnja dobitnica Kugyjeve nagrade Skupnosti Koroških Slovencev in Slovenk. Kaj Vam pomeni to odlikovanje? ■ Herta Maurer-Lausegger Ölovek ne dela zato, da bi dobival nagrade. Notranji vzgib za delo je vedno neka ideja, kreativna potreba, da bi stvari, ki jih ölovek prepoznava skozi svojo stroko, naredili družbeno vidne. Seveda je po mnogih letih prizadevanj, da bi kulturo preteklosti alpskega prostora na meji treh dežel predstavila öim širšemu krogu ljudi, ki v tem prostoru živijo in tistim, ki vanj prihajajo, lepo doživeti, da so ta prizadevanja prepoznana in priznana. Prav zato mi ta nagrada pomeni veliko. Poznamo Vas kot izredno agilno posredovalko koroške slovenske kulturne dedišöine. Odkod örpate svojo energijo za delo na znanstvenem in družbeno-politiönem podroöju? ■ Herta Maurer-Lausegger Energijo örpam predvsem iz navdušenja in ljubezni do svojega raziskovalnega predmeta. V veliko podporo so mi ljudje, ki so v raziskovalnih naörtih pripravljeni sodelovati in ki jim rezultati nekaj pomenijo. Poleg ukvarjanja z dialektološko-etnološkim filmom se mi je zmeraj zdelo pomembno zbirati materialno kulturo
Herta Maurer-Lausegger
iz preteklosti in jo predstavljati javnosti doma in drugod na manjših in veöjih razstavah. Vaše delo je izredno mnogoliöno. Na kateri izvedeni projekt ste osebno izredno ponosni? ■ Herta Maurer-Lausegger Öe me vprašate o ponosu, potem sem zlasti ponosna na uresniöitev svoje mladostne ideje, da povežem dialektološka raziskovanja s svojim navdušenjem za film. Seveda tega brez partnerjev, ki so me podprli finanöno, še bolj pa tisti, ki se spoznajo na avdiovizualne medije in tehniko, nikoli ne bi mogla uresniöiti. Hvaležna moram biti tudi, da živim v öasu, ko je še dovolj izvirnih govorcev nareöij, in da so bili z navdušenjem pripravljeni sodelovati v projektih. Kot dialektologinja zaznavate jezikovne spremembe posebno zgodaj. Mladina danes obvlada vedno veö tujih jezikov, aktivno znanje slovenšöine pa nazaduje. Mislite, da bodo na Koroškem nastali novi slovenski dialekti? ■ Herta Maurer-Lausegger Prav imate, mladina se dandanes res sporazumeva v mnogih jezikih, vendar to še ne pomeni, da jih zares obvladuje. Aktivno znanje slovenšöine je paö žrtev sporazumevalnih navad, ki na
SKS_casopis_02_12_Layout 1 20.06.12 09:07 Seite 3
INTERVJU 3
Skupnost 1 Junij 2012
Zusammenfassung in deutscher Sprache
Koroškem ne grejo vprid slovenšöini. Današnji öas ni öas nastajanja novih nareöij. Spreminjanje jezika gre v smer mešanja jezikovnih razliöic, vse skupaj pa je odvisno od individualnih okolišöin.
jati z avdiovizualnim snemanjem nareönih tem, sem se zavedla, da moram pohiteti, ker so mnogi junaki mojih filmov v letih in nas öas priganja. Drabosnjak je moral poöakati. Prihaja öas, ko se bom vrnila spet k njemu.
Katere projekte naörtujete za prihodnost? ■ Herta Maurer-Lausegger Nekaj naörtov je tehniöne narave, že obstojeöe filme je treba prenesti na sodobni nosilec DVD in jih spraviti med ljudi. Imam tudi mnogo posnetega materiala, ki ga je treba obdelati in mu dati zrelo obliko. Pod vsemi svojimi filmskimi projekti sem malce zakopala svojo staro ljubezen bukovništvo. Ko sem se zaöela ukvar-
Zdaj pa vprašanje öloveku Herti MaurerLausegger: Kaj so Vaše želje in cilji za bližjo prihodnost? ■ Herta Maurer-Lausegger Najprej želim si moöi za uresniöitev svojih naörtov. Potem si pa želim še to, da bi se v mlajši generaciji našlo dovolj navdušencev, ki bi na temelju mojega dela razmišljali naprej. Veö si ölovek že težko želi.
Auf die gestellten Fragen nach der persönlichen Bedeutung des Kugy-Preises betont die Preisträgerin die Freude darüber, dass ihre wissenschaftliche Arbeit über den Reichtum der slowenischen Dialektologie öffentlich sichtbar und somit einer breiten Öffentlichkeit im Alpen-AdriaRaum zugänglich gemacht werden konnte. Die Energie für die unermüdliche und vielfältige Arbeit schöpfe sie aus der Begeisterung und Liebe für den Untersuchungsgegenstand, die Dialektologie. Hilfe und Unterstützung bekomme sie von ihren MitarbeiterInnen und den unzähligen SprecherInnen ihres Untersuchungsgegenstandes. Ein besonderer Schwerpunkt ihres Wirkens ist der dialektologisch-ethnologische Film. So sei sie auch besonders stolz auf die Verwirklichung ihrer Jugendidee: der Verbindung der Dialektforschung und der persönlichen Begeisterung für den Film. Natürlich wäre diese ohne finanzielle Hilfe sowie Unterstützung von fachkundigen Partnern nicht möglich gewesen. Sie ist dankbar, in einer Zeit zu wirken, in der noch genug Menschen leben, die unverfälschte Dialekte sprechen und die bereit sind, in ihren Projekten mitzuarbeiten. Auf die Frage nach den sprachlichen Veränderungen von heute meint sie, dass die Zeit für neue Dialekte nicht gegeben sei. Kritisch merkt sie an, dass die Jugend wohl in vielen verschiedenen Sprachen kommuniziere, was aber nicht heißen müsse, dass sie diese auch beherrsche. Der slowenischen Sprache in Kärnten komme diese Entwicklung nicht zugute. Die Veränderungen der gesprochenen Sprache seien in einer Vermischung von unterschiedlichen Sprachvarianten sichtbar und hängen natürlich stark von der individuellen Umgebung der jeweiligen SprecherInnen ab. Für die Zukunft bleiben ihr noch genug Aufgaben. So etwa die Übertragung ihrer Kassettenfilme auf die DVD-Technik; zudem habe sie noch viel gesammeltes und aufgezeichnetes Material, das der fachlichen Aufarbeitung harre. Ihrer persönlichen Sympathie für das Volksschrifttum nach dem Vorbild des slowenischen Volksdichters Andrej Drabosnjak wird Herta Maurer-Lausegger wohl erst nach getaner Arbeit nachgehen können.
SKS_casopis_02_12_Layout 1 20.06.12 09:07 Seite 4
4 BOTRSTVO VEŒJEZIŒNOSTI
Skupnost 1 Junij 2012
„Meje mojega jezika so meje mojega sveta“ Ludwig Wittgenstein Jeseni 2010 sta brigadir Willibald Liberda in predsednik SKS Bernard Sadovnik na alpsko-jadranski univerzi v Celovcu zasnovala projekt Botrstvo veöjeziönosti z namenom, da bi vzpodbudili zavest o pestrosti jezikov. Projekt botrstva veöjeziönosti je ena izmed ponudb, da preidemo iz danes tako izrazitega JAZ-a do TI-ja in konöno do nam vsem tako potrebnega pojma MI. Preko spoznanja vodi pot do razumevanja in s tem do oplajajoöega medsebojnega
Botri in botre so ljudje, ki se istovetijo z namerami projekta in ga želijo podpreti po svojih moöeh. S svojim imenom se
Monika KircherKohl Dejstvo, da se v svojem äivljenju lahko sporazumevam v razliönih jezikih, oböutim kot veliko obogatitev. Ich empfinde es als große Bereicherung in meinem Leben, mich in mehreren Sprachen verständigen zu können.
Christoph Neumayer Prepriöan sem, da je veöjeziönost prednost - za osebo samo kot tudi za podjetje. Ich bin davon überzeugt, dass Mehrsprachigkeit ein Vorteil ist - für die Person selbst aber auch für Unternehmen.
sožitja s pomoöjo kulturne raznolikosti in veöjeziönosti na stiöišöu Italije, Slovenije in Avstrije. V tem duhu vsako leto poteka mednarodna Konferenca dialoga Globasnica/ Dialogkonferenz Globasnitz. Mednarodna konferenca dialoga naj poudarja tržne prednosti skupnega kulturno in jezikovno raznolikega prostora Evropske unije in naj služi partnerski izmenjavi mnenj in pogledov.
zavzemajo za veöjeziönost in podpirajo projekt v katerikoli obliki.
Dr. Heinz Fischer Ich freue mich sehr über die Initiative „Patenschaft für Mehrsprachigkeit“, die das Bewusstsein für die Vielfalt der Sprachen und deren Wichtigkeit stärken will. Moderne Technologien geben uns heute viele Möglichkeiten, weltweit miteinander in Kontakt zu treten. Da ist Mehrsprachigkeit eine große Stütze für das gegenseitige Kennenlernen und Verstehen. Es lassen sich nicht nur menschliche und kulturelle Brücken bauen, sondern auch Türen für politische und wirtschaftliche Zusammenarbeit öffnen. Ich danke herzlich für die gute Idee und wünsche der „Patenschaft für Mehrsprachigkeit“ viel Erfolg! Zelo me veseli iniciativa „Botrstvo veöjeziönosti“, ki želi vzpodbuditi zavest o pestrosti in pomenu jezikov. Najnovejše tehnologije nam omogoöajo, da navezujemo kontakte po vsem svetu. Veöjeziönost je velika podpora za medsebojno spoznavanje in razumevanje. Ne samo, da gradimo na njeni osnovi öloveške in kulturne mostove, nam odpira ta veöjeziönost tudi vrata za politiöno in gospodarsko sodelovanje. Prav prisröno se zahvaljujem za dobro zamisel in želim „Botrstvu veöjeziönosti“ veliko uspeha!
Mag.a Barbara Prammer Peter Schröcksnadel Veöjeziönost je v danaünji Evropi idealna pot, da koristimo prednosti naüega kontinenta in moänost, da preko boljüega razumevanja pridemo do modernega in koristnega soäitja. Mehrsprachigkeit ist im Europa von heute ein idealer Weg, die Vorteile unseres Kontinents zu nützen und eine Chance, durch besseres Verstehen zu einem modernen und hilfreichen Miteinander zu gelangen.
Vabimo tudi Vas, da postanete boter veœjeziœnosti. (www.mehrsprachigkeit.at www.vecjezicnost.at, www.facebook.com/Mehrsprachigkeit ).
Die Verwirklichung der Mehrsprachigkeit der Europäerinnen und Europäer ist ein vorrangiges Bildungsziel. Mehrsprachigkeit steigert nicht nur die Wettbewerbsfähigkeit sondern ist auch in vielen anderen Bereichen ein Reichtum, der oft viel zu wenig geschätzt wird. So geht Sprachenlernen auch mit Kulturvermittlung einher und ermöglicht es, über die jeweiligen nationalen Grenzen hinaus zu blicken. Und über die eigenen Grenzen im Kopf. Ich unterstütze daher sehr gerne die Initiative „Patenschaft für Mehrsprachigkeit”. Uresniöitev veöjeziönosti Evropejk in Evropejcev je prednostni izobraževalni cilj. Veöjeziönost stopnjuje konkurenönost in je tudi na številnih drugih podroöjih obogatitev, ki jo dostikrat premalo cenimo. Tako se druži uöenje jezikov tudi s posredovanjem kulture in omogoöa, da se ozremo tudi na podroöja onstran nacionalnih omejitev. In da presegamo tudi lastne meje v glavi. Zaradi tega z veseljem podpiram iniciativo Botrstva veöjeziönosti.
SKS_casopis_02_12_Layout 1 20.06.12 09:07 Seite 5
BOTRSTVO VEŒJEZIŒNOSTI 5
Skupnost 1 Junij 2012
Botrstvo veœjeziœnosti podpira trenutno že veœ kot 1.600 podpornikov in botrov. Med njimi so tudi znani podjetniki, politiki in športniki.
Rudi Altersberger
Bernhard Bieche
Manfred Bockelmann
Gerhard Dörfler
Reinhold Dottolo
Emanuel Dovjak
Walter Ebner
Josef Feldner
Eva Glawischnig-Piesczek
Günter Goach
Wilhelm Haslitzer
Egon Haupt
Rolf Holub
Rudolf Hundstorfer
Reinhard Iro
Duška Jerman Male
Udo Jürgens
Peter Kaiser
Barbara Karlich
Gabriella Paruzzi
Karlheinz Kopf
Elisabeth Köstinger
Hans-Georg Kramer
Erich Krassnitzer
Christian Kresse
Silvo Kumer
Sebastian Kurz
Jörg Leichtfried
Ulrike Lunacek
Manfred Maierhofer
Helmut Manzenreiter
Josef Martinz
Maria-Luise Mathiaschitz
Heinrich C. Mayr
Claudia Mischensky
Ralf Mosser
Hannes Mösslacher
Christine Muttonen
Fritz Neugebauer
Armin Assinger
Josef Ostermayer
Franz Pacher
Josef Pacher
Hubert Patterer
Heimo Penker
Otmar Petschnig
Ursula Plassnik
Evelyn Regner
Othmar Resch
Robert Rogner
Manfred Sauer
Claudia Schmied
Bojan Križaj
Alois Schwarz
Heinz Slesak
Uwe Markus Sommersguter
Michael Spindelegger
Herta Stockbauer
Marjan Sturm
Alexander Van der Bellen
Marjan Velik
Cornelia Vospernik
Andrea Wulz
Walfried Wutscher
SKS_casopis_02_12_Layout 1 20.06.12 09:07 Seite 6
6 FOKUS
SKS vœlanjena v FUENS Po Avstriji, Sloveniji in deželi Koroški Skupnost odslej tudi mednarodno priznana Pri 57. mednarodnem kongresu Federalistiöne unije evropskih narodnih skupnosti s sedežem v Flensburgu, ki je potekal med 16. in 20. majem v Moskvi, je bila Skupnost koroških Slovencev in Slovenk sprejeta v domala stoölansko in vseevropsko razpredeno mrežo manjšinskih zastopniških organizacij. Na kongresu sta SKS zastopala podpredsednika organizacije mag. Zalka Kuchling in dr. Reginald Vospernik, Narodni svet koroških Slovencev, ki sodeluje že nekaj desetletij v tej mednarodni organizaciji – sam sem ji med leti 1982 in 1986 skozi dva mandata tudi predsedoval, poprej in potem pa bil kot podpredsednik ölan prezidija - sta zastopala podpredsednik Nanti Olip in vodja biroja Marko Oraže. Za koroško deželno vlado oz. za biro za slovensko narodno skupnost v uradu vlade, ki je podporna ölanica FUENS-a, se je udeležil kongresa Thomas Kassl. Nad desetmilijonska Moskva je bila prviö gostiteljica vsakoletnega manjšinskega kongresa, saj se je težišöe ölanstva v zadnjih dveh desetletjih vidno pomaknilo proti evropskemu vzhodu, odkar so se s spremembami in odpravo železne zavese okrog leta 1990 odprle meje. V ruski federaciji živi okrog 190 etniöno-jezikovnih manjšin, na pisanem zemljevidu od poljske meje do Vladivostoka pa je v živi rabi okrog 230 jezikov. Vsak/a sedmi/a Evropejec/ka pripada kaki jezikovni ali etniöni manjšini, kar se odraža tudi v regionalnih, nacionalnih in vseevropskih parlamentarnih zastopstvih. Iz bruseljskega parlamenta Evropske unije so pripotovali v Moskvo kar trije poslanci, najvidnejši med njimi, Madžar Csaba Tabajdi, pa je na kongresu tudi predaval.
Tretji dan mogoönega sreöanja v ruskonemškem domu v bližini hotela Junost, ki je nudil za štiri noöi streho nad 150 kongresnikom, je bil v znamenju konference delegatov, najvišjega gremija FUENS-a. Poleg Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk je bil sprejet kot ölan tudi Hrvaški dunajski center – Hrvaško kulturno društvo je že vrsto let völanjeno in zastopano s podpredsednico Zlatko Gieler tudi v prezidiju - ; nadalje so postali ölani Balkari iz ruskega Kavkaza in nemški komite manjšinske organizacije EBLUL (European Bureau for Lesser-Used Languages/Evropski biro za manj rabljene jezike). Poleg sprejetja novih ölanov so delegati ölanskih organizacij sprejeli tudi vrsto resolucij, vloženih iz aktualnih povodov. Tako na primer Ruska federacija še vedno ni ratificirala Listine o zašöiti regionalnih in manjšinskih jezikov, ne zamuja pa v tem pogledu kot edina evropska država, saj med drugimi tudi Francija (podobno kakor Gröija), ki etniönih manjšin v klasiönem smislu ne priznava, te Listine, stare že dve desetletji, do danes ni ratificirala v svojem parlamentu. Posebno predavanje je bilo posveöeno možnostim direktne demokracije v Evropski uniji, saj bo odslej lahko 1 milijon podpisov, razdeljenih po toönem kljuöu na vseh 27 ölanic EU, prisililo evropski parlament v Bruslju, da se mora z zahtevano tematiko baviti. Brez dvoma neprecenljiva šansa tudi za narodnostno-jezikovne težnje manjšin. Kajpada je bil tudi okvirni program ob kongresnem delu pester in zanimiv. Tako so vodile strokovnjakinje s ponosom po docela prenovljenem baletnem gledališöu Bolšoj, štiriurna ekskurzija pa je za zakljuöek pred družabnim veöerom nudila tako imenovani sight-seeing v centru (Kremelj, Rdeöi oz. Krasni trg, trgovski center GUM, Novodeviöni samostan) vse tja mimo Bele hiše in Dume do novih stavb, ki bi mirne duše lahko stale tudi kje v Parizu. Sklepni veöer je popestrila glasbena skupina z nemškimi popevkami in plesom, pri glasbenikih pa so gostje opazili, da igrajo sicer nemško, konverzacijo pa obvladajo samo v rušöini. Upati je, da taka usoda vidne izThomas Kassl, Marko Oraže, Reginald Vospernik, Zalka Kuchling in Nanti Olip v Moskvi gube jezika ne bo postala splošna in
Skupnost 1 Junij 2012
znaöilna še za druge evropske narodne skupnosti. Vsekakor je vlil kongres udeležencem in udeleženkam novega poguma, da se splaöa prizadevanje za ohranitev etniöne zavesti in jezika. Dr. Reginald Vospernik
SKS-delegacija v GUM-u, najuglednejši veletrgovini
Zusammenfassung in deutscher Sprache
Gemeinschaft der Kärntner Slowenen und Sloweninnen (SKS) neues Mitglied der FUEV Am Kongress der Föderalistischen Union europäischer Volksgruppen, der zwischen 16. und 20. Mai in Moskau, der 12Millionen-Metropole der Russischen Föderation, stattfand, waren im Teilnehmerkreis aus den Volks- und Sprachminderheiten ganz Europas auch Vertreter der Kärntner Slowenen – für die Gemeinschaft die stellvertretenden Obleute Mag. Zalka Kuchling und Dr. Reginald Vospernik, für den Rat Obmannstellvertreter Nanti Olip und Büroleiter Marko Oraže und für das Volksgruppenbüro Thomas Kassl anwesend. Im Rahmen der Delegiertenversammlung wurde die Gemeinschaft der Kärntner Slowenen und Sloweninnen als neues ordentliches Mitglied der FUEV, einer europaweiten Vernetzung der Vertretungsorganisationen ethnischer und sprachlicher Minderheiten, aufgenommen. Das reichhaltige Arbeits- und das begleitende Kulturprogramm wurde in vorbildlicher Weise von den Russlanddeutschen in deren russisch-deutschem Kulturhaus abgewickelt. Der Kongress entfachte in den Teilnehmern neuen Mut, dass sich ihr Einsatz zum Erhalt des ethnischen Bewusstseins und der Sprache lohnt.
KULTURA 7
Skupnost 1 Junij 2012
100-letnica zbora DANICA
Ustanovitelj zbora Andrej Micˇej
Slepi organist Andrej Miöej je leta 1912 zbral pevke in pevce in ustanovil prvi pevski zbor v fari Šentvid v Podjuni. Tako je pred 100 leti v Šentvidu v Podjuni zaöel delovati
Mešani pevski zbor. Öeprav ga je življenje hudo preizkušalo, v drugi svetovni vojni so obglavili njegovo ženo in höer, je bil optmistiönega znaöaja. Neizmerna ljubezen do glasbe mu je dajala moö. Zasidranega v narodni zavesti in globoki veri sta ga cerkvena glasba in zborovsko petje spremljala skozi celo življenje. Po drugi svetovni vojni je prevzel vodstvo zbora Hanzej Kežar, ki je pevsko delovanje oblikoval nad 40 let. Leta 2008 je Hanzej Kežar prejel Kugyjevo nagrado za izredne zasluge na kulturnem, zborovskem in narodnopolitiönem podroöju. Pred 20imi leti pa je zborovodsko delo prevzel mag. Stanko Polzer, profesor na ZG/ZRG za Slovence v Celovcu, ki je z izvajanjem zborov-
Pevci pri novi maši Mohorja Picej - 1932
sko orkesterskih skladb dal repertoarju zbora nove akcente. Šolsko glasbo, instrumentalno glasbeno vzgojo ter dirigiranje je študiral na Glasbeni visoki šoli v Gradcu pri prof. K. E. Hoffmannu. Zborovodja in dirigent Bil je tudi stalni ölan mag. Stanko Polzer profesionalnega zbora „Pro arte“ in pevec pri vokalnem ansamblu „Voice Company“ – sedaj „Voice Factory“. Mešani pevski zbor DANICA iz Šentprimoža šteje danes nad 50 pevk in pevcev. Glavna naloga zbora je ohranjevanje in podajanje slovenske narodne in umetne pesmi. S petjem zbor soprispeva k boljšemu sožitju med narodnima skupnostima. Tako je naprimer Bachov Božiöni oratorij nastal v sodelovanju z zborom Madrigalchor Klagenfurt. Danica šteje med najboljše zbore na Koroškem. Pri zborovskem tekmovanju v Trgu na Koroškem je mešani pevski zbor dosegel prvo mesto, pri pevskem tekmovanju „Naša pesem 2005“ v Mariboru pa öastno srebrno plaketo. Letos se je zbor poklonil daljnoglednemu
Hanzej Kežar in Stanko Polzer
ustanovitelju Andreju Miöeju s slavnostnim koncertom „Lux stellae“–luö zvezde. Koncert je potekal v treh delih. V prvem delu je zbor impozantno predstavil bisere duhovnih a-cappella pesmi razliönih slogovnih obdobij. V drugem delu je bil v središöu pozornosti Joaquin Rodrigo, eden izmed najbolj priznanih španskih skladateljev 20. stoletja. Kot Andrej Miöej je tudi on oslepel v mladih letih. Renomirani koroški kitarist Janez Gregoriö je skupno z odliönim orkestrom iz Ljubljane predstavil skladbo „Fantasia para un gentilhombre“. V tretjem delu je zazvenela kot avstrijska praizvedba skladba „Cantico de San Francisco de Asis“ - „Sonöna pesem sv. Franöiška Asiškega“. Pri tej skladbi je MePZ Danico podprl Mladinski zbor ZG/ZRG za Slovence ter orkester. Zborovsko-orkestrski projekt bo publiki in tudi izvajajoöim ostal še dolgo v spominu.
Danica 1978
Danica 2001
Danica v Šent Pavlu - 2004
Slavnostni koncert Lux stellae v farni cerkvi Šentprimož
SKS_casopis_02_12_Layout 1 20.06.12 09:07 Seite 8
8 PANORAMA
Spominjanje po umetniških poteh V zgodnjih urah 14. in 15. aprila 1942 se je zaöela deportacija koroških Slovencev in Slovenk. Letos, 70 let kasneje, so mladi umetniki in umetnice dokazali, da žrtve, ki jih je zahteval nemški nacionalsocializem, niso pozabljene. Z naslovom „70 let izseljeništva - Nihöe ni potrkal...“ je spomladi k&k-center povabil na umetniški nateöaj, pri katerem so lahko s fotografijo ali risbo v dveh starostnih skupinah sodelovali mladostniki od 10 do 25 let. V soboto, 16. junija 2012, je bilo ob glasbeni spremljavi skupine Refuse the Mammon odprtje razstave „Tvoja slika v spomin“. Na dvodnevni Poletni areni v Št. Janžu so mladi s skupno 46imi prispevki pokazali, kako izražajo temo pregona koroških slovenskih družin. Po ogledu dokumentarnega filma, ki sta ga posnela Milan Sima in Miro M¨ller, je sledila podelitev nagrad za najboljša dela, ki jih je izbrala strokovna žirija. Za sprošöen poletni veöer sta s svojimi veöjeziönimi pesmimi poskrbela benda Locomotiv in Trouble over Tokyo, z dobrotami z žara pa je Klub koroških študentk in študentov iz Celovca (KSŠŠK) prispeval h kulinariönemu razvajanju obiskovalcev. Danijela Mišiç
AACC se širi v Sarajevo
Pred kratkim je v Sarajevu podpisal predsednik vlade kantona Sarajevo Fikret Musiç s predsednikom Alpsko – Jadranskega centra (AACC) Bernardom Sadovnikom pogodbo o vsestranskem sodelovanju. Pogodba obsega sodelovanje obeh pogodbenih strank na podroöju Republike Avstrije in tudi širše v evropskem prostoru. S podpisom pogodbe je kanton Sarajevo s pristankom skupšöine kantona postal tudi ölan AACC. Slovesnosti so se udeležili tudi minister za gospodarstvo in energijo dr. Rusmir Sendiç, odposlanik avstrijske gospodarske zbornice mag. Sigmund Nemeti, finanöni referent AACC mag. Štefan Lesjak in zastopnica avstrijskega veleposlaništva mag. Brigitta Pfriemer. Sodelovanje se je medtem že nadaljevalo z obiskom predsednika Musiça pri vladnih predstavnikih Koroške, Nižje Avstrije in Dunaja. Kanton Sarajevo obsega 1277 kvadratnih kilometrov, in ima 419.000 prebivalcev.
Izdajatelj in zalozˇnik: Skupnost koroükih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 10/Novi trg 10, 9020, Klagenfurt/ Celovec, Telefon: (0463) 59 16 59 Fax: (0463) 59 16 57 - e-mail: infolist@skupnost.at, Konto št. SKS: Zveza Bank, banöna št. 39 100, konto št. 748 152, Tisk in obdelava slik: Druckreif Albert Bostjanöiö, (0664) 462 28 24, Celovec, Oblikovanje in priprava za tisk: Golavönik Johann, (0660) 53 22 066, Podjuna, Tisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Skupnost 1 Junij 2012
Œestitamo
Pred kratkim je dr. Reginald Vospernik v krogu družine ter z dolgoletnimi sodelavci na šolskem in politiönem podroöju obhajal svojo 75. obletnico. Zavzetemu domoljubu, rojaku in navdušenemu Evropejcu v najboljšem pomenu besede želimo iskreno zaželeti vse najboljše! Skupnost koroških Slovencev in Slovenk se mu zahvaljuje za neutrudno prizadevanje za praviöno in samozavestno izražanje politiöne volje v naših vrstah. Posebna odlika slavljenca pa je njegova ljubezen in zavzetost za lepo govorjeno in pisano slovensko besedo. Spoštovanje do jezika sosedov ter prizadevanje za ohranitev dobrih in trajnih odnosov do nemško govoreöih sodržavljanov ta trud še dodatno poudarjata. Vse najboljše! Ad multos annos!
Sporoöamo žalostno vest, da je nas za vedno zapustil bivši dolgoletni urednik „Skupnosti“ Mirko Štukelj.