Dnevnik legionarja Primusa

Dnevnik legionarja Primusa POETOVIA POZOR, BARBARI

Zˇ iga X. Gombacˇ Ivan Mitrevski

ali kako je nastalo mesto Ptuj

Dnevnik legionarja Primusa Ĺ˝iga X. GombaÄ?

Ivan Mitrevski

Ljubljana, 2011

LEGIONAR PRIMUS Avtor: Žiga X. Gombač Ilustrator: Ivan Mitrevski Oblikoval: Ivan Mitrevski 1. izdaja Založba: SIMBOL Barbara Pinter Zupančič s.p., Šentviška ul. 32, 1000 Ljubljana Ljubljana, 2011 Naklada: 1500 izvodov

CIP

Uvodni uvod v uvod Zvežčič, ki ga držiš v rokah, je neprecenljive zgodovinske in arehološke vrednosti. Gre namreč za izvirni skrivni dnevnik precej slavnega rimskega vojskovodje Marka Antonija Primusa. Povsem naključno smo ga našli na gradbišču novega trgovskega središča blizu središča Ptuja, nekaj sekund preden bi ga velikanski bager sesul v prah.

Ùefe, neko knjiÜico sem naÙel!

Uf...upam, da ni moja raØunovodska knjigA, ki se je ØudeÜno izgubila tik pred davØno revizijo!

Zapis je izredno pomemben zato, ker so ga pred tabo brali le redki oziroma skoraj nihče, čeprav razlaga zgodovino naših krajev. Brez posrednikov in odvečnega leporečenja.

3

A preden začneš brati Primusov dnevnik, opozarjamo, da gre za surov in zelo možat zapis. Mestoma je podkrepljen s slikovitimi opisi bitk (z dih jemajočimi bojnimi kriki, meči, letečimi sulicami, ščiti, konjenico, krvjo, ki škropi naokrog, sek-sek, kling-kling, bum, tresk in podobnim rompompomom), junaškimi dejanji posameznikov (neverjetno, česa vsega je sposoben ranjen in razjarjen vojak z izposojenim krepelom) in celo nekaj kletvicami (v rimskem imperiju niso bile tako hude kakor dandanašnji, a previdnost ne bo odveč). Ne vsebuje pa klasičnih ljubezenskih fint in večnega iskanja notranje lepote. Nadaljnje branje torej priporočamo pogumnim, radovednim in na vse pripravljenim.

4

k! o t

DAaaaJMOOO, FANT!!! POHITI! TUDI DRUGI potrebujemo KOPALNICO!!!!

to k!

Glede na to, da gre za skrivni dnevnik, ne bo čisto nič narobe, če zadevščino bereš na skrivaj. Nekaj predlogov: ko te dajo starši spat (obvezna uporaba ročne svetilke), med odmorom v šolski knjižnici (pet korakov levo, šest korakov desno od izposojevalne mize), v kadi (pazi, da ti zvežčič ne pade iz rok), na morju (v senci, lahko tudi z mokrimi lasmi) ali v izjemnih primerih med šolsko uro matematike, pod klopjo (priporočena izjemna previdnost).

5

PRVI DEL UVOD V BITKE, KI PRIHAJAJO (+ malo jamranja občutljivega generala + predstavitev ekipe) Mark Antonij Primus, širši javnosti znan tudi kot utemeljitelj Poetovia (danes Ptuj), se predstavi (prvi del) Kaj je rimska legija?

Najpogostejši odgovor: legija = strah in trepet barbarov.

PraØarji so znali zaluØati kamenje daleØ prek svojih vrst in zadeti nasprotnika. konjeniki. Strah in trepet barbarske obrambe.

Konjeniki so velikokrat Lokostrelci - podpora predrli obrambne vrste legionarjem, ki je z tujih vojsk in pripomogli k daljave sovraÜnike prodoru legije. zasula s puÙØicami.

peÙaki so bili najÙtevilØnejÙi del legije. bojevali so se v neposrednem boju s sulicami in meØi.

6

Povsem zadovoljiv odgovor: legija je osnovna taktična enota rimske vojske, ki je slovela po odlični organiziranosti ter zrelih in smelih vojaških obračunih.

Združevala je od 4000 do 5000 legionarjev, rimskih borcev, med katerimi so bili večinoma pešaki, pa tudi lokostrelci, pračarji, katapult mojstri, inženirji, bolničarji in preostalo številno spremstvo. Legijo je spremljalo do 300 konjenikov, ki so v bitkah velikokrat prevesili tehtnico na rimsko stran. Ta vojaški stroj je seveda vključeval tudi tiste, ki so tej pisani združbi neustrašnih neustrašno poveljevali. Centurioni, prefekti, tribuni in šef celotnega »orkestra«, legat. katapulti - teÜka artilerija rimske dobe.

TeÜke kamne so lahko zaluØali tudi do pol kilometra daleØ.

bolniÙko osebje obvezno spremstvo vseh vojsk.

Pa fantje, mal’ popazit’ tokrat, da ne boste spet vsi pobuÙkani!!!

7

Legija XIII. Gemina Maskota: lev To je ena najznamenitejših rimskih legij, ustanovil jo je sam Julij Cezar. Tudi z njeno pomočjo je dal vetra Galcem, prečkal Rubikon in zmagal v državljanski vojni. XIII. legija je obstajala več kot 500 let in na različnih koncih sveta izbojevala več pomembnih bitk. V svojih znamenitih pohodih jo je nekajkrat prineslo tudi v naše kraje. Ob prehodu iz »prednašega« v naše štetje je preganjala upornike v okolici Emone (danes Ljubljane), v prvem stoletju našega štetja pa je bivala v Poetoviu. Ravno od tam je krenila nazaj v Rim pisat zgodovino. Če te zanima, kako, beri dalje!

8