Mozaik februar 2013

MOZAIK

Februar 2013

Srednja šola Črnomelj

MOZAIK december 2012 Uredniški odbor: Miha Ivanetič Sandi Svetič Mentor: Miroslav Plut, prof.

Oblikovanje: Sandi Svetič Založila: SŠ Črnomelj

Tiskarna Kapušin, naklada: 120 izvodov februar 2013, 2. številka

KAZALO UVODNIK

4

AKTIVNOSTI

5

TUJI JEZIKI

13

INTERVJU

17

BIVŠI DIJAKI

23

DIJAKI O ŠOLI

27

ZABAVA

29

UVODNIK Čeprav so od izida prvega Mozaika v letošnjem šolske letu minila le slaba dva meseca, smo v uredništvu zbrali kar nekaj zanimivih člankov in se odločili za izdajo nove številke. Ta je poleg dijakom naše šole namenjena predvsem vsem tistim, ki si bodo v sklopu informativnih dneh ogledali našo šolo in se odločali za vpis v enega izmed programov, ki jih ponuja naša srednja šola. V prvi rubriki AKTIVNOSTI si lahko preberete o različnih krožkih, ki potekajo na naši šoli in ponujajo dijakom možnost za pridobivanje ur iz sklopa obveznih izbirnih vsebin. V tej rubriki boste našli tudi zanimiv članek avtorjev Tajde in Mateja, dijaka četrtih letnikov gimnazije, ki sta prve tri mesece šolskega leta preživela na dijaški izmenjavi v topli, najzahodnejši državi Evrope na Portugalskem.

Ljubitelji tujih jezikov boste prav gotovo našli nekaj za svojo dušo v rubriki TUJI JEZIKI, kjer si lahko preberete o zanimivem projektu DSD (Deutsches Sprachdiplom), ki se že nekaj let izvaja na naši šoli. Če smo v prvi letošnji številki pod rubriko INTERVJUJI spoznali dva predstavnika moškega spola, pa sta tokrat na vrsti dve predstavnici. Prva je profesorica Silva Lozar, ki na naši šoli poučuje v programu ekonomski tehnik. Njena zgodba je zanimiva, saj je bila, preden je prišla v šolstvo, zaposlena v gospodarstvu in dobro pozna razliko med gospodarskim in javnim sektorjem. Druga pa se skriva za vrati šolske knjižnice, kjer cele dneve

marljivo dela in se ne ustavi niti med stavko. To je knjižničarka Mira Trifkovič, ki nam je zaupala, da poleg urejanja knjig na naši šoli poprime tudi za marsikatero drugo stvar.

Rubrika BIVŠI DIJAKI vsebuje dva zelo zanimiva članka. Andreja Majerle, doktorica znanosti s področja biokemije in molekularne biologije, in Nejc Gorše, diplomirani inženir strojništva, profesor strokovnih predmetov na naši šoli, sta nam zaupala, kako sta preživela šolanje in dodala koristne nasvete.

Vsi tisti osnovnošolci, ki razmišljate o vpisu na našo šolo, si lahko preberete MNENJA naši dijakov o šoli in se prepričate, da je srednja šola Črnomelj prava izbira. Za konec pa vas čakajo zanimiva nagradna igra, srednješolska križanka in sudoku za najbolj vztrajne.

Upam in verjamem, da bo v Mozaiku vsak našel nekaj za svojo dušo in okus. Pozivam pa tudi vse dijake, da nam pošljete svoje članke, pesmi, risbe, intervjuje, slike,…

Naslednja številka bo izdana predvidoma proti koncu šolskega leta, če nam bodo finančna sredstva naklonjena.

Obilo užitkov ob branju!

Miha Ivanetič, 4. aG

4

AKTIVNOSTI Pomemben del srednješolskega šolanja zagotovo predstavljajo obvezne izbirne vsebine (OIV), ki jih morajo dijaki opraviti, če želijo zaključiti letnik. Del OIV za dijake organizira šola, del pa si morajo pridobiti sami. Potrebne ure za OIV si lahko pridobijo z dejavnostmi, ki jih ponuja šola ali pa z zunanjimi dejavnostmi. Naša šola ponuja veliko dejavnosti s katerimi si dijaki pridobijo potrebne ure. Poleg ur pa dijaki dobijo predvsem izkušnje, ki jim v življenju velikokrat prav pridejo.

Dijaki se lahko udeležijo gledališkega abonmaja v Mestnem gledališču ljubljanskem, razvijajo svoje retorične spretnosti pri debati, odkrivajo čut do sočloveka pri prostovoljnem delu, se izkažejo kot igralci pri dramskem krožku, preverijo svoje ročne spretnosti pri dekorativnem krožku, dodatno telovadijo ob torkih in četrtkih v športni dvorani, tekmujejo na tekmovanjih znanj iz različnih predmetov, v evropskih projektih sodelujejo z dijaki iz različnih šol po celotni Evropi in zaplešejo na šolskem plesnem festivalu.

Na naslednjih straneh si lahko preberete več o posameznih aktivnostih.

Miha Ivanetič, 4. aG

5

V

MGL – NAS TALIJIN HRAM G

rki so bili prvi, ki so se zaželi ukvarjati z dramatiko. Poznali so komedijo in tragedijo.

Sprva so bili to le obredi, posvečeni bogu Dionizu (bog veselja in vina), ki so se dogajali na prostem. Počasi so se začela razvijati prva gledališča. Boginja teh je bila Talija in od tod tudi naslov – Talijin hram ali gledališče. Čakajo nas še predstave: PES, PIZDA IN PEDER (črna komedija), KOMEDIJA Z ŽENSKAMI (komedija), ČRNA ŽIVAL ŽALOST (drama) in ŽENSKENA ROBU ŽIVČNEGA ZLOMA. Nadaljnjih predstav v nestrpnem pričakovanju zelo veselimo. Na koncu pa nas še čaka koncert z igralci MGL. Za krajšanje dolgčasa med potjo si nekateri s seboj vzamemo kar tablični računalnik, nekateri poslušamo glasbo, se zabavamo, smejimo… Skratka – imamo se fajn!

Abonma pa nam ne prinese samo lepih trenutkov, novih izkušenj ipd., temveč z vsako predstavo pridobimo še pet ur za OIV (obvezne zbirne vsebine). Super, ne?

Verjamem, da se bo abonmaja še naprej udeleževalo veliko dijakov, saj so predstave (vsaka po svoje) zanimive, vzdušje pa je vedno

Dijaki naše šole že nekaj let obiskujemo gledališki abonma v Mestnem gledališču v Ljubljani, in sicer od šolskega leta 2003/2004.

Vsako leto je na sporedu kup zanimivih predstav. Imena nekaterih, ki so si jih dijaki ogledali prejšnja leta, so: W. Shakespeare:

HAMLET in ROMEO IN JULIJA, SUGAR – NEKATERI SO ZA VROČE, TRI SESTRE in številne druge… Letos se je abonmaja udeležilo okoli 20 učencev, na vsako predstavo pa nas spremljajo še profesorji. Letos smo plačali 40€, kar vključuje šest predstav in zaključni koncert z igralci MGL v kinu Šiška.

Do sedaj smo si ogledali dve predstavi: FRANKENSTEIN (drama) in JACQUES ALI PODREJENOST (naturalistična komedija).

Drama nam je bila vsem zelo všeč, saj je bilo dogajanje v igri napeto in hkrati zanimivo, medtem ko smo bili ob gledanju naturalistične komedije zmedeni, saj na takšne predstave nismo bili navajeni. Igralci so se namreč po odru sprehajali z različnimi hišnimi pripomočki (od paličnega mešalnika do pralnega stroja).

Zgodba pa ni imela pomena in smo jo težko razumeli, vendar je bila po svoje zanimiva.

sproščeno in veselo. Abonmaja se udeležujejo dijaki vseh letnikov, zato lahko tako navežemo še nekaj novih stikov, si popestrimo prosti čas in uživamo!

Valentina Ambrožič in Matic Brinc, 1. bG

6

DEBATNI KROZEK

PROSTOVOLJNO

DELO

V

D

ebatni krožek poteka na naši šoli sedemnajsto leto. Bili smo med prvimi šolami v Sloveniji, ki je omogočila dijakom razvijati veščino govorništva in retorike.

Mentorica debatnega krožka je profesorica filozofije in sociologije Janja Jankovič.

Debaterji se srečujemo vsak četrtek ob 13.40 uri, kjer se pogovarjamo, družimo in zbiramo podatke. Udeležujemo se regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanj, kjer tekmujemo in se družimo z dijaki iz različnih slovenskih srednjih šol. Debatna tekmovanja organiziramo tudi na naši šoli.

Debata poteka v Sloveniji pod okriljem Zavoda za kulturo dialoga, skrajšano Za in proti (ZiP). Zavod za kulturo dialoga organizira izobraževanja mentorjev in dijakov, debatna tekmovanja doma in v tujini ter številne javne razprave o aktualnih temah in problemih današnjega časa. Vsako leto se pet najboljših slovenskih debaterjev udeleži tudi svetovnega debatnega tekmovanja, ki poteka vsako leto v drugi državi.

Janja Jankovič

V letošnjem šolskem letu obiskujejo debatni krožek naslednji dijaki: Ana Gorše, Kaja Bahor, Sebastijan Franković, Staša Šolar, Tamara Pintarič, Anja Švajger, Sara Schweiger, Anita Peršič, Tanja Kobetič in Urška Šutej.

7

P

rostovoljno delo poteka na naši šoli sedemnajsto leto. Mentorica prostovoljnega dela je profesorica filozofije in sociologije Janja Jankovič.

Dijaki lahko kot prostovoljci sodelujejo na različnih področjih: obiskujejo starejše v domovih za starejše občane, družijo se z inavlidi v Varstveno-delovnem centru Črnomelj, pomagajo v društvu Ozare, nudijo učno pomoč osnovnošolcem in srednješolcem, ki imajo učne težave, pomagajo na Veterinarski postaji v Črnomlju, obiskujejo otroke v OŠ Milke Šober-Nataše.

V letošnjem šolskem letu opravljajo prostovoljno delo naslednji dijaki: Sara Mali, Eva Smrekar, Jana Butala, Klemen Banovec, Melani Miketič, Polona Hudelja, Nina Bahor, Peter Zupančič, Karmen Simčič, Maja Rom, Iza Poljšak, Eva Metež, Sara Kavčič, Tamara Županc, Maja Jankovič, Eugenija Janjoš, Katja Brodarič, Nina Basarac, Tjaša Klemenčič.

Prostovoljno delo opravljajo dve šolski uri na teden v popoldanskem času. Vsakih štirinajst dni pa imamo skupna srečanja, na katerih se pogovarjamo o svojem delu, izdelujemo stenčase in sodelujemo pri različnih dejavnostih na šoli in zunaj nje. Septembra 2011 smo se registrirali v mrežo prostovoljnih organizacij, ki jo je vzpostavila Slovenska filantropija, organizacija, ki že 20 let razvija in spodbuja prostovoljstvo v slovenskem prostoru.

Janja Jankovič

DEKORATIVNI KROZEK V

N

a šoli že vrsto let deluje dekorativni krožek. Dekleta, pa tudi fantje, ustvarjajo iz različnih materialov. Tako pri krožku izdelujemo nakit iz dass in fimo mase ter iz drugih materialov, poslikavamo steklo in svilo, izdelujemo voščilnice, novoletne in druge okraske, pa jesenske dekoracije, cvetje iz krep papirja…

In kaj so dekleta povedala?

Sintija: »Pri krožku smo zelo sproščeni in ustvarjamo ter uživamo.« Tanja: »Rada ustvarjam. Danes barvam svečnik in sem z rezultatom zelo zadovoljna.« Larisa: »Pri krožku mi je zelo všeč.

Delo je razgibano in vedno ustvarjamo nekaj novega.«

8

ZIMOVANJE V

CERKNEM

V nedeljo, 27. 1. 2013, smo se dijaki 3. letnikov gimnazije in srednje strojne in ekonomske šole Črnomelj odpravili na že težko pričakovano zimovanje. Spremljali so nas profesorji Brane Adlešič, Zdenka Kavčič in Alexandra Kočevar ter študent Nejc Adlešič. Po prihodu v Cerkno smo se z avtobusom odpeljali naravnost na smučišče, kjer smo smučali v različnih skupinah glede na naše predznanje in sposobnosti.

Preživeli smo štiri nepozabne dni. Vsak dan smo se ob osmi uri odpravili na zajtrk, se kasneje oblekli v smučarsko opravo in se z avtobusom ob pol deseti uri odpravili do smučišča, natančneje do sedežnice Počivalo. Sledilo je delo po skupinah, kjer smo dijaki izboljšali svojo tehniko smučanja in se tudi naučili marsikaj novega. Sodelovanje s profesorji je lepo steklo, saj smo bili vsi željni dobre smuke.

Smučali smo tako rekoč po vseh progah, od tistih najenostavnejših do tistih označenih s črno piko. Po kosilu smo z delom nadaljevali

brez poškodb. Tudi z vremenom smo imeli veliko sreče. Sonce nas je spremljalo vse dni razen v ponedeljek, ko je bilo na nebu nekaj oblakov, a zaradi dobre družbe nas to sploh ni motilo in smo se kljub temu zabavali.

Dijaki smo se domov vračali polni dobrih vtisov in lepih spominov. Upam si trditi, da je zimovanje v Cerknem eden izmed najlepših

in se okoli pete ure vrnili v hotel. Po večerji so sledile aktivnosti, kot so plavanje in igranje družabnih iger, imeli pa smo tudi dovoljenje za izhod iz hotela. V torek zvečer smo pripravili kratek program, kjer smo se pošteno nasmejali raznim igram, plesu in imitacijam, manjkali pa niso niti posebni gostje, vrstniki iz Škofje Loke, ki so dogajanje popestrili s harmoniko. Tudi zadnji dan na smučišču je minil enkratno in

in najboljših izletov v srednji šoli, kjer smo združili koristno z obilico prijetnega. Upam, da bodo tudi prihodnje generacije imele možnost, doživeti to enkratno in nepozabno izkušnjo.

Maja Jakša, 3.aG

9

V

SPORTNA

REKREACIJA

Dijaki, katerim je telovadba v šoli premalo in si želijo izboljšati v igranju, se udeležiti kakšnega športnega tekmovanja ali pa se le sprostiti in zabavati, se udeležujejo rekreacije, ki poteka v telovadnici Srednje šole Črnomelj.

Ob torkih od 17.00 - 18.30 poteka badminton pod vodstvom prof. Zdenke Kavčič. Dijaki igrajo v dvojicah ali posamično.

Igrat prihajajo tudi nekdanji dijaki naše šole.

Za tiste, ki jim badminton ni všeč, pa je na voljo tudi umetna plezalna stena, na katero lahko spleza prav vsak pod budnim očesom in varstvom članov Športno-plezalnega odseka Črnomelj.

Z dobro voljo se rekreacije udeležujejo tudi naši profesorji, še posebej ob četrtkih na odbojki, ki se začne ob 17.30 in traja do 19.00, ko se z vsemi silami športno borijo proti dijakom na drugi strani odbojkarske mreže. Odbojko vodi prof. Branislav Adlešič. Za vsako prisotnost na rekreaciji si dijaki pridobimo ure za OIV (beri obvezne izbirne vsebine).

Nives Leščanec, 4. aG

10

V

GLEDALISKA SKUPINA

MASKE K

o mi je Miha naročil, naj za šolski časopis napišem nekaj o Maskah, me je preplavilo veliko spominov. Veliko dobrih, veselih, smešnih, živčnih in napetih trenutkov, ki smo jih preživeli.

G

ledališka skupina Maske je začela delovati po okriljem Srednje šole Črnomelj pod mentorstvom profesorice Elizabete Prus. Glavno pobudo za ustanovitev gledališke skupine, pa je imela, sedaj že bivša dijakinja, Ema Muc, ki je igro tudi zrežirala. Poleg profesorice in Eme pa smo v gledališki skupini Maske igrali tudi: Jana Bezek, Nika Kavšek, Urška Smolič, Nina Miketič, Nika Žunič, Valentina Kasunić, Rok Babič, Miha Ivanetič, Sandi Svetič, Jože Skubic, Izidor Švajger in Matej Babič.

Z veliko vajami, trdim delo in odrekanji smo vendarle 2. marca 2012 postavili našo igro na oder v dvorani kulturnega doma Črnomelj. Še zdaj se spominjam, kako smo bili vsi živčni na dan premiere.

Ves dopoldan smo pripravljali rekvizite, za katere moram priznati, da jih ni bilo tako malo. Napočil je čas predstave, vsi smo bili na trnih. Luči so bile pripravljene (za le te gre velika pohvala Srečku Mucu).

Predstava je minila, kot bi mignil, in vsi so bili nad njo navdušeni, še posebej mi Maske. 17. marca istega leta je bila ponovitev predstave v Semiču.

Tudi tam je bilo občinstvo zelo navdušeno nad nami. In ker nam še ni bilo dovolj, smo 30. junija ponovno odigrali Kok ti men zdej dol visiš. Tokrat na metliškem gradu na odprtem odru, ki je bil za nas nekaj novega, ampak ker smo Maske, smo tudi to opravili odlično!

11

Naj omenim, da smo se prijavili tudi na tekmovanje za gledališke skupine, a je konkurenca v Sloveniji zelo velika, tako da večjih uspehov nismo poželi.Letos gledališka skupina deluje manj redno, saj imamo dijaki, posebej višjih letnikov, veliko dela. Prav tako tudi profesorica. Ampak, pustite se presenetiti!

Nina Miketič, 2. aG

Kok ti men zdej dol visiš je predstava, ki jo je napisal Mark Ravenhill. Govori o štirih dekletih, ki se odločijo, da bodo postale slavne, tako da bodo hodile s slavnimi moškimi, zato zapustijo svoje fante. Štirje fantje pa s pomočjo prijateljev, članov šolskega dramskega krožka, pripravijo pravo presenečenje, scenarij, s katerim bi radi dekleta osmešili in jih pripravili do tega, da bi premislile o posledicah svojih dejanj. V Veliki Britaniji so to Ravenhillovo igro mladostniki uprizarjali sami, v SMG pa jo pod režisersko taktirko mojstra Vita Tauferja uprizarjajo profesionalni igralci zrelih let, ki preigravajo široko paleto registrov igre.

12

TUJI JEZIKI EIN ZUNGENBRECHER Für angehende DSD-Studenten, zur Verbesserung ihrer mündlichen Ausdrucks.

E

in Zungenbrecher ist eine bestimmte Wortfolge, deren schnelle Aussprache uns schwer fällt. Meist handelt es sich um ähnliche Worte, die sich in bestimmten Silben unterscheiden. Das schwierige an Zungenbrechern ist das Aneinanderreihen von Worten mit ähnlichen Lauten.

•Als Anna abends aß, aß Anna abends Ananas.

•Denen Dänen, denen Dänen Dänen dehnen, dehnen deren Dänen.

•Fischers Fritze fischt frische Fische; frische Fische fischt Fischers Fritze.

•Kluge kleine Kinder kaufen keine kleinen Kleiderknöpfe.

Noch eine schwere zungenbrechende Geschichte: In einem kleinen Dorf wohnte einst ein Mädchen mit dem Namen Barbara. Barbara war in der ganzen Gegend für ihren ausgezeichneten Rhabarberkuchen bekannt. Weil jeder so gerne Barbara’s Rhabarberkuchen aß nannte man sie Rhabarberbarbara. Rhabarberbarbara merkte bald, dass sie mit ihrem Rhabarberkuchen Geld verdienen könnte. Daher eröffnete sie eine Bar: Die Rhabarberbarbarabar. Natürlich gab es in der Rhabarberbarbarabar bald Stammkunden. Die bekanntesten unter Ihnen, drei Barbaren, kamen so oft in die Rhabarberbarbarabar um von Rhabarberbarbaras Rhabarberkuchen zu essen, dass man sie kurz die Rhabarberbarbarabarbarbaren nannte. Die Rhabarberbarbarabarbarbaren hatten wunderschöne dichte Bärte. Wenn die Rhabarberbarbarabarbarbaren ihren Rhabarberbarbarabarbarbarenbart pflegten gingen sie zum Barbier. Der einzige Barbier der einen Rhabarberbarbarabarbarbarenbart bearbeiten konnte wollte das natürlich betonen und nannte sich Rhabarberbarbarabarbarbarenbartbarbier. Nach dem Stutzen des Rhabarberbarbarabarbarbarenbarts geht der Rhabarberbarbarabarbarbarenbartbarbier meist mit den Rhabarberbarbarabarbarbaren in die Rhabarberbarbarabar um mit den Rhabarberbarbarabarbarbaren von Rhabarberbarbaras herrlichem Rhabarberkuchen zu essen.

Tipp: Mit Vorsicht trainieren Viel Spaß beim Verhaspeln ;-) Gefunden von Easy d’Or

13

DEUTSCHES SPRACHDIPLOM D

as Deutsche Sprachdiplom der Kultusministerkonferenz (kurz: Deutsches Sprachdiplom oder DSD) ist eine Sprachprüfung für Deutsch als Fremdsprache oder Deutsch als Zweitsprache, die nach mehrjährigem schulischen Deutschunterricht abgelegt werden kann. Sie wird weltweit von rund 50.000 Prüflingen jährlich abgelegt. Das Deutsche Sprachdiplom bildet für Ausländer in Deutschland die sprachliche Voraussetzung für den Besuch einer deutschen Hochschule

D

ie Prüfung besteht aus vier Teilen: Leseverstehen, Hörverstehen, mündliche und schriftliche Kommunikation. Die Teile sind gleichwertig und haben jeweils 24 Punkte. Die Anzahl der Punkte ist dafür maßgebend, ob man B2 (niedrigere Stufe) oder C1 (höhere Stufe) bekommt. Dabei zählt aber nicht die Zahl der zusammenaddierten Punkte sondern die Punkte bei jedem einzelnen Teil. Wenn man bei einem Teil versagt, bekommt man das Diplom nicht, auch wenn man bei dem anderen Teilen alle Punkte hat.

Dieses Jahr waren von den 50.000 Prüflingen auch 7 Schüler aus dem Gymnasium Črnomelj. Die Schüler hatten sich auf die Prüfung schon seit der ersten Klasse an vorbereitet. Dabei hat ihnen Frau Monika Gehrke, DSD-Professorin aus Novo mesto, geholfen. Sie hatten wöchentlich zwei Stunden DSD-Unterricht, wo sie auf die Prüfung vorbereitet wurden. Intensiv aber haben sie sich im 5-tägigen Sprachcamp Klagenfurt auf die Prüfung vorbereitet.

Robert Cvitkovič, 4. aG

14

HOW TO BECOME A TEACHER’S PET S

tudents love to be praised , but just a praise is not a sign of being a teacher’s pet. If you really want to become one od them, you have to do much more. That’s the way how I have done it.

I have always been the best student at physics in my class. All my classmates were jealous of me, because I got an A for every test we took. That’s actually the first step of attracting attention of my physics teacher. I always had ready answers for all the questions he asked us. The second step – NEVER chat with your friends and take an active part in lesson. I’ve also done plenty of different projects on physics and Isaac Newton. I know, this sounds weird, but if you had a teacher like me, you would do it, too. It’s worth it, because he is so attractive. And I got so much plusses, that he couldn’t even write them anywhere, because he ran out of place.

Let me advise you some more things: Always GREET you teacher when you meet him.

That’s the way he’ll get fond of you. Oh, and you must learn all Newton’s laws by heart.

You also have to prove yourself as a nice and responsible student, e.g. you should do all your homework yourself ( if you copy it at school, he might see you and get a bad opinion about you… or you can even lose his trust) and clean the blackboard many times during the lesson.

Now, I’m really exhausted from giving you that much advice. I hope you’ll manage and finally become what you have always wanted to: a teacher’s pet.

N.B.: That was a figment of my imagination, all story is made-up and it doesn’t relate to ur physics teacher.

Romana Vranešič, 1. bG

15

»OUTRA VIDA EM PORTUGAL« »T

rije meseci toplega vremena, sonca, odlične hrane, prijetnih ljudi, super gostiteljskih družin, prelepe narave, kopanja in surfanja v Atlantiku, uživanja na peščenih plažah ob kokteljih in prekrasnih sončnih zahodih, ogledov bogatih zgodovinskih spomenikov, sproščanje ob fadu in strastnem navijanju ob gledanju nogometa …« Takoj sva se zaljubila v ponudbo in se odločila za trimesečno izmenjavo na Portugalskem.

mu pravijo domačini. Bila sva dijaka privatne šole Colégio Guadalupe, v kateri sva obiskovala pouk maturitetnih predmetov, seveda v portugalščini. Včasih sva bila zaradi mature nekoliko v skrbeh, vendar nas je pozitivno okolje popolnoma razbremenilo. Da sva pouku lažje sledila, sva imala tudi ure portugalščine, največ pa sva se naučila pri družinah in prijateljih.

Tajdina »gostiteljska sestra«, se je tudi odločila za nove izkušnje in prišla na izmenjavo v Črnomelj, kjer je imela opravka z enim od najtežjih jezikov. Ana Beatriz Bailador deli z nama vse lepe izkušnje in ji je slovensko okolje zelo ugajalo. Največja razlika, ki sva jo tudi sama doživela, pa je vreme, ko sva prišla s toplih 20°C na -16°C in skoraj meter snega.

Sončno Almado in peščene plaže je zamenjala zares bela domača pokrajina. Po dveh mesecih sva se že nekoliko navadila na hitrejši tempo življenja, drugačen bioritem in tudi na vreme. Čeprav z veliko nostalgije pogledava toplo, sončno vremensko napoved kulturno in naravno bogate, najzahodnejše evropske države. S ponosom lahko rečeva: »Nós temos uma outra família em Portugal, estamos Português!”

V okviru projekta »Cmepius – Individualna mobilnost učencev« sva kot gimnazijca četrtih letnikov SŠ Črnomelj, edina slovenska dijaka, ki sta se opogumila in odločila za to nepozabno izkušnjo. Najino prebivališče je od meseca septembra do meseca decembra bilo mesto Almada oz. »mesto onkraj Mosta 25. aprila«, kot

16

INTERVJU SILVA LOZAR Mnogi se sprašujejo, kakšna je razlika med delom v javnem in gospodarskem sektorju. S to izkušnjo se je srečala profesorica Silva Lozar, ki na naši šoli poučuje strokovne predmete v programu ekonomski tehnik. V intervjuju je primerjala gospodarstvo in šolstvo, predstavila svoje delo na SŠ Črnomelj in povedala, kaj počne v prostem času. S profesorico se je pogovarjala Petra Malešič.

Kaj ste po izobrazbi?

Sem univerzitetna diplomirana ekonomistka s končano Ekonomsko fakulteto v Ljubljani in Srednjo ekonomsko šolo Črnomelj. V mojih mladih letih smo imeli v Črnomlju samo dislocirane oddelke ekonomske šole iz Novega mesta, v našem razredu pa nas je bilo 34 v prvem letniku, in sicer sama dekleta ter štiri fanti, samo eden pa je prišel z nami do mature.

gala majhne kondenzatorje, a sem že med malico dobila vrtoglavico.

Kaj je naneslo na to, da ste se zaposlili na SŠ Črnomelj? Želja po spremembi delovnega mesta se je poklopila z mojimi željami še iz osnovne šole, ko nisem šla na Pedagoško gimnazijo v Novo mesto, temveč na Srednjo ekonomsko šolo Črnomelj, in sicer zato, ker je bila bližje pa še štipendijo sem dobila pri Viatorju. Že po srednji šoli mi je prof. Pavlišič na kampiranju v Paunovičih povedal, da sem od šole dobila štipendijo, a sem jo zavrnila, ker me je premamila bližina Iskre. Leta 1994 ob odprtju Poslovne šole sem se prijavila na razpis in najprej učila računovodstvo. Leta 1996 pa sem zopet začela redno hoditi v šolo – pri svojih 36 letih. Ob dveh otrocih me je čakalo

Kar nekaj časa ste bili zaposleni v tovarni Iskra v Semiču. Koliko let in kako je izgledalo delo za trakom?

Ker sem bila štipendistka Iskre, me je tam čakala zaposlitev. Med pripravništvom sem obkrožila celotno Iskro, vendar si enoličnega in dolgočasnega dela nisem želela. Enkrat sem sedla za stroj v obratu 1, kjer naj bi osem ur na vrteče se kolo pola-

17

veliko dela. Poleg poučevanja sem opravila pedagoško-andragoško izobraževanje na Filozofski fakulteti Ljubljana, ki je trajalo pol leta, po enem letu pa sem zaključila z izpitom.

me veseli, ne »sekiram« se več, uživam v svojem delu. Kaj bi si še več želela?

Imate kdaj toliko dela, da ga morate opravljati tudi doma?

Vse priprave, ki jih ni malo, vedno naredim doma, vsako leto dobim kakšen nov predmet, tako da imam vedno nove izzive.

Poskušam iti v širino, npr. pri varnem delu si lahko pogledate spletno učilnico v 2. E (ključ: VD13). Naloženi so tako filmi o nesrečah, požarih …

Kakšno delo opravljate sedaj?

Sem učiteljica strokovno teoretičnih predmetov s področja ekonomije. Imam široko paleto predmetov, ki sem jih učila. Od osnov informatike, statistike, prava, vseskozi računovodstva, učnega podjetja, projektnega dela, do novih predmetov (od lani).

Tu sta tudi matematika v programu kovinar-orodjar in varno delo pri programu strojni tehnik.

S čim se bi ukvarjali, če se ne bi s tem, kar trenutno počnete?

V Iskri ne bi ostala. Hotela sem iti za revizorko, a je bilo delo razpršeno po celotni Sloveniji, in ker nisem mogla nikjer pustiti otrok, sem se še lažje odločila za šolo.

Danes pa me poleg šolskega dela veseli pisanje – mogoče izdam pesniško zbirko.

Kakšna je razlika med delom v tovarni in delom v šoli?

Delo v tovarni je praktično, točno v izvedbi določenega naročila od povpraševanja preko ponudbe do natančnega datuma izdobave po dogovorjeni ceni, do spremljanja, ali je roba plačana. Veliko je kontaktiranja in dogovarjanja. Tudi v šoli je podobno, le da ste tu moji izdelki dijaki. Vsak je zame pomemben, v vsakemu poskušam odkriti talent, pomagam mu ločiti bistveno od nebistvenega.

Ali vas to, kar počnete, veseli ali je tudi stresno?

Vsak začetek je težak in tudi moj je bil. Preobilica dela in značaj, ki ne zna nikoli reči »ne«, me je pripeljal do točke preloma. A ravno takrat sem odkrila drugi svet, druge vrednote, kriterije, vsak dan in vsako delo

Veseli bi bili, če bi nam zaupali kakšno svojo anekdoto iz SŠ Črnomelj.

Ravno pri ključu za dostop do spletne učilnice (VD13) so mi fantje iz 2. ST takoj svetovali, da bi bil boljši VD40. Najbolj posrečeno pa se mi je zdelo, ko se je že

18

pred davnimi leti moj dijak Vladimir iz Trebnjega izgubil na poti od železniške postaje do šole. Pa ne da bi vprašal, kako do šole, kar s prvim vlakom se je vrnil v Trebnje. In ta fant ni prišel do drugega letnika, prej se je poslovil.

Kaj pa radi počnete v prostem času?

Sem človek narave, uživam v zelenju, rožah, na vrtu, sprehod v gozd me sprosti in mi da navdih za kakšno novo pesem. Veliko tudi berem, odkar imam težave z gležnjem. Pa voda, naj bo sladka ali slana, je moje veselje.

Ali kdaj srečate svoje nekdanje dijake?

Bolj redko, sem pa vsakega zelo vesela. Še nobeden se ni obrnil stran, nekateri pa me kar pokličejo in poklepetamo. Zelo sem vesela, ko mi povedo, kje delajo. Ravno Mariji Žalec sem zavidala, saj je pristala pri revizorski hiši v Ljubljani, v Sun Roller pa je prišla opravljat revizijo.

V Novem mestu sem srečala Silvijo Matjašič, kjer opravlja delo glavne tajnice direktorja pri Zavarovalnici Triglav. Posebej sem vesela vseh, ki so študirali računovodstvo – vsi so zaposleni v računalniških servisih: Maja Hadjur, Tatjana Papič, Jasna Molek, Martina Kuzma, pa še veliko jih je. Zdenka Spasojević se mi je pohvalila, da je edina v Kopru pri računovodstvu dobila oceno 10, češ kako sem jo naučila, a ona dobro ve, da se je sama potrudila. Od mojega srednješolskega izobraževanja je preteklo že precej časa in nastalo je veliko sprememb.

Petra Malešič, 4. aG

19

MIRA TRIFKOVIC

V

Delo knjižničarja si vsakdo predstavlja predvsem kot zlaganje knjig in opozarjanje dijakov naj bodo že tiho. Delo naše knjižničarke Mire Trifkovič je vse prej kot to. Že na prvi pogled je knjižničarka videti zelo zaposlena. V intervjuju, ki ga je za Mozaik pripravil Jaka Virant, nam je knjižničarka zaupala, zakaj je tako zaposlena, kakšen je njen delavni dan in kake težave ji znajo povzročati dijaki.

Vaše delo je najbolj povezano s knjigami – kdaj in kako ste se navdušili za besedno umetnost?

V prostem času sem rada prebirala knjige, recitirala pesmice.

Spominjam se moje prve knjige MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON, ki ji je sledila JURI MURI V AFRIKI, ki ga znam še danes na pamet. Že v osnovni šoli,še posebej pa potem v gimnaziji, sem nastopala na vseh proslavah, ki jih je bilo takrat veliko več kot danes. Veliko smo sodelovali z »garnizonom«, pripravljali smo prireditve z vojaki JNA, ki so služili vojaški rok v Črnomlju. Spominjam se novinarja Borisa Berganta, igralca Dareta Valiča, ki sta delovala v kulturni skupini.

Takrat smo morali znati vse pesmi na pamet, na nastopu nismo imeli listov ali knjig za pomoč. S programom smo

potem nastopali po okoliških vaseh (Vinica, Stari trg, …. ).

Gimnazijci smo bili vsa leta zadolženi za program ob 8. februarju, ki takrat še ni bil državni praznik.

Prešerna smo imeli nastopajoči »v malem prstu »– Zdravljica, Krst pri Savici, Slovo od mladosti, Sonetni venec, Soneti nesreče, Kam, Nezakonska mati, Apel in čevljar, …..

Med počitnicami sem prebirala knjige, ki sem si jih izposojala v knjižnici.

Prva knjižnica, ki sem jo obiskala in si začela izposojati knjige, je bila v prostorih današnje NLB na Trgu svobode.

Knjižničar – gospod Mirko Kramarič nam je sam izbiral knjige, ker je bil pultni sistem in nismo sami dostopali do knjig.

Pozneje, ko so postavili knjige v prosti pristop,smo si jih lahko izbirali sami.

20

Knjige s »sumljivo« vsebino pa je imela knjižničarka v omari za svojih hrbtom in tam mladi nismo imeli dostopa.

Vse to delovanje na kulturnem področju me je nekako zaznamovalo in ni se bilo težko odločiti za študij knjižničarstva.

razredih in vam posredujem informacije v zvezi z ekskurzijami in ostalimi OIV; »preganjam« zamudnike, ki predolgo nosijo položnice v torbi. Pred odhodom na gledališke predstave, strokovne ekskurzije se dogovorim za oglede, pripravim natančen načrt poteka dejavnosti,…..

Ali lahko na kratko opišete svoj običajen delovni dan?

Vsak dan je drugačen. V času od maja do začetka julija in od avgusta do novembra je veliko dela z učbeniškim skladom. V decembru in januarju pripravljam pogodbe za PUD za dijake v programih strojništvo, strojni in ekonomski tehnik.; ko so pri delodajalcih (februar-maj) spremljam njihovo delo. Že nekaj let začenjam delovni dan z »malico«- do 8.15 moram sporočiti število prijavljenih na OŠ, kjer pripravljajo malico, urediti dobavnice, spremljati spremembe pri subvencijah.

Po končani malici preverim, koliko je bilo prevzetih in koliko neprevzetih obrokov.

Pregledam pošto, vpisujem stare (tiste, ki še niso računalniško obdelane) in nove knjige, urejam nepopolne zapise v programu WinKnj, pomagam dijakom pri izposoji in iskanju gradiva za domače in seminarske naloge. Pogosto vas obiščem v

Učenci smo v času šolanja dobili občutek, da prav vi opravljate največjo vlogo v šoli.

Od knjižničnih del do organiziranja šolske malice, izletov in ekskurzij, obenem pa organizirate še gledališki abonma ki učencem služi za obvezne izbirne vsebine.

Zaradi tega so se pojavile tudi teorije, da ste vi resnični vodja te šole – vendar delujete iz ozadja. Gre tukaj res za to ali so to le lovske?

Niti slučajno ne vodim šole, tudi iz ozadja ne. To so res le zgodbice.

Pri tako raznolikem delu moraš imeti stike s sodelavci in vodstvom šole in «dihati« s šolo. Moram reči, da svoje delo opravljam z veseljem , da to šolo čutim kot svojo in mi ni vseeno, kaj se z njo dogaja.

Ste s svojo službo na splošno zadovoljni in kaj bi si želeli delati, če ne bi imeli možnosti postati knjižničarka na SŠ Črnomelj?

S službo sem zadovoljna, čeprav želijo v zadnjem času izničite vse, kar smo dosegli na področju knjižničarstva v zadnjih dvajsetih letih.

Vedno sem si želela delati z mladimi. Moja prva zaposlitev je bila v Knjižnici Črnomelj, ki je bila takrat enota ZKPD Črnomelj.

Tam sem nekaj časa delala tudi na izobraževanju

21

jetnega, dogodka izpred približno dveh let. Tri učenci, ki so vas izredno radi obiskovali ( Ž. Vlašič, P. Vuković in J. Skubic) so ušpičili nekaj z vašimi okrasnimi rožami.

Ali lahko natančneje opišete, kaj se je dogajalo in kako, s kakšno kaznijo se je vse končalo?

Vaš razred (današnji 4.AG) je bil res nekaj posebnega. Radi ste me obiskovali - posebej v 1. in 2. letniku in me » nujno potrebovali »ravno takrat, ko sem morala urediti malico. Nov program, počasno odpiranje – gimnazija posebej, SPSŠ posebej, omejen čas prijave … vi pa potrebujete informacijo ali pa se želelite samo pogovarjati. Preizkušali ste meje moje vzdržljivosti.

Res se je zgodilo, da je dijak skočil skozi okno, drugi pa so mu podajali lončnice , ki jih je zlagal ob zunanji steni. Zatožila sem vas razredničarki in zdi se mi, da ste jo odnesli z alternativno kaznijo.

odraslih-predhodnica današnjega Zik-a.

Imela sem dobro mentorico, gospo Leo Grabrijan, ki je bila s srcem in dušo predana knjižničarstvu. Po štirih letih sem dobila priložnost in se zaposlila na Centru srednjih šol Črnomelj, kjer sem že skoraj inventar, ki ga bo potrebno v kratkem zamenjati. V šoli ni nikoli dolgčas.

Vsak dan je kaj novega, za to poskrbijo učenci, včasih tudi sodelavci … Če se ne bi zaposlila na Centru, bi najbrž postala knjižničarka na osnovni šoli. V Beli krajini smo bile takrat samo tri knjižničarke z diplomo in ni bilo problemov z zaposlitvijo.

Kakšno pa je vaše mnenje o učencih na naši šoli? Vam povzročajo veliko dela in sivih las?

Sploh ne. Naši učenci so čisto v redu.

Mladost je lepa in prav je, da so mladi

Se mogoče spomnite še kakšne podobne anekdote ali prigode?

Spominjam se dijaka, ki se je prepisal k nam iz Novega mesta in živel v dijaškem domu. Knjižnico je obiskoval redno vsak dan in odtujeval lepe nove knjige. Bil je pravi « knjigoljub«.

Med police je hodil z nahrbtnikom in ga pridno polnil, ne da bi si knjige izposodil.

S pomočjo osebja iz dijaškega doma smo uspeli večino knjig dobiti nazaj.

Jaka Virant, 4. aG

razigrani in včasih kakšno »ušpičijo«. Mi smo tu zaradi vas, da vas usmerjamo, vam svetujemo, vam kakšno stvar 100 krat ponovimo, pa še vedno rečete, da vam ni nihče nič povedal, včasih pa tudi malo okregamo, če je potrebno. Lepo je delati z vami in želim si, da bi še pogosteje obiskovali knjižnico, si izposojali več knjig in bili manj »obremenjeni » z računalniki in mobilnimi telefoni.

Spomnim se vam zagotovo ne preveč pri-

22

V

BIVSI DIJAKI V

BIVSI DIJAK

V

NEJC GORSE Sem Nejc Gorše in sem dipl. ing. strojništva. Pred »mnogimi« leti sem tudi jaz bil dijak SŠ Črnomelj oz. gimnazije. Za njo sem se odločil iz preprostega razloga – bila je blizu doma in nisem še čisto dobro vedel, kaj naj postanem oz. kaj me veseli. Če se sedaj ozrem nazaj, lahko z gotovostjo trdim, da je za tisti čas bila moja odločitev pravilna, saj so se izpolnila moja pričakovanja in pridobil sem veliko znanja za nadaljnji študij.

No ja, dokler sem bil dijak, nisem pravzaprav dojel, zakaj toliko domačih nalog in »nepotrebnega« dela. Vendar verjemite mi, da kot se prej ali slej v življenju pokaže, sem zelo hvaležen svojim takratnim profesoricam in profesorjem za njihovo vztrajnost, saj vaja dela mojstra, če mojster dela vajo!

Drugače pa niso bile samo domače naloge, učenje, delo - tudi zabave nam ni manjkalo! Zabavali smo se med različnimi dejavnostmi v okvirju šole (smučanje na Rogli, pohod na Krnska jezera, predstave, ekskurzije,…), seveda pa smo s sošolci kakšno zabavno dogodivščino med poukom privoščili tudi profesorjem!

Bili so tudi dnevi, ko je med poukom kakšnega dijaka od silnega zbranega

sledenja razlagi tako močno bolela glava, da enostavno ni mogel več slediti. Profesorica mu je dovolila, da gre domov. A glej ga zlomka! Pet minut kasneje, ko je profesorica pogledala skozi okno učilnice, ni mogla verjeti, kako blagodejno vpliva svež zrak in travnik pred šolo, saj je pri dijaku »migrena« v trenutku izginila in jo je nadomestil prešeren smeh. Aha! Ampak – ko je dijak opazil profesoričin pogled skozi okno, se je glavobol z neverjetno hitrostjo vrnil. Blagodejnost travnika pred šolo ni trajala dolgo. Dogajalo se je tudi, da je kdo med poukom skrivnostno izginil iz razreda… Včasih smo znali ušpičiti kakšno neumnost, vendar je bil naš odnos do profesorjev na zelo spoštljivi ravni.

23

Po končani maturi je sledilo nadaljnje šolanje na faksu, kjer sem izbral študij strojništva. Kot gimnazijec sem imel prednost pri matematiki, fiziki in mehaniki, pri strokovnih predmetih pa sem moral vložiti dodaten trud, da sem se stvari naučil bolje rečeno razumel, osvojil.

Manjkala mi je srednješolska podlaga, ki so jo imeli ostali študentje. Če bi lahko vrnil čas nazaj in se še enkrat odločil za vpis v srednjo šolo, bi tokrat vpisal strojništvo, ker menim, da bi v tem primeru dobil več praktičnega znanja. Sploh danes imajo dijaki možnost praktičnega dela v šolskih delavnicah – rokovanje s stroji, spoznavanje različnih tehnik dela in različnih materialov… Ravno tako so organizirane poučne ekskurzije v različna podjetja in na sejme… Če gledam nazaj na svoja srednješolska leta, ne morem mimo ene stvari, ki je takrat nisem niti opazil niti cenil. Dostopnost profesorjev. Ni vse v poslušanju profesorjev, največ je v tem, da ko smo dijaki, še ne vemo, kako zanimivo bi bilo,

24

če na šolo ne bi gledali kot na neko nujno zlo in na učenje kot nekaj, kar moramo prestati, da dobimo po čim lažji poti tisto dvojko.

Pozablj amo, da se učimo zase. Karkoli bo potem na koncu naš poklic, šola je vmesna pot, ki nam da veliko, če le pokažemo nekaj svoje dobre volje in samoiniciativnosti,če se zavedamo, da se učimo zase. Zato ne bomo nič manjši »frajerji«. Strojništvo je lep, raznolik poklic! Kamorkoli se ozremo, nas obkroža v takšni ali drugačni obliki.

Včasih se mi zdi škoda, da se dijaki ne čutijo enakovredne npr. gimnazijcem. Vsi ne morejo biti doktorji, premalo se zavedamo, da bi bilo naše življenje bolj klavrno brez kuharjev, trgovcev in seveda – strojnikov!

Srečno, kamorkoli vas bo življenjska pot zanesla, ne pozabite pa, da se učite zase!

Zato ne boste nič manjši »frajerji« oz. »frajerke«!

MOJA POKLICNA POT PO KONCANI SREDNJI SOLI V CRNOMLJU V

V

V

Andreja Majerle, dijakinja SŠ Črnomelj v letih 1986-1990, doktorica znanosti s področja biokemije in molekularne biologije V 8. razredu osnovne šole, ki sem jo obiskovala v Semiču, sem si želela pridobiti čim več znanja, da bi se potem lažje odločila za poklic, ki ga bom opravljala v življenju. V tistih časih je bila namreč v majhnih krajih, kot je moj domači kraj Semič, najbolj običajna pot vpis v srednjo poklicno šolo in nato zaposlitev.

Najbližja je bila Srednja šola naravoslovne, družboslovne in tehniških usmeritev Edvarda Kardelja Črnomelj. Niti razmišljala nisem o kakšni, še boljši, izbiri.

Tako sem naslednja štiri leta redno vstajala tudi ob petih zjutraj, da sem prišla pravočasno na prvo šolsko uro. Bila sem v razredu z »naravoslovno-matematično usmeritvijo«, v istem letniku je bil še en razred z »družboslovno-jezikovno usmeritvijo«, v šoli so nam delali družbo še dijaki poklicne tehniške usmeritve. Uspešna sem bila pri vseh predmetih, kolebala sem v odločitvi, kaj iti študirat. Zame najbolj fascinantna stvar, ki sem jo spoznala pri pouku v srednji šoli, je bila dvojna vijačnica DNA, v kateri so zapisane vse skrivnosti našega življenja. Izbrala sem študij kemije, za katerega sem si predstavljala, da bom lahko največ izvedela o snoveh, ki nas obkrožajo in so del nas samih, predvsem pa sem si želela delati kot raziskovalka v laboratoriju. Nisem se zmotila.

Kaj vse mi je dala srednja šola v Črnomlju, sem spoznala šele v letih, ki so sledila, to je

na fakulteti, in tudi kasneje, ko sem si ustvarila družino. Zaradi le enega naravoslovnomatematičnega oddelka v letniku je bil naš edini izbirni sklop matematično-fizikalni.

Zato pa sem na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v ljubljani začudena ugotavljala, da smo že v srednji šoli reševali naloge iz univerzitetnih delovnih zvezkov za fiziko in matematiko, kar je pomenilo, da sem zlahka končala letnik z desetkami pri obeh predmetih, saj sem vse osnove že dobro znala.

Zaradi neuspeha pri kolokvijih pri vajah za glavni kemijski predmet v 1. letniku so številni najbolj glasni in »pametni« sošolci iz Ljubljane kar odpadali in jih ni bilo nikjer več videti, ostajali pa smo taki, ki smo prišli študirat v Ljubljano iz različnih krajev Slovenije. Seveda so bili uspešni tudi sošolci iz Ljubljane in ostalih večjih mest, ampak pomembnih razlik v znanju med vsemi, ki smo končali 1. letnik, ni bilo.

Popotnica rednega dela, ki so me ga naučili profesorji na srednji šoli, se mi je na fakuteti še kako obrestovala. Še več pa mi je dala srednja šola v Črnomlju v osebnem življenju. Moje prijateljice so moje sošolke iz srednje šole, tega dejstva vsa leta od takrat niso prav nič spremenila. Delavnost, odgovornost, vztrajnost, disciplina, nesebičnost, pomoč drugim. Vse to so vrline, s katerimi sem po koncu srednje šole odšla v svet (leta 1990 je bila Ljubljana za nekoga

25

iz Bele krajine že skorej širni svet) in za katere se zdaj trudim, da bi jih predala naprej svojim otrokom. Po končali fakuteti sem poslala univerzitetna diplomirana kemičarka in kmalu zatem mlada raziskovalka na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, kjer sem še sedaj, in sicer kot znanstvena sodelavka v Laboratorju za biotehnologijo.

Tema mojega doktorskega dela je bila s področja imunologije, za katero so leta 2011 podelili Nobelovo nagrado za medicino. Po doktoratu sem eno leto raziskovala na MaxPlanckovem inštitutu za molekularno celično biologijo in genetiko v Dresdnu v Nemčiji. Že prej in še kasneje sem delala na področju antimikrobnih peptidov kot novih potencialnih zdravil, na področju raziskav virusa HIV, v zadnjem času pa predvsem na področju sintezne biologije, ki obeta mnoge rešitve na številnih področjih našega življenja. Poleg tega sem do sedaj veliko delala tudi s študenti, tako v laboratoriju kot tudi pri pedagoškem delu na Fakuteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Uspehi slovenskih študentov na mednarodnem tekmovanju iz sintezne biogije (iGEM) so odmevali v javnosti, vse omenjene projekte pa smo kot mentorji vodili sodelavci Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu.

Uspešno raziskovalno delo sodelavcev Laboratorija za biotehnologijo je bilo tudi razlog, da smo uspeli na razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport s projektom Nova generacija raziskovalcev ved o življenju (www.vede-o-zivljenju.si), pri katerem skupaj s sodelavci s Fakultete za farmacijo in Filozofske fakulteto Univerze v Ljubljani sode-

lujemo s 13-imi slovenskimi srednjimi šolami, med katerimi je tudi Srednja šola Črnomelj.

Tako sem po tolikih letih spet navezala stike najprej s svojima srednješolskima profesorjema, temu pa bo sledilo še delo z dijaki, katerim želimo približati vrhunsko znanje in raziskave na področju ved o življenju ter spodbuditi razmišljanje o etičnih vprašanjih, povezanih z raziskavami.

Devetošolcem, ki se vpisujejo v gimnazijski program Srednje šole Črnomelj, po mojih izkušnjah res ni treba skrbeti, da bodo deležni manj znanja, kot bi ga dobili v šolah v večjih mestnih središčih.

Iz našega razreda ima po mojem vedenju doktorat znanosti 5 sošolcev, vsi na področju naravoslovja ali medicine. Ne samo to, tudi vsi drugi sošolci, ki so šli študirat, so končali študij, tudi študij na dveh fakultetah, in kolikor vem, vsi delamo na področjih, za katera smo študirali.

26

V

DIJAKI O SOLI P

reden sem se vpisala na SŠ Črnomelj, sem obiskovala osnovno šolo v Podzemlju. Za nadaljevanje šolanja v Črnomlju sem se odločila zaradi bližine šole in tudi zaradi pozitivnih izkušenj prijateljev višjih letnikov, ki jo prav tako obiskujejo. Pritegnila pa me je tudi predstavitev šole na internetu. Odločitve ne obžalujem. Šola mi je všeč, moja pričakovanja so se vsekakor izpolnila, s sošolci se razumemo, kot razred pa smo povezani. O negativnih straneh šole ne morem govoriti, ker se kratki stiki po navadi rešujejo sproti, s pogovori.

Kot veliko pozitivno stran šole bi vsekakor izpostavila drugačne oblike pouka, kot so projektni dnevi in ekskurzije.

Gaja Gračner, 1. aG

O

biskovala sem OŠ Podzemelj. Za SŠ Črnomelj sem se odločila, ker je najbližja šola v moji okolici in odgovarja temu, kar si želim v prihodnosti delati. Odločitve nisem obžalovala, saj sem že vnaprej vedela, da gimnazija ni lahka in sem se že pozanimala o šoli, tako da sem bila na delovanje šole že pripravljena. Šola mi je všeč, ker nima tako veliko dijakov kot druge šole. Tako se lahko profesorji bolj posvetijo posameznemu dijaku kot pa na drugih, večjih šolah. Dobila sem dobre sošolce in za nekatere lahko rečem, da imam občutkek kot da jih poznam dlje, čeprav to ni res. Zelo na hitro smo se povezali med sabo, tudi z b-razredom se dobro razumemo.

Katja Brodarič, 1.aG

O

biskovala sem osnovno šolo v Metliki, za SŠ Črnomelj pa sem se odločila predvsem zaradi bližine med Metliko in Črnomljem. Vzdušje v šoli je vedno sproščeno, saj se v razredu vsi dobro razumemo. Še posebej všeč so mi športna tekmovanja, kjer se pomerimo med sošolci in med razredi.

Sara Milković, 2.bg

O

biskovala sem OŠ Metlika. Za SŠ Črnomelj sem se odločila, ker je blizu in rezultati učencev so zelo dobri in te odločitve nisem nikoli obžalovala, ker imam najboljše sošolce na svetu, šola mi je zelo všeč in je izpolnila moja pričakovanja. Pozitivna lastnost šole je, da se vsi poznamo in smo v dobrih odnosih.

Tina Križ, 2. bG

27

O

snovno šolo sem obiskovala v Metliki. Za nadaljnje šolanje na črnomaljski gimnaziji sem se odločila iz dveh razlogov – zaradi bližine doma in zato, ker še nisem bila odločena, kaj si želim nekoč postati. S svojo odločitvijo glede izbire srednje šole sem še danes zadovoljna, saj sem v štirih letih pridobila veliko splošnega znanja na različnih področjih, zato tudi vem, kaj mi bolj leži ter kaj želim v življenju početi. Seveda pa niso vsi dnevi v šoli posejani z rožicami. Veliko je treba delati v šoli in tudi doma. V nižjih letnikih sta bila ravno najlepša meseca v letu najbolj natrpana s kontrolnimi nalogami, letos pa se maturantje s polno paro pripravljamo na zrelostni izpit. V vsakem letniku gremo na zanimive ekskurzije, tudi v tujino (v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, na Češko, po zamejski Sloveniji ...). Moram reči, da se s sošolci dobro razumemo, čeprav smo si zelo različni. In če komu kaj ne gre, si med seboj pomagamo.

Petra Malešič, 4. aG

O

biskovala sem osnovno šolo Loka Črnomelj. Za Srednjo šolo Črnomelj sem se odločila zaradi dobrega priporočila staršev in sestre, ki je pred mano obiskovala gimnazijski program. Šola je izpolnila moja pričakovanja, pa vendar bi lahko ponudila več prostočasnih aktivnosti in sodelovanja med dijaki in profesorji. V razredu se počutim odlično, s sošolci sodelujemo, si pomagamo, posojamo zapiske in drug drugemu izkazujemo podporo in spodbudo. Največji plus šole je bližina doma, njena že prej omenjena pomanjkljivost pa premalo dogajanja.

Urška Smolič, 4. bG

Pred vpisom na SŠ Črnomelj sem hodil na OŠ Mirana Jarca v Črnomlju. Za SŠ Črnomelj – smer gimnazija - sem se odločil, ker še nisem vedel, kaj bi v življenju hotel delati. Gimnazija mi je ponudila neko splošno razgledanost in dodaten čas za to pomembno odločitev. S srednjo šolo sem še kar zadovoljen. Imamo lepe in dobro opremljene učilnice, dobro telovadnico in dobre učitelje. SŠ Črnomelj mi je ponudila širok pogled na različne družboslovne in naravoslovne vede. To je dobro, saj se potem lažje odločimo, kam bomo šli na študij. Najbolj mi je pa všeč to, da smo relativno majhna šola, in to pomeni večjo povezanost z ostalimi dijaki ter profesorji. Na šoli vsak lahko najde prijatelje zase, saj je šola polna zelo različnih oseb, od tihih do glasnih, mirnih in živahnih ter veselih in zabavnih. Edina slaba stran naše šole je ta, da je kljub vsemu nenazadnje šola, in se moramo učiti, če hočemo imeti dobre ocene.

Martin Skubic, 4. aG

28

ZABAVA NAGRADNI LITERARNI NATECAJ – AGNESA V

SKRIVNOST

Kdor najde avtorja objavljenih pesmi, dobi enkratno, nepredstavljivo nagrado, ki bo do razkritja ostala tajna.

Skrivnost Smreka, bor, hrast, brin, breza in češmin vedo za mojo skrivnost.

Stoletni gaber je moj zaupnik, objamem ga, naslonim glavo nanj, Vse ve brez besed, saj nate mislim spet.

Kako naj živim, če celi dan spim, AGNESA dan za nočjo, noč za dnevom.

Kaj naj naredim, dela ne dobim?

Zrak naj v usta dam, pijem vodo vsak dan.

V šolah vseh sem se učil, le tega ne, kje naj delo bi dobil.

Mama, oče, teta, stric res ne delajo mi krivic, sami na pol so zaposleni, v penziji ali brezposelni.

Od kod naj vzamem, kaj naj ti dam, punca moja draga, čeprav te rad imam?

Rožico drobno na travniku najdem, k njej te povabim, da je ne utrgam, naj srečna dehti, se tiho veseli, naj dolgo cveti, razveseljuje srečne in nesrečne ljudi.

AGNESA

DELO

29

Vodoravno 1.Reakcija z vodo 5. Najdaljša reka v Evropi 7. Spoznavni ali kognitivni proces 9. Slovenski politik Janez 10. Živčna celica 11. Svetovni nogometni prvak l. 2002 12. Umetnostna smer ob koncu 19.stol.

13. Nauk o gospodarstvu 14. Skandinavska država 16. Ploščica pri hokeju 18. Elektr. naprava za reševanje nalog 20. Skupek enako diferenciranih celic, ki opravljajo isto funkcijo 21. Angleški naravoslovec Charles 22. Slovenski matematik

Navpično 2.Ortogonalna in normirana baza 3. Kovina, ki privlači železo 4. Angleški državnik Oliver 6. Slovenski jezikoslovec Jože 8. Naravno število, ki ni praštevilo, niti sestavljeno število 11. Gluh skladatelj 15. Odnašanje zemlje z vetrom 17. Au 19. Najsvetlejša zvezda na nočnem nebu

30

31

Srednja šola Črnomelj