LN ucb_322-323

Ne pozabite!

Osnovni pojmi

Statistična populacija je množica, ki jo statistično proučujemo.

Statistične enote so elementi populacije. Vzorec je podmnožica, katere elementi predstavljajo največjo možno mero značilnosti celotne množice.

• Reprezentativni vzorec so elementi iz osnovne množice, izbrani so tako, da so v njih zajete vse značilnosti osnovne množice.

• Slučajni vzorec so vsi elementi osnovne množice, ki imajo enako možnost, da bodo izbrani.

Statistična spremenljivka (znak, podatek) je vrednost ali lastnost statistične enote, ki jo proučujemo. Statistične spremenljivke so:

• številske (numerične) – kvantitativne; celoštevilske (diskretne) in zvezne;

• vrstne – ordinalne;

• opisne (stvarne, atributivne) – kvalitativne.

Parameter je tipična vrednost, s katero opišemo celotno množico podatkov naenkrat.

Frekvenca je posamezno število diskretnih statističnih enot iste vrednosti tega statistične spremenljivke.

Diagrami

Krožni diagram ali strukturni krog je diagram, kjer celota pomeni 360 stopinj, središčne kote, ki pripadajo posameznim vrednostim, pa dobimo s procentnim računom.

Stolpčni diagram je diagram, kjer so podatki, ki so razvrščeni v veliko frekvenčnih razredov ali lahko dosežejo veliko različnih diskretnih vrednosti, opisani s stolpci. Lahko so pokončni, ležeči, sestavljeni in strukturni.

Histogram je diagram za prikazovanje grupiranih podatkov. Pri tem ni pomembno, ali so širine frekvenčnih razredov enake. Meje razredov narišemo na vodoravni osi, frekvence posameznih razredov pa na navpični osi. Tako nastanejo pravokotniki, ki so drug ob drugem, ploščina posameznega pravokotnika pa je sorazmerna frekvenci tistega razreda.

Linijski diagram je diagram za opisovanje postopnega spreminjanja vrednosti nekega podatka, največkrat v daljšem časovnem obdobju.

Frekvenčni poligon uporabljamo za grafično ponazoritev frekvenčne porazdelitve. Podatki so lahko zvezni ali grupirani.

Ne pozabite!

Srednje vrednosti

Aritmetična sredina x (povprečje) je kvocient vsote vseh vrednosti statistične spremenljivke s številom teh vrednosti. Če so vse vrednosti različne, aritmetično sredino izračunamo po formuli:

Kvartili

Prvi kvartil Q1 je mediana leve polovice podatkov.

Tretji kvartil Q3 je mediana desne polovice podatkov.

DELOVNA RAZLIČICA DELOVNA RAZLIČICA

Razsevni diagram je množica točk v ravnini, katerih abscisa in ordinata sta v funkcijski odvisnosti.

Če se vrednosti statistične spremenljivke ponavljajo (k1 vrednosti x1 …), dobimo tehtano aritmetično sredino, ki jo izračunamo po formuli: x

Mediana m (središčnica) je tista vrednost statistične spremenljivke, pri kateri je pri negrupiranih podatkih polovica vrednosti večjih, druga polovica vrednosti pa manjših od nje.

Modus M (gostiščnica) je vrednost podatka, ki se v množici vseh vrednosti ponavlja najpogosteje. Za grupirane podatke namesto modusa poiščemo modalni razred, to je tisti razred, ki ima največjo frekvenčno gostoto oz. mu ustreza ploščinsko največji pravokotnik v histogramu.

Medčetrtinski razmik IR je razlika med tretjim in prvim kvartilom; IR = Q3 – Q1.

Diagram kvartilov (škatla z brki) je pravokotnik med dvema daljicama nad številskim trakom, na katerem so označeni minimalna in maksimalna vrednost podatkov ter vsi trije kvartili.

Mere razpršenosti

Variacijski razmik R je razlika med največjo xmax in najmanjšo xmin vrednostjo podatka. R = xmax – xmin

Varianca σ2 je povprečje kvadratov odmikov podatkov od srednje vrednosti. Večja je varianca, bolj so podatki razpršeni.

Kumulativna frekvenca

Pove, koliko podatkov je doseglo manjšo vrednost od zgornje meje frekvenčnega razreda.

Kumulativni graf je grafični prikaz kumulativnih vrednosti.

Frekvenčni razred

Če je diskretnih podatkov zelo veliko ali če so podatki zvezni, jih združimo v frekvenčne razrede.

Širina frekvenčnega razreda dk je razlika med zgornjo zk in spodnjo mejo sk razreda: dk = zk – sk.

Sredina frekvenčnega razreda xk = zk + sk 2 .

Standardni odklon σ (standardna deviacija) je kvadratni koren iz variance.

Natisnite to stran

Natisnite to stran