Zanimive so tudi vrednosti, ki povedo kolikšen delež celote (n) pomeni posamezna vrednost statistične spremenljivke oz. število podatkov v frekvenčnem razredu (f). Kvocient teh dveh števil je relativna frekvenca f´ podatka; največkrat ga predstavimo v odstotkih (lahko pa tudi z ulomkom ali racionalnim številom).
f´ = f n
Obstaja še en način grupiranja, pri katerem združujemo frekvence ali frekvenčne razrede od spodaj navzgor oz. »kopičimo« podatke. Tako dobimo kumulativno frekvenco F, ki pove, koliko podatkov je zavzelo manjšo vrednost od zgornje meje frekvenčnega razreda.
Opisane porazdelitve najprej poglejmo na primeru ponesrečencev.
Frekvenčna porazdelitev in relativna frekvenčna porazdelitev ponesrečenih
Starostni razred [leta] Širina frekvenčnega razreda
Sredina frekvenčnega razreda
Število n (frekvenca f ) Relativna frekvenca n N [%]
0–9 10 5 12 12 84 100 = 14,3 10–19 10 15 22 26,2
Preglednica kumulativnih frekvenc (tudi v odstotkih) za ponesrečence iz raziskave
Starost ponesrečenih Kumulativna frekvenca F Kumulativna frekvenca F´ [%]
manj od 0 0 0
manj od 10 0 + 12 14,3
Zgled 1
V razredu so učenci izbrali najljubšo barvo; 8 jih je izbralo rdečo, 5 modro in 7 zeleno.
a) Kolikšna je absolutna frekvenca zelene barve?
f = 7
Absolutna frekvenca zelene barve je 7.
b) Kolikšna je relativna frekvenca modre barve?
f´ = 5 8 + 5 + 7 = 5 20 = 0,25
Relativna frekvenca modre barve je 25 %.