problem možgani
premislek
matematični model
preverja s testi, kako se model obnese v praksi rezultati eksperimentalno pridobljenih podatkov
Kaj se zgodi, če …? popravljen oz. spremenjen model hipoteze predvidevanja
rezultati opazovanj pričakovani rezultati
statistika
1. Rešiti moramo realni problem.
2. Zamislimo si matematični model.
3. Pridobiti moramo čim več predvidevanj oz. hipotez (kaj se zgodi, če …).
4. Pridobiti moramo eksperimentalne podatke o delovanju modela.
5. Podatke primerjamo s pričakovanimi teoretičnimi učinki.
6. Statistični test pokaže, ali model dovolj dobro opisuje problem.
7. Po potrebi matematični model dopolnimo ali popravimo in nadaljujemo pri točki 3.
Osnovni pojmi statistike
Množica, ki jo statistično proučujemo, se imenuje populacija. Elementi populacije so statistične enote. Populacija je lahko zelo številna množica, tako da je statistična raziskava na njej predraga ali celo neizvedljiva. Zato se postavi vprašanje, kako celotno množico predstaviti s podmnožico tako, da elementi podmnožice predstavljajo največjo možno mero značilnosti celotne množice. Taki podmnožici rečemo vzorec, njegove elemente pa moramo izbrati iz osnovne množice na poseben način, da je vzorec reprezentativen. Če imajo vsi elementi osnovne množice enako možnost, da bodo izbrani, je vzorec slučajen. Moč vzorca imenujemo numerus in ga označimo z N.
Vrednost ali lastnost statistične enote, ki jo proučujemo, imenujemo statistična spremenljivka, znak ali podatek. Podatki, ki jih zbiramo, so ponavadi številski (numerični): npr. številka čevlja, obseg pasu, višina, teža, starost (če se omejimo na raziskavo o ljudeh). Lahko pa so tudi vrstni (ordinalni): npr. stopnja izobrazbe, ocena zadovoljstva. Pogosto pa nas pri neki množici ljudi zanima npr. spol, rojstni kraj, državljanstvo, izobrazba, stalno bivališče, mesto zaposlitve, poklic itd. Vsi ti podatki so opisni (stvarni, atributivni). Ker so za obdelavo najbolj primerni številski ali vrstni podatki, imajo statistični uradi posebne šifrante, s katerimi neštevilske podatke prevedejo v številske. Številski podatki so dveh vrst: celoštevilski (diskretni); npr. številka čevlja, človekov IQ, davčna številka itn. in zvezni, ker lahko zavzamejo katero koli vrednost iz nekega intervala; npr. obseg pasu, višina, teža itn. (če se omejimo le na raziskave o ljudeh).
Spoznali boste:
Ű razliko med populacijo in vzorcem,
Ű vrste podatkov.
DELOVNA RAZLIČICA DELOVNA RAZLIČICA
Populacija izhaja iz latinske besede populus ki pomeni ljudstvo. Prve statistične raziskave so bile ravno ljudska štetja. Zadnji popis prebivalcev Slovenije je bil leta 2002.
Na podlagi vzorca strokovnjaki naredijo statistično oceno, ki velja za celotno populacijo. Ta ocena ni absolutno natančna, ampak le bolj ali manj verjetna. Stopnja verjetnosti oz. natančnosti trditve za celotno populacijo je odvisna od vzorca in metode raziskave.
»Laži, grde laži in statistika!« je ob neki priložnosti vzkliknil ministrski predsednik kraljice Viktorije, Benjamin Disraeli. Marsikomu je ušla na račun statistike še kakšna bolj krepka. Neki šaljivec pa je izjavil: »Statistika je kakor bikini; pokaže, kar se sme videti, bistveno pa zakrije.«
Populacija
Vzorec
