Skip to main content

LN ucb_282-283

Page 1


Osnove

statistike

Statistika kot veda se je razvijala postopoma; iz prvih poskusov popisovanja prebivalstva in davkov do sodobnih metod analize podatkov. Že v starem Egiptu in Mezopotamiji so vladarji vodili evidence o prebivalstvu, zemljiščih in davkih. Tudi Rimljani so razvili sistem popisov (lat. census), da bi nadzorovali davke in vojaške obveznosti. To so bili prvi zametki »državne statistike«, vendar še brez matematičnih orodij.

V 17. stoletju se je statistika začela oblikovati kot posebna veda. Angleški zdravnik in demograf

John Graunt (1620–1674) velja za enega od njenih začetnikov. Z analizo londonskih mrliških listov je pokazal, da je mogoče s podatki sklepati o življenjski dobi meščanov in o javnem zdravju.

Na področju verjetnosti sta bila ključna Blaise Pascal (1623–1662) in Pierre de Fermat (1601–1665), ki sta reševala probleme iger na srečo. Na njuno delo se je naslonil Jacob Bernoulli (1654–1705), ki je v knjigi Ars Conjectandi prvi sistematično obravnaval zakon velikih števil.

To je bil velik korak v povezovanju verjetnosti in statistike.

V 18. stoletju je eden najvplivnejših mislecev v zgodovini statistike, angleški matematik in duhovnik Thomas Bayes (1701–1761), razvil znamenito Bayesovo formulo. V istem času je nemški matematik Carl Friedrich Gauss (1777–1855) oblikoval metodo najmanjših

kvadratov in opisal normalno porazdelitev (Gaussovo krivuljo), ki je postala temelj modernega statističnega sklepanja.

V 19. stoletju je irski matematik Francis Galton (1822–1911) uvedel pojem korelacije in regresije, s čimer je omogočil analizo odnosov med spremenljivkami. Njegov sodobnik Karl Pearson (1857–1936) je razvil χ²-test in postavil temelje moderne statistične teorije. Skupaj z Ronaldom Fisherjem (1890–1962), ki je v prvi polovici 20. stoletja uvedel metode načrtovanja poskusov, analizo variance (ANOVA) in maksimizacijo verjetnosti, so omenjeni matematiki statistiko uveljavili kot samostojno znanstveno disciplino.

Danes je statistika nepogrešljiva v naravoslovju, družboslovju, medicini, ekonomiji in tehniki. Razvoj računalnikov v 20. stoletju je omogočil

DELOVNA RAZLIČICA DELOVNA RAZLIČICA

uporabo statistike na ogromnih podatkovnih zbirkah in odprl pot k sodobni podatkovni znanosti ter umetni inteligenci.

Če hočemo razumeti podatke oz. informacije, ki jih vsakodnevno posredujejo različni mediji, jih pravilno ovrednotiti in ugotoviti, ali so pomembne ali pa morda zavajajoče, moramo vsaj malo poznati osnove statistike. S tem mislimo zbiranje, grupiranje in urejanje podatkov, njihovo prikazovanje in interpretiranje ter postavljanje končnih ugotovitev in ocen.

Statistika ni uporabna le pri analizi podatkov, ampak je tudi eden najpomembnejših gradnikov načina reševanja problemov, ki se imenuje matematično modeliranje. Njegov princip delovanja si poglejmo na shemi na naslednji strani.

Prizor popisa prebivalstva kot del oltarja Domicija Ahenobarba (Muzej Louvre)
Thomas Bayes
Francis Galton
Karl Pearson Ronald Fisher
John Graunt Blaise Pascal
Pierre de Fermat

Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
LN ucb_282-283 by Založba Rokus Klett, d.o.o. - Issuu