Grafi funkcij z absolutnimi vrednostmi
Ustavimo se še ob grafih nekaterih funkcij, ki niso na vsem definicijskem območju linearne funkcije in njihov graf ni premica.
Zgled 1
Narišimo graf funkcije f(x) = |2x – 1|.
Najprej narišimo premico y = 2x – 1.
Ko je npr. x = –1, je y = –3. Točka (–1, –3) leži na tej premici.
V primeru naše funkcije pa je f(–1) = |2(–1) – 1| = |–3| = 3.
Torej na njenem grafu leži točka (–1, 3), ki je zrcalna slika točke (–1, –3). Podobno velja za vse točke, ki imajo negativno ordinato y. To pomeni, da moramo tisti del premice, ki je pod abscisno osjo, prezrcaliti prek abscisne osi.
Predpis za to funkcijo lahko napišemo:
f(x) = 2x – 1; x ≥ 1 2 –2x + 1; x < 1 2
Zgled 2
Spoznali boste: Ű
Zgled 3
Narišimo graf funkcije
Izraza v absolutnih vrednostih spremenita predznak
zato ločimo tri primere:
Njen graf je del premice y = 2x – 1 za x ≥ 1 2 in del premice y = –2x + 1 za x < 1 2 .
Narišimo graf funkcije g(x) = |2x – 1| + 2.
Vsaki točki (x, y) na grafu funkcije f(x) = |2x – 1| prejšnjega zgleda moramo koordinato y povečati za 2. Točka (0, 1) postane točka (0, 3), točka ( 1 2 , 0) postane ( 1 2 , 2) … Prvotni graf se togo premakne za 2 enoti navzgor.