Z grafa linearne funkcije razberimo diferenčni količnik.
Kjer koli na grafu izberemo dve točki (npr. A in B ali C in D ali E in F), preberemo spremembo odvisne in spremembo neodvisne spremenljivke in izračunamo kvocient med njima, vedno dobimo enako vrednost, ki je enaka diferenčnemu količniku:
Zgled 7
Zapišimo linearno funkcijo, katere graf je na sliki.
Premica seka ordinatno os pri 3, njena začetna vrednost je enaka 3. Ko se x poveča za eno enoto, se vrednost funkcije zmanjša za 2 enoti, kar pomeni, da je k = –2.
Linearna funkcija, katere graf je na sliki, je torej: f(x) = –2x + 3.
V fiziki ponavadi na abscisno os nanašamo čas. S točko (0, n) opišemo stanje na začetku –ob času t = 0, od tod poimenovanje začetna vrednost.
• Če je diferenčni količnik k linearne funkcije f pozitiven, je linearna funkcija naraščajoča, če pa je k negativen, je linearna funkcija padajoča.
Ker iz vrednosti števila k preberemo naraščanje ali padanje linearne funkcije, mu rečemo tudi smerni koeficient premice.