Ivan Cankar (1976–1918) se je rodil na Vrhniki v številčni družini revnega obrtnika. Je predstavnik slovenske moderne in njen osrednji pripovednik ter dramatik. V njegovem literarnem ustvarjanju se prepletajo sestavine nove romantike, dekadence, impresionizma in simbolizma, a tudi še realizma in naturalizma. Z njegovo pesniško zbirko Erotika in njegovo zbirko črtic in novel Vinjete ter Župančičevo Čašo opojnosti se leta 1899 na Slovenskem začne moderna. Izredno pomemben je Cankarjev prispevek k razmahu slovenskega pripovedništva; ustvarjal je zelo različne pripovedne oblike – od črtice do satire, novele, povesti in romana – ter v njih zajel pomembne probleme osebnega, družbenega in narodnega življenja. Številni od njih so značilni tudi za današnji čas. Posebna odlika njegovih del je poetični slog. Nekaj njegovih pomembnih pripovednih del: Na klancu Hiša Marije Pomočnice, Martin Kačur, Podobe iz sanj Tudi v svojih dramskih delih (npr. Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Hlapci) je prikazoval temeljna socialna in moralna vprašanja dobe.
ALI VESTE?
Cankarjevo prvo in zadnje objavljeno pripovedno delo sta bili zbirki črtic. Vinjete je objavil leta 1899, torej v letu, ki zaznamuje začetek slovenske moderne. V Epilogu te zbirke se je odrekel realizmu in naturalizmu z novoromantično zahtevo, naj bo literatura izraz umetnikove duše: »Moje oči so pokoren organ moje duše, moje duše in njene lepote, njenega sočutja, njene ljubezni in njenega sovraštva ...« S Podobami iz sanj se obdobje slovenske moderne zaključuje kot vprašanje o smislu in nesmislu vojnega trpljenja. V tej zbirki je Cankar ustvaril vrh svojega simbolizma in že utiral pot prihajajočemu ekspresionizmu.
