KONOPLJA
OSVAJA
S LOVENIJO
^e konopljo ro~no po‘anjemo, se ra~unica izide tudi ‘e pri desetih arih. Lani jo je veliko kmetov sejalo prvi~, in to po deset, dvajset arov; to je bilo ‘e dovolj, da so pokrili stro{ke in {e nekaj zaslu‘ili. Ta pozitivni trend se bo nadaljeval tudi letos, saj je za setev konoplje izredno zanimanje. Seme bo kmet prodal z lahkoto, ker je zelo iskano in se cena dviga; slovensko je {e dra‘je. Cena na kilogram se giblje od dva do tri evre na kilogram;
Ali slovenski pridelovalec dobi subvencijo za setev konoplje? Da, saj je konoplja enakovredna drugim polj{~inam. ^e jo seje{ kot glavno polj{~ino, do petnajstega junija, je osnovna subvencija tristo evrov na hektar tako imenovane pla~ilne pravice. ^e jo seje{ kot strni{~ni posevek, je subvencija {estdeset evrov na hektar. ^e si integrirani pridelovalec, dobi{ {e dodatnih dvesto evrov, ~e si ekolo{ki pridelovalec, pa
lani pa smo kmetje ‘eli od petsto do devetsto kilogramov semena na hektar. Rekord je dosegel pridelovalec na Brezjah na Gorenjskem. ^e bi ‘eli ro~no, bi bilo semena gotovo {e za petsto kilogramov ve~. @etev s klasi~nim kombajnom namre~ seme raztrosi po zemlji, kjer ga potem nekaj pojedo pti~i, nekaj pa ga, ~e je zunaj {e toplo, vzklije {e jeseni, sicer pa v zemlji po~aka do pomladi in vzklije tedaj.
Toma‘ Su{nik i{~e obrat za predelavo konoplje
18 - APRIL 13 -
Konopljina slama sto koruze posejali konopljo. Koruza se ve~inoma uporablja za prehrano ‘ivali, je pa ekolo{ko in okoljsko precej sporna. Veliko ve~ tudi lahko naredimo iz konoplje kot pa iz koruze, torej bi se lahko s konopljo marsikateri trend v na{i dr‘avi obrnil navzgor, je prepri~an. Konoplja je zanj re{itev za zemljo, ljudi in ‘ivali.
EKONOMIKA PRIDELAVE KONOPLJE Izra~unal je tudi ekonomiko pridelave konoplje. Hektar po‘ete konoplje da – z dana{njo tehnologijo ‘etve – petsto do sedemsto kilogramov suhega in o~i{~enega semena ter tri do pet ton posu{ene in zbalirane slame. Cena za seme
Foto T. Svete
T
oma‘ Su{nik*, lastnik konopljarne Hannah biz iz Ljubljane, je strokovnjak za pridelavo in predelavo konoplje. Letos namerava v Sloveniji postaviti tovarno za predelavo konopljine slame v vlakna za izolacijsko volno in v granulat, ki se uporablja v gradbeni{tvu, vrvarstvu, pohi{tveni in vrtnarski industriji. Trenutno i{~e primeren prostor v bli‘ini avtocestnega kri‘a, na relaciji Ljubljana – Maribor – Murska Sobota. Primerno bi bilo gospodarsko poslopje ali skladi{~e z vsaj dvesto kvadratnih metrov pokritega prostora in dvesto do tristo kvadratnih metrov zunanjega dvori{~a za pripravo in shranjevanje slame. Pripravljen je na dolgoro~no sodelovanje, na najem z mo‘nostjo odkupa. Konopljinih stebel pri nas zaenkrat {e nih~e ne predeluje, saj za to nimamo tovarne, niti strojev. Toma‘ Su{nik se bo tega lotil prvi. Mehanizacijo bo postavil s pomo~jo pionirja predelave Mirka Hudla iz Lovank na Avstrijskem Koro{kem, prvenstveno za proizvodnjo izolacijske volne in granulata. Tako bo omogo~en odkup slame od kmetov in dodana vrednost pridelavi konoplje v Sloveniji. Su{nik pravi, da se povpra{evanje po konopljinih izdelkih v svetu in v Sloveniji zelo pove~uje in je ve~je od ponudbe. Po predvidevanjih bo letos zato pri nas s konopljo posejanih ve~ kot dvesto hektarjev njiv, glede na trend pa bo ‘e leta 2015 z njo posejanih ‘e okoli tiso~ hektarjev, upo{tevaje tudi, da bi name-
Toma‘ Su{nik oskrbuje slovenski trg s prehranskimi izdelki, ki jih je mogo~e naro~iti tudi po po{ti na www.misteriji.si
iz integrirane pridelave je od enega in pol do dva evra za kilogram, cena za ekolo{ko seme pa je dva do tri evre za kilogram. »Trenutno je cena tudi ve~ kot tri evre, ker je vse ekolo{ko evropsko seme ‘e po{lo in ga ni ve~ mo~ dobiti, zato ga nekateri uva‘ajo iz Kitajske in Kanade, kar je precej ‘alostno, glede na velike mo‘nosti in tradicijo pridelave v Evropi in Sloveniji,« pravi Toma‘ Su{nik. Cena za odkup slame pa se giblje od sto do sto dvajset evrov na tono slame. Izkupi~ek, ki ga ima torej pridelovalec s konopljinim semenom in slamo, se giblje od tiso~ {esto do dva tiso~ evrov za ekolo{ko seme in slamo. V to seveda niso v{teti stro{ki nakupa semena, setve, spravila in ostalih izdatkov na polju, prav tako ne subvencije, ki jih dr‘ava namenja za spodbujanje pridelave. Dodana vrednost pa je v predelavi semena v olje in moko, vlakna v volno in ostale derivate. Pristavlja {e, da je konopljino seme odli~no za ~love{ko prehrano, saj nima konkurence. Za ~loveka potrebne snovi vsebuje veliko in v pravilnih razmerjih: beljakovine z vsemi esencialnimi aminokislinami, ki jih moramo dobiti iz hrane; ma{~obe z vsemi esencialnimi ma{~obami, ki jih tudi moramo dobiti iz hrane; ter minerale in veliko netopnih vlaknin, ki jih nujno potrebujemo za prebavo in zdravo prehranjevanje. T. S. D *01/4300 255, info@hannah-biz.si