U~ ENJE
PRE ‘ IVETJA
MIHA BER^I^
kurivo dodaja{ po potrebi. Pred spanjem lahko nalo‘i{ malo ve~ in zbere{ ‘erjavico na kup. Zjutraj ne‘no prebrska{ ognji{~e – navadno te ~aka {e dovolj vro~ ko{~ek, s katerim znova pri‘ge{. Ogenj je la‘je ohranjati kot vsaki~ znova pri‘igati. Kaj mora vsebovati pre‘ivetveni komplet?
Foto osebni arhiv Miha Ber~i~
Miha Ber~i~ je mikrobiolog, aktivni tabornik od leta 1988, od petega razreda osnovne {ole. @e od malega je za~util in kot tabornik razvijal tesno povezanost z naravo in nenehnim odkrivanjem neokrnjenih koti~kov Slovenije. Med {tudijem mikrobiologije je poglobil spoznanja o povezanosti in sodelovanju ‘ivljenja tudi na molekularni in celi~ni ravni. V zadnjem obdobju raziskuje zdravilne lastnosti naravne hrane, samoozdravitvene sposobnosti ~love{kega telesa in druge naturopatske metode.
Znati moramo zakuriti ogenj brez v‘igalic.
Odvisno od tega, kam gre{, za koliko ~asa in kak{ne razmere tam pri~akuje{. Jaz imam navadno s seboj le no‘. Brez no‘a si kot brez obeh rok. Z njim si lahko naredi{ orodje, zakuri{ ogenj, naredi{ bivali{~e in drugo. Za splo{no pre‘ivetje v naravi potrebujemo {e prvo pomo~, astronavtsko folijo in pi{~alko. Z astronavtsko folijo se lahko v mrazu grejemo, v vro~ini pa hladimo. Pi{~alko potrebujemo, da z njo
VIKEND SEMINARJI MIHE BER^I^A PRE@IVETJE V NARAVI – Poudarek je na gozdovni{kih znanjih in tehnikah pre‘ivetja v ekstremnih razmerah z minimalno opremo. PRE@IVLJANJE V NARAVI – Poudarek je na energijskih tehnikah zaznavanja in ~utenja lastnega telesa in narave. PRE@IVLJANJE V NARAVI (DRU@INSKI VIKENDI) – Namenjeni so (mladim) dru‘inam, ki se ‘elijo globoko povezati s svojimi otroci, splesti tesne in pristne vezi, ustvarjati skupaj in predstaviti svojim otrokom ~arobni svet dru‘inskega pre‘ivljanja v neokrnjeni naravi.
kli~emo na pomo~, ~e se izgubimo. V takem primeru lahko uporabimo {e dim z ognja ali odsevni predmet, s katerim signaliziramo vsakih deset sekund, kar je znak za re{evanje. ^e gre{ v naravo za dlje ~asa, je priporo~ljivo, da ima{ s seboj {e posodo, nekaj moke in ri‘a. ^e ho~e{ ‘iveti le od divje hrane, se mora{ navaditi na njen okus, ki je dostikrat trpek in grenak. Poleg u‘itnih rastlin so denimo spomladi na voljo tudi so~ni listi dreves, ki so vsi u‘itni, recimo od bukve, breze, lipe. Je pa treba rastlinsko hrano zelo dobro pre‘ve~iti, da se navadi{, da lahko z manj hrane dobi{ ve~ mo~i. Dobro je tudi, da izkoristi{ son~ne ‘arke, seveda v normalnih mejah, kajti tudi od sonca ~lovek dobi energijo prek ko‘e. Priporo~ljiva je solarna joga. Kaj pa ‘ivalska hrana? Jaz ne u~im loviti ‘ivali v naravi, ker sem vegan. Sicer pa ob morju lahko pre‘ivite z ribami, {koljkami, v gozdu pa z ribami iz rek in potokov, raki, ‘abami, ka~ami in drugimi ‘ivalmi. Meso je treba pripraviti na ognju, ker je okusnej{e. Pri odiranju ‘ivali je treba paziti, da ne po{kodujete notranjih organov, predvsem ~revesja, ker je notri ogromno mikroorganizmov, ki lahko oku‘ijo meso, zaradi ~esar lahko (Nadaljevanje na strani 52)
36 - MAJ 12 -