A RZEN na porabijo ne le v boju proti poljskim {kodljivcem, pa~ pa tudi v pi{~an~jereji. Pi{~anci izredno dobro prena{ajo arzenik nekje do 45 ppm in ga nepredelanega izlo~ajo, njegova prisotnost v ~revesju pa zavira razvoj parazitov ter omogo~a bolj zdravo perutnino in ve~ji donos mesa. Sli{i se krasno, sploh ~e omenimo, da tako krmljena perutnina nima povi{anih ravni arzenika v mesu in jajcih. Tako pa o~itno ne misli skupina posameznikov iz Arkansasa, ki je zadnjih nekaj let v sodnem sporu s proizvajalcem krmila Roxarsone. Zatrjujejo, da zaradi tristo tiso~ ton iztrebkov pi{~ancev, krmljenih z obilnim dodatkom triintridesetega elementa, njihovi otroci umirajo za levkemijo, ko ob suhem vremenu veter dviga z arzenom bogat prah z njiv. Arzenove spojine so namre~ uvr{~ene v prvi razred kancerogenov. Podporo trditvam me{~anom daje tudi veliko {tevilo redkih rakavih obolenj v njihovem mestecu. Izpostavljenost majhnim koli~inam arzena v dalj{em obdobju dokazano pogosto pripelje do levkemije ali raka na ko‘i, plju~ih in se~ilih. Za zvi{ano tveganje teh pojavov velja ‘e nizkih 10 ppm v vodi. Kraj{e izpostavljanje majhnim koli~inam strupenega elementa pa lahko pripelje do te‘av s ko‘o in nohti, pigmentnih znamenj, te‘av z srcem in o‘iljem ter odmiranja obrobnega ‘iv~evja.
ARZENIK IN NAPOLEON Pri arzenu so anorganske oblike, podobno kot pri njegovem manj{em sorodniku germaniju, veliko bolj strupene od tistih, ki imajo v sebi ogljikov atom. Spojina, v na{ih krajih dolga leta znana kot arzenik ali kemijsko arzenov trioksid As2O3, je spojen s kisikom kar petstokrat strupenej{i od ~istega elementarnega arzena. Za smrt odraslega ~loveka zado{~a ‘e med 70 in 130 mg belega oksida. Smrt nastopi zaradi arzenove lastnosti, da zavira delovanje prek dvesto razli~nih encimov, tudi ‘ivljenjsko pomembnih za celi~no dihanje. ^eprav en sam gram te substance lahko vzame ‘ivljenje kar osmih ljudi, se
38 - JANUAR 10 -
svetovna proizvodnja {e vedno vrti okoli pet tiso~ ton, pri ~emer ima le Kitajska arzenove rudnike, vse ostale dr‘ave proizvajalke ga pridobivajo kot stranski produkt v proizvodnji barvnih kovin. Ve~ina proizvedenega arzena kon~a v lesni industriji. Tak les ni najbolj blagodejen za zdravje, a so {ele nedavnega 2004 v EU in ZDA prepovedali za{~ite lesa na osnovi arzena. ^e torej ‘ivite v »ekolo{ki« leseni hi{i, ki je starej{a od petih let, se morda velja pozanimati, kaj neki dr‘i lesne ~rve in plesni pro~ od va{ih vrat. S ~im je okra{en njegov dom, pa zagotovo ni vedel Napoleon, ki je v izgnanstvu na Sveti Heleni bival v sobi z zelenimi tapetami, katerih barva je izhajala iz arzenovega barvila. Skupaj z Napoleonom je v sobi ‘ivela kolonija plesni Scopulariopsis brevicaulis. Ta sicer ne{kodljiva zidna plesen, ki ob~asno napade kak{en noht, prebavlja organske arzenove spojine in izdihava izredno strupen plin trimetilarzin. Kombinacija vdihanega arzena in na tem elementu temelje~ih zdravil za ‘elod~ne te‘ave je najverjetneje glavni razlog za smrt velikega francoskega vojskovodje. Ko so pred nekaj leti analizirali njegov las, je ta vseboval kar 600-krat vi{je koli~ine arzena kot pri zdravem ~loveku. Naslednja stvar utegne malce spominjati na zgodbo o zmrznjenem vrab~ku, konju in ma~ki. V precej{njem delu Indije in Azije imajo problem ~iste pitne vode. Zaradi zajemanja vode iz potokov, vodnjakov in jezerc so prebivalci tega podro~ja pogosto izpostavljeni mikroorganizmom, ki povzro~ajo vrsto bolezni – od nedol‘nih drisk pa vse do smrtonosnih, kot je kolera. ^lovekoljubne organizacije so se odzvale na te tegobe in pri~ele z izdelavo vrtin za podzemno pitno vodo, za katero pa se dolgo ni vedelo, da vsebuje velike koli~ine smrtonosnega elementa. Zato je danes samo v Banglade{u kar petinosemdeset milijonov ljudi izpostavljenih visokim koli~inam arzena v pitni vodi in posledi~no pravi epidemiji rakavih obolenj, kar Svetovna zdravstvena organizacija imenuje najve~ja mno‘i~na zastrupitev v zgodovini ~love{tva.
KORISTEN ZA ^LOVEKA? ^e se vam zdi obremenjenost okolja z arzenom groze~e visoka, je morda pomirjujo~e dejstvo, da utegnejo neko~ dokazati arzen kot ‘ivljenjsko pomemben element za ~loveka, podobno kot se je zgodilo s strupenim selenom. Da ta trditev ni ~isto iz trte zvita, nas u~i zgodovina, ko nam razkriva ~udne prehranjevalne navade, ki so dvesto let nazaj zajele [tajersko. Kmetje so za bolj{e zdravje in ve~ energije jemali precej{nje koli~ine arzenika; pri~eli so z majhnimi odmerki in po~asi nadaljevali do nekajkratnega smrtnega odmerka – brez posebne {kode. Trdili so, da lahko tako z arzenom podprti lahkotno priplezajo na najvi{je gore, ne da bi se zadihali, in so ga za dobro formo dajali tudi konjem. Ko je tako arzenika vajen ~lovek nenadno prekinil njegovo jemanje, je ob~util precej{en padec ‘ivljenjske energije, ki pa se je kmalu povrnila, ko je zau‘il {~epec belega strupa. V angle{kih medicinskih krogih so zgodbo o arzena la~nih [tajercih sprejeli s skepso in poslali zdravnika, da se o vsem skupaj prepri~a. Dvomi so se razblinili, ko so na{li kmeta, ki je pred komisijo zau‘il 370 miligramov arzenovega trioksida, ki je dostikrat smrtonosen ‘e pri 60ih miligramih. S testom so potrdili velike koli~ine strupenega elementa v urinu, a kmetu po pri~evanjih ni povzro~il nobene {kode. O podobnem obi~aju so poro~ali tudi iz [vice, kjer so si hribovci z arzenikom potresali z maslom namazan kruh. A dokler se arzen ne izka‘e za ‘ivljenjsko pomemben element, je morda najbolje po~akati in na maslu {e vedno u‘ivati med. Da pa se vam ne bi pripetila zgodba s starimi ~ipkami, se velja ogniti sumljivim »naravnim« indijskim in kitajskim pripravkom, ki radi vsebujejo velike koli~ine arzena, v vzhodni medicini {e vedno ~islanega kot tonik. Obilo zdravja in sre~e, pa seveda ~iste pitne vode in arzena prosto okolje do prihodnji~ Vam ‘elim. Sa{o Burja
D