VOLKODLAKE
RODIL KANIBALIZEM
je svobodno potoval po gozdovih, medtem ko je telo v katatoni~nem stanju ~akalo na vrnitev.
je bil volkove pridobiti, da bi bila {koda na ~redi razumna in ~im manj{a. O sovra{tvu ni bilo sledu. Vikingi in sploh severnoevropska ljudstva so pri volkovih ob~udovala pogum. Bojevniki so se obla~ili v vol~je ko‘e in se tudi mentalno poistovetili z volkom, prevzeli so njihovo mo~, hitrost in neustra{enost. Kasneje pa so se stvari za~ele zapletati, vse kar je {kodovalo gospodarstvu, je dobilo negativni predznak (plenilci ~red). Seveda je potrebno prej simbol plemenitih lastnosti poteptati, da lahko nekaj sovra‘imo. Tako so volku za~eli pripisovati ~love{ke lastnosti, zlobo in krvolo~nost. Degradiran je bil iz svete ‘ivali v nekaj nenaravnega z negativnim predznakom.
OZDRAVLJANJE VOLKODLA[TVA
NISO GORELE LE ^AROVNICE S prevlado kr{~anstva so dobila vsa stara animisti~na verovanja hudi~ev izvor. Bog je pa~ ustvaril po svoji podobi samo ~loveka in le njemu je vdihnil du{o. @ival, ki ni le v slu‘bi ~loveka oziroma ki ~loveka psiholo{ko bega, v dobrem ali slabem, je gotovo Satanovo delo. V srednjem veku, zlasti v 15. in 16. stoletju pa se je rodil volkodlak, kot ga iz zgodb poznamo danes. V evforiji preganjanja krivovercev, ~arovnic in ~arovnikov so se pred inkvizicijskimi in lai~nimi sodi{~i zna{li mnogi nesre~ne‘i z obto‘bo, da so volkodlaki. Kot pri ugotavljanju ~arovni{tva je bil tudi v primeru volkodlakov izdelan spisek znakov za ugotavljanje, re{itve, oziroma oprostilne sodbe skoraj ni bilo. Volkodlakom so o~itali predvsem sodelovanje s hudi~em, saj so sposobnost spreminjanja iz ~love{ke v ‘ivalsko obliko dobili od njega in seveda kanibalizem. @elja po ~love{kem mesu, zlasti ‘enskem in otro{kem, naj bi bila pri nekaterih tako velika, da so se poslu‘ili raznih pripomo~kov za spremembo v volkodlaka. Navajajo cele recepture rastlinskih drog, kot so beladon, opij, trobelika, mandragola, ‘efran in druge: Dobro prekuhano, pome{ano z dojen~kovim blatom in tako naprej. Metamorfoza v volkodlaka je bila kar te‘ka in bo-
40
Volkodlak si postal po svoji ‘elji ali pa ~e si po nesre~i zaspal pod ‘arki polne lune. Volkodla{tvo ni bilo prenosljivo, vampirizem (spodnja slika) pa naj bi se prena{al.
le~a , saj so se kr~ile in spreminjale mi{ice in kosti, celo povr{ino ko‘e je prerasla dlaka; v fazi spreminjanja so volkodlaki zavijali od bole~in, kasneje pa iz krvolo~nosti. Nekoliko bolj realne kronike pa predvsem omenjajo kr~e in stanje omrtvi~enosti, kar bi bilo mo‘no ob navajanju vseh tistih drog. Tako je bila tudi sprememba v volka bolj astralne narave, duh
Srednjeve{ke zgodbe so bile polne razmesarjenih trupel in vsak neuspe{en lov na volka je ‘e rodil sum na volkodlaka. Zapirali so cele dru‘ine, ~e je imel kdo od ~lanov du{evne motnje. Znan je primer, da je bila volkodla{tva obsojena ‘enska, ki so jo videli odhajati v gozd po drva, takoj na to pa je iz gozda pri{el volk. Podobne zgodbe poznamo z lova na ~arovnice. Za razliko od vampirizma volkodla{tvo ni bilo nalezljivo oziroma prenosljivo. Volkodlak si postal po svoji ‘elji ali pa ~e si po nesre~i zaspal pod ‘arki polne lune. Ena mo‘nosti postati volkodlak neprostovaljno je bila tudi smola, da si se rodil za bo‘i~ opolno~i. Vendar si bil re{en, ~e ti je o~e v treh dneh po rojstvu v‘gal znamenje kri‘a na nogo. Od volkodla{tva je bilo mo‘no tudi ozdraveti. Skesanega nesre~nika so {ibali do krvi, nato pa polivali z ‘veplom, vro~im ricinovim oljem, kisom in katranom. ^e je pre‘ivel (redko), je bil ozdravljen, v vsakem primeru pa je bila re{ena njegova du{a. V stoletjih prosvetljenstva pa tudi napredka psihiatrije se je o fenomenu volkodlakov vedno manj govorilo. Seveda nikoli ni zmanjkalo zgodb, ki so bile na meji realnega, med pravim volkom in volkodlakom. Hudobni volk se pojavlja v gozdu Rde~e kapice, pa tudi v hudih ruskih zimah zasleduje samotno trojko. Nikoli ne ve{, ali je res samo la~en volk. Psihologi, ki jim ni pod ~astjo ukvarjati se s takimi pojavi, so prepri~ani, da je tako hudobni volk kot krvolo~ni volkodlak koristen subjekt, kateremu naprtimo vse tiste grde lastnosti, ki se jih sramujemo. Niso volkovi tisti, ki preganjajo in uni~ujejo svoje blji‘nje, ker so druga~ni, druga~e misle~i, druge barve, molijo drugega boga. To so volkodlaki v ~love{ki podobi. Latinski pregovor Homo homini lupus - ~lovek ~loveku volk. A.Ju.