Page 1

št.6, junij 2018, 2,10 C

KDO OSKRBUJE STARE IN BOLNE LJUDI?

JOŽE GRIČAR:

Vse pomembnejši srebrni trg

V SREDINI: Dobro je vedeti


Verjamejo v ljudi in družino Evropa postaja stara celina tudi po strukturi prebivalstva, med države z najstarejšim prebivalstvom spada tudi Slovenija. Dolgoživa družba je velik civilizacijski dosežek, ki pa prinaša vrsto izzivov. Pred nami je največja šola solidarnosti, ki jo bomo zmogli le generacijsko povezani. To je pokazala tudi prva konferenca o neformalni oskrbi v Sloveniji na Brdu. Ohrabrujoče pa so bile predstavitve pozitivnih praks pri pomoči družinskim oskrbovalcem v lokalnem okolju, na področju zdravstvene in socialne stroke, nevladnih organizacij in medijev.

Od leve proti desni: dr. Mateja Berčan, Tomaž Smole, Ivanka Bižal in Anka Ostrman

O

bčine Žiri, Ivančna Gorica, Kamnik in Kanal ob Soči so na tem področju naredile že pomembne korake. Prizadevajo si za medgeneracijske dnevne centre, kjer bodo svojci lahko našli pomoč za začasno razbremenitev, potem za gradnjo domov, da bodo ljudje starost preživljali v bližini doma. Razvito imajo tudi pomoč na domu, kjer se vsako leto potrebe povečujejo, pomoč potrebuje vse več starejših, starih nad 90 let, med njimi pa je večina žensk. S pomočjo Inštituta Antona Trstenjaka organizirajo tečaje za domače oskrbovalce in spodbujajo oblikovanje skupin, kjer se tečajniki še naprej srečujejo in pomagajo. Tomaž Smole, podžupan občine Ivančna Gorica, ki je tudi sam doma negoval bolno ženo, je poudaril, da ne verjame v zakon, ki bi rešil te probleme, verjame pa v ljudi.

Poklon domačim oskrbovalcem Zelo pomembna je tudi pomoč strokovnih organizacij. Veliko lepega je bilo slišati o delu patronažne zdravstvene nege. Patronažne sestre prihajajo v hišo od spočetja do smrti. »Ko je pri hiši dojenček, je marsikdo pripravljen pomagati, ko se človeku izteka življenje, pa jih je zelo malo,« je povedala dr. Mateja Berčan. Izrazila je velik poklon vsem oskrbovalcem. Na velik pomen družine je opozorila tudi dr. Mateja Lopuh iz gorenjskega mo14

bilnega paliativnega tima. »Veliko ljudi paliativno oskrbo razume, kot da gre za pripravo na smrt, vendar gre za življenje,« je poudarila. Mobilni paliativni timi so ljudem na voljo ves čas, lahko jih pokličejo ali obiščejo, da jim svetujejo, kako pomagati bolnemu svojcu. Za nego bolnega ali starega svojca so potrebna osnovna znanja v zvezi z negovanjem. Prof. Alojzija Fink je že pred leti napisala knjigo Družinska nega, ki jo je kasneje dopolnila in izdala tudi zgoščenko o domači negi, izvaja pa tudi posebne tečaje. Zanimanja zanje je veliko, saj je potreb po negovanju doma veliko več kot pred leti. Primer zgledne pomoči na domu je predstavila Carmen Rajer iz krškega centra za socialno delo, ki jo ob podpori občine uspešno izvajajo že 26 let. Delujejo vse dni v tednu in pomagajo domačim pri oskrbi svojcev. Opozorila je na pogosto prezrte socialne oskrbovalke, ki zelo požrtvovalno opravljajo svoje delo, čeprav prejemajo minimalno plačo. Ivanka Bižal, ki je v Kočevju 23 let delala kot patronažna fizioterapevtka, pa je spomnila na pomen fizioterapije na domu, čeprav zavarovalnica tega dela ne priznava. Poudarila je, da je fizioterapija zelo pomembna takoj po kapi ali operaciji, človek pa se v domačem okolju bolj sprosti in prej napreduje. V pomoč družinskim oskrbovancem so tudi nevladne organizacije. Strokovno združenje o paliativni oskrbi Metulj pripravlja izobraževanja za strokovne delavce in laično javnost. Vzajemnost / junij 2018

Demenca se še vedno skriva Svojcem pomaga tudi združenje Spominčica, ki pripravlja izobraževanja o demenci, bolezni, ki je skrita in se je drži velika stigma, po vsej Sloveniji. Po nizozemskem vzoru so organizirali več Alzhaimer caffejev, kjer se svojci lahko družijo in izmenjujejo izkušnje. Pripravili so izobraževanje tudi za družinske zdravnike pa za delavce v javnem sektorju, od policistov, poštarjev do bankirjev in trgovcev. »Problem demence ni problem starejših, ampak njihovih otrok,« je opozorila predsednica združenja Štefanija Zlobec. Pomoč vrstnikom že več kot desetletje izvajajo v društvih upokojencev. V programu Starejši za starejše obiskujejo upokojence, starejše od 69 let, ki živijo doma. Če ugotovijo, da potrebujejo pomoč, jo organizirajo in so v oporo vrstnikom in svojcem. Okoli 3000 prostovoljcev je lani obiskalo 57.000 ljudi in 25.000 ljudem organiziralo pomoč ali druženje. Priznanje programu je izrekel tudi Evropski parlament, ki mu je lani podelil nagrado državljan Evrope. Pri ozaveščanju, izobraževanju in podpori domačim oskrbovalcem pomembno prispevajo tudi mediji. Za zgled na tem področju je dr. Jože Ramovš izpostavil reviji Vzajemnost in Ognjišče. Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž


Krepko igrivi v poletje Krepitvi trebušnih in hrbtnih mišic se je priporočljivo posvečati redno, po možnosti vsak dan, saj mišični steznik telesa vzdržuje telesno držo, ki je osnova za vse vsakodnevne dejavnosti, delo in tudi ukvarjanje s športom. Spretnostna igrica ob sproščanju še izboljšuje koordinacijo ter krepi možgane.

D

a bi se izognili pretiravanju in predvsem razvili občutek za moč, so namenjene današnje vaje. Zadostuje, da vsako pravilno izvedete vsaj petkrat. Če jih boste delali redno, se bodo mišice najprej okrepile, nato pa boste z istimi vajami pridobljeno moč z lahkoto vzdrževali. Ležite na hrbtu, stopala in kolena so malo narazen in roke ob telesu (slika 1). Ob vdihu dvignite glavo, močno pritisnite brado na prsi, in kolikor zmorete, stisnite mišice celega trebuha in po možnosti tudi zadnjice. Ob tem morajo biti lopatice in ves spodnji del hrbta tesno v stiku s tlemi (slika 1a). Zelo pomembno je, da ob tem rame tiščite ob tla, kolikor morete. Takoj po končanem vdihu izdihnite, iztegnite kolena in roke iztegnite nad glavo. Kolikor zmorete, raztegnite celo telo (slika 1b). Med enakomernim dihanjem se še pretegnite in se vrnite v začetni položaj s pokrčenimi koleni. Celotno povezavo vaj z neprekinjenim dihanjem skozi nos ponovite vsaj petkrat. Če nimate dovolj moči, bo zadostovala ena sama ponovitev, celotno vajo pa ponovite čim večkrat na dan. V lanski poletni številki sta opisani dve predvaji današnje vaje, ko najprej ob vdihu dvignete le zgornji del telesa in roke, nato pa še spodnji del z nogami. Današnja različica vaje, ko dvignemo istočasno roke, zgornji del hrbta in noge, je najtežja (slika 2), saj aktivira cel hrbet naenkrat in raztegne tudi cel sprednji del telesa. Na ta način se močno krepijo hrbet, ritnice in zadnji del nog, je pa treba biti pozoren na to, da v nobenem položaju ne zadržujemo dihanja. In ne vznemirjajte se, če ne boste mogli dvigniti rok in nog istočasno ali visoko. Za večino je dovolj že, če začutijo napetost celega hrbta ob poskusu dviga. Vajo ponovite na trdi podlagi vsaj trikrat. Igra med delom in po njem vas lahko nasmeje, sprosti in razvedri ter prinese nov delovni elan, še posebej če so ob vas najmlajši, ki jih kar razganja od radovednosti in novosti. Verjemite, da se bodo takoj odzvali na igro ploskanja. Najprej je plosk pred telesom (slika 3), sledi plosk v paru (slika 3a), nadaljujete spet s ploskom pred telesom (slika 3b) in zaključite z nežnim udarcem po stegnih (slika 3c). Ponavljate, kolikokrat želite, in lahko tudi stopnjujete hitrost ploskanja. Prikazano povezavo lahko obogatite po svoje s ploski po diagonali in drugimi kombinacijami po lastni želji. Besedilo in fotografije: Savina Vybihal, prof. športne vzgoje

Vzajemnost / junij 2018

1

1a

1b

2

3a

3b

3

3c

35


ZDRAVA PREHRANA

Krompir – gomolj sreče Odkar smo Slovenci po zaslugi razsvetljene cesarice Marije Terezije krompir sprejeli za svojega in se enkrat za vselej do sitega najedli, nas spremlja od rojstva do smrti. Kuhan krompir je bržkone ena prvih naravnih jedi, ki jih zaužijemo že ob materinem mleku, in jed, ki jo lahko brez težav jemo v pozni starosti. Seveda v primernih količinah in primerno pripravljeno.

T

ega, da je k nam prišel po odkritju Amerike, ni treba več poudarjati; tudi tega ne, da so se ga v Evropi sprva branili in mu je Cerkev nasprotovala. V Franciji so ga razširili z zvijačo, saj so z vojaki zastražili krompirjeva polja, češ da gre za strateško rastlino. In Francozi so ga zaradi skrivnostnosti kradli. V strogi Avstro-Ogrski, kjer so ljudje spoštovali oblast, sta cesarica Marija Terezija in njen sin Jožef II. od kmetov naravnost zahtevala, naj sadijo krompir. O krompirju je pri nas leta 1798 prvi pisal Marko Pohlin v sestavku Kmetam za potrebo in v pomoč. In že leto pozneje je Valentin Vodnik v svojih Kuharskih buklah zapisal več receptov krompirjevih jedi ... Ljudje so potem krompir razmeroma kmalu sprejeli in je postal del skoraj vsakega kosila, pa naj so ga kuhali, cvrli, uporabili kot sestavi-

36

no enolončnic ali ga pripravili kot samostojno jed. O pomenu za ljudi govorijo številna lokalna imena iz 19. stoletja: brnik, brnica, čompe, korun, krumpiška, laška repa, podzemljica ali podzemlica, repica, rpica, rpič, turka in turkinja, zemeljska hruščica ... Slovenci imamo radi krompir, zato nam tujci hudomušno pravijo, da smo krompirjevci ali krompirjev narod. Najbrž je to resnica. Zato že vrsto let tudi pripravljamo festivale praženega krompirja. Takega s čebulo, svinjsko mastjo in ocvirki ali koščki pancete.

Krompir je nesporno zdrav Ali ste vedeli, da je v njem skoraj toliko rudnin, kolikor jih je v periodnem sistemu? Krompir je eden najboljših virov kalija, ki je nujen za zdravo srce in ožilje. Odločilno je razmerje med natrijem in kalijem, ki je izredno v prid kaliju. Natrija je samo 22 mg/100 g, medtem ko je kalija kar od 465 do 554 mg/100 g krompirja. Od ustreznosti tega razmerja je odvisno, ali bodo celice dobile dovolj hranil, saj je voda transporter. Porušeno ravnovesje med natrijem in kalijem vodi v utrujenost, ker telo potrebuje dodatno energijo, ker hoče ravnovesje spet vzpostaviti. Prav tako je moteno delovanje živ-

Vzajemnost / junij 2018

cev in mišic. Veliko vlogo za normalno delovanje celic ima tudi fosfor, ki je prav v vsaki izmed njih in sodeluje v vsaki biološki reakciji. Skrbi tudi za normalno delovanje srca in ledvic ter je zelo pomemben za prenos živčnih impulzov, sodeluje pri presnovi maščob in obnovi telesa, vendar potrebuje še vitamin D, da lahko deluje. V krompirju je tudi žveplo, ki je v telesu nujno, ker vzdržuje ustrezno raven kisika, zlasti v možganih, da ti lahko pravilno delujejo. Žveplo preprečuje bakterijske okužbe ter daje koži in lasem mehkobo in boljši lesk. Med obsežno raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 84 tisoč žensk, so ugotovili, da krompir zmanjša nevarnost srčnih obolenj. Prav tako se je zmanjšala nevarnost za visok krvni tlak. V podobni raziskavi so dognali, da se posebne beljakovine v krompirju, imenovane lektini, vežejo na membrane rakavih celic in jih prisilijo v celično smrt. Največja koncentracija rudnin je pod površino lupine, zato biološko pridelanega krompirja ne lupimo ali ga lupimo čim kasneje. Na srečo koncentracija vitamina C narašča proti sredini gomolja, zato se ohrani tudi med kuhanjem. Pod olupkom so še flavonoidi, fenolne kisline in v rumenih vrstah krompirja še ka-


Z VNUKI

Ostati v stiku z vnukom, ki odrašča Nekoč ste z vnukom cele popoldneve zlagali kocke in mu brali pravljice, zdaj pa se zaman sprašujete, kdaj se bo oglasil. Kaj se dogaja?

Z

ačne se, ko vnuk vstopi v šolo. Ob ponedeljkih ima nogomet (balet), ob sredah angleščino (računalništvo), za konec tedna pripravlja plakat za šolo. Pri vas je le še v času šolskih počitnic, ker jih je več, kot imajo starši prostih dni. Ko vstopi v obdobje (pred)najstništva, je še slabše. Ko je z vami, se zdi, da se dolgočasi. Neprestano brska po svojem telefonu. Če kaj rečete, vas ne sliši, ker ima slušalke. Odveč mu je odgovarjati na vaša vprašanja, kako je, kaj počne in kaj ga zanima ... Kaj lahko storite?

Blizu oči, blizu srca Popoldanske dejavnosti, kot so nogomet, ples, angleščina, so del vnukovega prehoda iz družine v svet »zunaj«, kar se zgodi ob vstopu v šolo. Kje je zdaj ob vnuku prostor za vas? Ponudite njegovim staršem, da ga boste spremljali na dejavnosti. To vam bo odprlo možnost, da na poti poklepetate in mimogrede izveste, kaj počnejo in kaj mislijo njegovi vrstniki Jan, Taj in Naj. To je dobro vedeti zaradi vašega vnuka. Jan, Taj in Naj zdaj sooblikujejo njegov socialni krog. Za šolarja je družba vrstnikov vse pomembnejša. Zato opozorilo: če se boste kdaj srečali z Janom, Tajem ali Najem, se držite v ozadju, da ne boste vnuka nehote spravili v neroden položaj. Tako se bo počutil sproščeno, kadar bo delil z vami svoj socialni krog. Morda vam bo kdaj celo povedal, kaj ga v zvezi z vrstniki skrbi, in vas prosil za nasvet. Vi imate bogate življenjske izkušnje, a uporabi-

te jih samo tako, da mu pomagate raziskati možne rešitve, ki se jih domisli sam.

Novi interesi Zakaj pa vaš (pred)najstnik kar naprej gleda v računalnik ali telefon in ima slušalke zlepljene z uhlji? Najstnikom se odpre nov svet, ob tem pa doživijo hitro spremembo interesov. Zdaj jih najbolj zanimajo glasba, filmi, socialno mreženje, šport in moda. Nekaj od tega verjetno zanima tudi vas, a vaš vnuk težko deli svoj okus z vami. Zelo je negotov. Kot radar lovi, kaj je všeč različnim socialnim mrežam vrstnikov – kaj je kul in kaj sploh ne. Zato nikar ne komentirajte, da posluša nemogočo glasbo in da se je začel čudno oblačiti. Takšne kritike doživlja kot zavrnitev samega sebe in ga odvračajo od vas. Raje prepustite njegovim staršem, da mu postavijo pametne meje. Vi pa se osredotočite na pozitivne vidike sprememb. Potrudite se najti med Vzajemnost / junij 2018

tistim, kar ga zanima, nekaj, kar je še prebavljivo za vas. Vsaj enega glasbenika, vsaj enega športnika. To vas bo zbližalo z vnukom, vam dalo skupno temo in tudi vam razširilo, osvežilo in obogatilo pogled na svet. Nikar pa ne pretiravajte s svojim navdušenjem nad vsem, kar ga zanima. Ne boste ga prepričali, poleg tega pa tudi ni prav, če mu pretesno sledite. Vnuk, ki odrašča, potrebuje več osebnega prostora. Vseeno pa bodo še večeri, ko se bo zatekel k vam in bo hotel početi prav tisto, kar ste skupaj počeli v dobrih starih časih. (Pod pogojem, da za to nikoli ne izvejo Jan, Taj in Naj.) Takšni večeri so dokaz, da ste svojo nalogo starih staršev opravili z odliko. Maja Črepinšek

47


IZ ZGODOVINE

Obudili so stare otroške igre Mladi danes zelo veliko časa preživijo pred računalniki in ob pametnih telefonih, ki jih še najraje uporabljajo za igro in zabavo. Igrače dedkov in babic pa so bile povsem drugačne, izdelane so bile iz kamenčkov, vej, slame, lesa, ostankov blaga ali le narisane na tla z ogljem ali kredo. Igrali so se na prostem in v družbi vrstnikov ali družine. Danes te ljudske gibalne igre tonejo v pozabo, vendar če otroke nanje spomnimo, se veselo igrajo, tako kot so se njihovi starši ali babice in dedki.

O

b svetovnem dnevu Rdečega križa, 8. maja, se je pred novomeškim humanitarnim centrom okrog 150 dolenjskih otrok igralo stare igre – od ristanca, gumitvista, špane, med dvema ognjema, potapljanja ladjic, igre s fračo do zbijanja koze. Iz slame, volne in blaga so izdelovali punčke in druge igrače. In prav nič se niso dolgočasili, bilo je zelo živahno. Osrednji dogodek so poimenovali Medgeneracijska vas z bazarjem, kjer so prikazali spomine na otroštvo – igre, ki so se jih otroci igrali nekoč in so tudi danes še vedno zanimive. Poleg osmih dolenjskih šol so sodelovali tudi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela in udeleženci ustvarjalnih delavnic tamkajšnjega združenja RK. Osnovnošolci iz Dolenjskih Toplic so predstavljali tudi Topličkovo učno pot, ki nosi ime po Topličku, maskoti njihove šole, vodi pa okrog šo-

Ristanc

72

le in mlade spodbuja, da živijo zdravo in z naravo. Na poti je kar 12 točk z različnimi vsebinami in nalogami (ekološki otok, čebelnjak, šolski vrt, kompostnik, zeliščni skalnjak, gozd, čutna pot), začne pa se z igrami, ki so se jih otroci igrali nekoč (ristanc, zemljo krast, pismo, špana). Mentorica je povedala, da je na tej točki vedno živahno, kar pomeni, da so stare igre zanimive tudi za današnje otroke, le predstaviti jim jih moramo.

Drgljica pred prstno vrtavko

Drgljica

Posebno pozornost otrok in obiskovalcev je pritegnila posebna igrača iz lesa, orehove lupine in vrvice, ki jo je predstavil Vinko Ahlin iz Šentruperta. Pokazal je, kako jo izdeluje in kako se z njo pravilno ravna. Gre za drgljico, s katero so si včasih kratili čas, tako kot se danes nekateri igrajo s prstno vrtavko, imenovano fidget spinner, le da je veliko bolj prijetna, lepa in povsem iz naravnega materiala. Gospod Vinko je po poklicu kovinostrugar, a ker je že oče izdeloval lesene izdelke, so

tudi njega pritegnili in tako izpod njegovih rok nastajajo umetelne drgljice. Na žalost se je ohranilo zelo malo starih igrač, ena od njih je preprosta punčka, izrezana iz kosa lesa, ki jo hrani Dolenjski muzej, našli pa so jo v Jagodniku pri Trebelnem. Njeno fotografijo so skupaj z drugimi, ki so prikazovale igre otrok nekoč, razstavili na domiselni vrvici v parku nad kamnito mi-

Vzajemnost / junij 2018


VRT IN DOM

Vrtiček kar na balkonu V

večjih loncih uspešno gojimo cepljeno zelenjavo. Čeprav so te sadike višjega cenovnega razreda, si kakšno le privoščimo. Višjo ceno upraviči kakovosten in večji pridelek od običajnih rastlin, ki jih sadimo na vrtove in njive. Zakaj je cepljena zelenjava drugačna od navadnih, vzgojenih iz semena? Ker gre za dve sorti, ki sta med seboj združeni (cepljeni). Prva zagotavlja velik pridelek in okusen plod, druga je po navadi sorta z močnim koreninskim sistemom. Na primer kumare in melone so cepljene na podlago buče. Jajčevec in paradižnik pa sta združena s podlago divjega paradižnika. Tako sta izkoriščeni najboljši lastnosti dveh rastlin. Prav zaradi cepljenja sadik lahko vzgojimo rastline, ki imajo večji in bolj aromatičen plod. Rastline so odpornejše za običajne bolezni.

Verjetno se komu še zdi nenavadno, da bi na balkonu ali terasi gojil zelenjavo. Vendar je ta trend vrtnarjenja priskrbel veliko zabave, ki je tudi koristna – zelenjavo, zelišča in še katerega izmed sadežev imamo ves čas pri roki.

Da bo cepljena sadika paradižnika lepo uspevala, so pomembne tri stvari. Prvič, uporabimo večji lonec (nad 40 cm) in kakovosten substrat. Drugič, sadimo jih tako globoko, kot je posajena v loncu. Cepljeno mesto mora biti vidno nad zemljo, drugače zraste podlaga (divji paradižnik). In tretjič, po 14 dneh začnemo redno gnojiti z gnojili za paradižnik in gnojimo celo rastno obdobje

V zasaditvi na vročem balkonu lepo uspevajo tudi paprike. Zanimivi so plodovi »snack« paprike, tako imamo zdrav prigrizek vedno pri roki. Te sorte zrastejo od 35 do 40 cm visoko. Plod je sicer manjši, a nič manj okusen. Zaradi koncentriranega semena ob nastavku ploda nam ga pred zaužitjem ni treba odstranjevati. Plodovi so ravno prav veliki, da jih spravimo v kozarce za ozimnico.

Naj zadiši

V loncu je posajen cepljen paradižnik sorte »Dasher«. Njegovi plodovi aromatičnega okusa so majhni in podolgovati – v obliki dateljna. Bogato rodi vse leto, presežek enostavno shranimo v zamrzovalni skrinji.

Rdeča paprika Capsicum annuum LUBEGA »Mini Red« lepo uspeva v kombinaciji z enoletno žametnico in listnatim peteršiljem.

Vzajemnost / junij 2018

Pri pripravi hrane na prostem je praktično imeti pri roki zelišča in dišavnice, vsaka ima svojevrsten vonj in okus. Iz njih lahko pripravite pomirjajoč čaj ali jih natrgate in dodate kopeli. Ob domačem prostoru za piknik postavimo kakšno lepo posodo z rožmarinom ali sivko. Prav tako morajo biti blizu peteršilj, drobnjak in bazilika za pripravo okusne solate. Zelišča zasadite v posode iz naravnih materialov, ki naj bodo dovolj velike, da se bodo rastline hitro razrasle. 87


STANOVANJE

Letna kuhinja in dnevna soba na prostem Balkoni in terase so spet postali prijeten prostor za posedanje, saj v toplih dneh radi preživimo zunaj veliko časa. Kako pa bi ustvarili povezavo med notranjostjo in zunanjostjo, si povečali dnevno sobo s prijetno urejenim balkonom ali teraso, ki bi postala njen podaljšek?

L

epo okolje, razgled, sonce in zelenje na balkonu ali terasi lahko postanejo podaljšek bivalnega prostora, ko odgrnemo zavese in se prepustimo pogledu skozi okno. Ko postane toplo, pa lahko tudi majhen balkon brez posebnega razgleda z nekaj dodatki spremenimo v prijeten bivalni prostor. Z večjimi lončnicami, nekaj barvnimi blazinami na udobnem vrtnem stolu in mizico, na katero postavimo kozarec hladne pijače, smo kot v poletni dnevni sobi. Skozi velika panoramska okna je lahko pogled zanimiv in privlačen v vseh letnih časih. Pogled na zasneženo pokrajino ali deževen dan je lahko enako privlačen kot sončno zelenje. Imamo občutek, da sedimo sredi narave. Če so okna manjša in pogled skoznje kaže le sosedovo stavbo ali drevesno krošnjo, tega stika ne čutimo. Vendar

Bivanje na prostem, a z občutkom dnevne sobe

lahko tudi majhen balkon spremenimo v počitniški kotiček v naravi, tam zajtrkujemo ali si celo postavimo prenosni žar. Velika okna ali stekleno steno v toplih dneh čim bolj na široko odpremo. Najprimernejše za povezavo notranjosti z zunanjostjo so steklene drsne stene, ki se res odprejo na široko. A tudi z nekoliko širšo odprtino steklenih vrat pustimo poletnemu zraku, da pride v dnevno sobo. Najprimerneje je, če je odprtina steklenih vrat široka vsaj 90 cm, saj to pomeni, da bomo lahko nosili iz prostora tudi sto-

Povezava notranjosti z zunanjostjo je mogoča z velikimi okni, ki se na široko odprejo.

92

Vzajemnost / junij 2018

le ali drugo opremo in brez težav večji pladenj. Zelo pomembno je, da med dnevno sobo in zunanjim prostorom ni praga, ob katerega bi se spotikali, kar velja za vsakogar, tako za otroke kot starejše. Starostnik ali celo oseba na vozičku potrebujeta prehod v nivoju, razlike je lahko največ centimeter. Včasih je kakšna dva centimetra še mogoče premostiti s poševno pritrjeno letvijo, čez katero lahko iz prostora zapeljemo voziček in tudi žar na kolesih ali servirni voziček.

Kuhinja na terasi Letna kuhinja je predvsem v zadnjih letih postala zelo priljubljena tudi pri nas. Je prostor na terasi ali blizu hiše, ki ima stalno postavljene elemente za pripravo hrane. Tako kuhinjo običajno tvorijo zidani elementi s pultom, ki so vse leto zunaj in običajno zaščiteni pred vremenskimi razmerami vsaj s kakšno nadstrešnico. Tja spadajo klasično ognjišče z dimnikom, celo manjša krušna peč ali žar na elektriko oziroma plin. Narejena mora biti iz materialov, ki so odporni proti vremenskim razmeram. To pomeni, da je ogrodje zidano, pult je


MODA

Po nove kopalke … Kopalke velikokrat izbiramo samo po tem, kaj nam je všeč na prvi pogled, in manj po tem, kateri kroj najbolj pristaja naši postavi. Največkrat vseh pomanjkljivosti ne moremo skriti, poiščimo pa najustreznejši model, ki se nam bo odlično prilegal in v katerem se bomo dobro počutili. Potrebno bo le nekaj potrpežljivosti pri pomerjanju.

V

elja si zapomniti, katero znamko proizvajalca ste že preizkusili v preteklih letih, velikost pa prilagodite svojim sedanjim meram. Dobro je poznati nekaj trikov, s katerimi bo izbor lažji, še pred nakupom pa razmislite, kako jih boste kombinirali s tistim, kar že imate v omari. • Na fotografiji je čudovita kombinacija oblačil, ki jih boste nosili na plaži, v vodeno modrih odtenkih, popestrenih s cvetličnimi motivi, ki so letos tako zelo modni. • Modra barva pristaja prav vsaki postavi in tudi polti, pa čeprav še niste zagoreli. • Vzorčaste dvodelne kopalke skrijejo več pomanjkljivosti kot enobarvne. Pri pomerjanju za primerjavo nadenite oboje in ocenite, v katerih bo vaša postava videti bolje. • Obvezno oblačilo je tunika, ki vas prijetno hladi, ko je sonce prevroče, in skrije telo pred tujimi očmi. Za tak kos oblačila je dobro plačati nekaj več, saj ga lahko nosite k hlačam ali krilu še za druge priložnosti.

• Vzorec enodelnih kopalk je odličen primer, kako postavo navidezno zožite in usmerite pogled v zgornji del telesa. V-linija cvetličnega motiva in temnejši odtenki spodaj pripomorejo k lepši postavi. • Tudi obutev naj bo lepa. Včasih tako staromodni ortopedski natikači so dandanes lepo obarvani ali posuti z biserčki in svetlečimi kamenčki. Izberite odtenek, ki se bo ujemal z barvo poletnih oblačil in kopalk. Obutev v kovinskem odtenku boste lahko kombinirali skoraj z vsemi oblačili. • Ne pozabite na sončna očala in klobuk, ki vas bo ščitil pred močnim soncem. Naj bo čim barvitejši, če pa vam to ne ugaja, bo slamnat klobuk prav tako primeren. Izbor, nasveti in fotografije: Breda Tesner, svetovalka CMB Izbrano in posneto v Emporiumu Ljubljana

98

Vzajemnost / junij 2018


Kvačkana torba Veliko torbo s široko naramnico obesimo čez ramo in vanjo spravimo vse, kar potrebujemo na lep poletni dan. Velikost: približno 52 x 33 cm. Potrebujemo: 200 g turkiznega in 150 g temno modrega bombaža; po 50 g (oziroma ostanke) svetlo turkizne, oranžne in koralno rdeče volne; kvačko številka 4,5; šivanko za vezenje; 1 srednje velik moder gumb. Osnovni vzorec: kvačkamo šibične petlje. Vsako vrsto začnemo s 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. šibično petljo. Poskusni vzorček: 15 petelj in 11 vrst dajo kvadrat s stranico 10 cm. Izdelava: za hrbtni del torbe skvačkamo s turkizno prejo 31 + 3 verižne petlje in kvačkamo šibične petlje. Za okroglo obliko dodajamo na obeh straneh v vsaki 2. vrsti 2-krat po 4 petlje, 2-krat po 3 petlje, 2-krat po 2 petlji in 3-krat po 1 petljo. Nato dodamo v vsaki 2. vrsti še 2-krat po 1 petljo, da imamo 77 petelj. Po 24 cm od začetka dela pustimo sredinskih 31 petelj pri miru in končamo vsako stran posebej. Za notranjo okroglino pustimo v vsaki vrsti nepokvačkanih 1-krat 9, 1-krat 6, 1-krat 4 in 1-krat 2 petlji. Na preostalih 2 petljah končamo kvačkanje 33 cm od začetka dela. Sprednji del kvačkamo enako. Naramnica in spodnji del torbe: s temno modrim bombažem skvačkamo 9 + 3 verižne petlje in kvačkamo šibične petlje. Od začetka dela dodajamo za okroglo obliko na obeh straneh v vsaki 16. vrsti 5-krat po 1 petljo, da imamo 19 petelj. 90 cm od nasnutka smo na sredini dela. Drugo polovico kvačkamo zrcalno, se pravi, da zdaj petlje odvzemamo namesto dodajamo. 180 cm od začetka dela nehamo kvačkati.

Vzorec povečati za 200% ali po želji

Izdelava: sprednji in hrbtni del torbe izvezemo s cvetličnim vzorcem. S pomočjo fotokopirnega stroja ga povečamo za 200 odstotkov. Vzorec prerišemo na svileni papir in ga z bucikami pripnemo na kvačkano osnovo. Papir in kvačkano osnovo naudarimo z drobnimi enakomernimi šivi skozi obrise vzorca. Nato svileni papir nežno odtrgamo. Stebla vezemo s stebelnim vbodom s svetlo turkizno volno, cvetne lističe z marjetičnim vbodom s svetlo turkizno, oranžno in koralno rdečo. Liste vezemo s ploščatim vbodom, ravne linije pod cvetovi pa z ravnimi vbodi. Ko vzorec izvezemo, s pinceto odstranimo naudarjene šive. Sprednji in hrbtni del torbe prišijemo na dno naramnice, nato naramnico sešijemo po zgornjih robovih. S turkiznim bombažem in eno vrsto gostih petelj obkvačkamo zgornja zaobljena robova torbe. V naslednji vrsti kvačkamo: 1 gosto petljo, *4 verižne petlje, 1 gosto petljo preskočimo, 1 gosto petljo. Od * ponavljamo. Stranska robova naramnice obkvačkamo s turkiznim bombažem z vrsto rakovega vboda (goste petlje kvačkamo od leve proti desni). Na sredini sprednjega dela zgoraj prišijemo gumb, na sredini zadaj pa skvačkamo ustrezno število verižnih petelj za zanko in jih obkvačkamo z vrsto gostih petelj. Cvetlični vzorec je primeren tudi za vezenje na prtu in prtičkih.

Delovni znaki = stebelni vbod = marjetični vbod = ravni vbod = ploščati vbod Vzajemnost / junij 2018

107

Vzajemnost, junij 2018  

Kdo oskrbuje stare in bolne ljudi? Jože Gričar: Vse pomembnejši srebrni trg

Vzajemnost, junij 2018  

Kdo oskrbuje stare in bolne ljudi? Jože Gričar: Vse pomembnejši srebrni trg

Advertisement