MAJ 2020 / 2,10 €
Znanje nam pomaga dobro vrtnariti
PROF. DR. BOJAN ZALAR
Bolj se bojimo depresije kot virusa
NAŠ POGOVOR
Ljudje se bolj bojijo depresije kot virusa
Vemo, da sta že v normalnih časih skoraj vsak četrti Slovenec in Slovenka kronično utrujena, ker preveč delata; vsak deseti trpi zaradi anksioznosti, depresije ali druge duševne motnje. Ker dolgo živimo, se med starejšimi iz leta v leto hitro viša še število ljudi, ki trpijo za različnimi vrstami demence. Že dolga stoletja se tudi ve, da se zaradi psihičnih težav pogosto pojavijo tudi telesne bolečine in bolezni. Različne duševne motnje pa še posebno rade izbruhnejo zaradi hudih gospodarskih kriz, po vojni itd. Pojavljajo pa se tudi, če so ljudje dalj časa samoizolirani, zdolgočaseni, osamljeni in od vseh pozabljeni. Kako nas je pandemija koronavirusa ne le ekonomsko, pač pa tudi psihično sesula, bomo lahko še mesece ugotavljali, saj vse, kar doživljamo, vpliva na naše telo in dušo. Zato smo se o duševnem zdravju Slovencev in Slovenk med pandemijo in predvsem po njej pogovarjali s prof. dr. Bojanom Zalarjem, klin. psih. spec. ter generalnim direktorjem Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Čas pandemije koronavirusa ni napet in stresen le v infekcijskih bolnišnicah in domovih za starejše, pač pa tudi v bolnišnici, ki jo vodite. Zakaj? Preprosto zato, ker lahko pride ta virus tudi v našo bolnišnico. Seveda pa zdravniki še posebej dobro vemo, da je boljša vsaka preventiva kot kurativa (zdravljenje). Zato smo zelo previdni, da ne okužimo sebe in da ne zbolijo bolniki. Po drugi strani pa se zavedamo, da se duševni bolniki pa tudi mnogi bolni starejši ljudje, otroci itd. težko bojujejo proti nevidnemu sovražniku. Tega namreč preprosto ne razu-
mejo. Zato jih pogosto preplavijo občutki, kot so nerazumevanje, strah, obup, tesnoba … Nekatere lahko zaradi tega preplavi popolna nerazsodnost. To pa lahko pomeni, da si rok ne umivajo in ne razkužujejo, da se ne izogibajo bližini ljudi, da se skušajo z njimi rokovati, jih objeti … Da, dogajajo se jim spodrsljaji ali nesreče in okolica lahko na vse to burno reagira, kar njihove strahove in odtujenost še poveča. Ali ste res odpustili več kot polovico pacientov? Ne. Odpustili smo jih le približno 30 odstotkov, od teh nekaj več na geriatričnem oddelku zaradi pojava le-
Prof. dr. Bojan Zalar, klin. psih. spec., je končal študij psihologije na Univerzi v Ljubljani. Specializacijo iz klinične psihologije je opravil na ljubljanski medicinski fakulteti pod pokroviteljstvom ministrstva za zdravje leta 1987. Leta 1993 je opravil magistrski in leta 1997 doktorski študij. Od leta 1983 deluje na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana (UPKL), od leta 2008 kot generalni direktor. V okviru ministrstva za znanost, kasneje ARRS, Znanstvenoraziskovalnega sveta za medicinske vede, je bil 12 let koordinator za področje psihiatrije (2000–2011). Ima najvišji znanstveni naziv – znanstveni svetnik. Ministrstvo za zdravje mu je podelilo najvišji strokovni naziv – višji svetnik. Je predavatelj na podiplomskih tečajih iz psihopatologije in psihoterapije ter na dodiplomskem in podiplomskem študiju ljubljanske in mariborske medicinske fakultete. 14 Vzajemnost / MAJ 2020
gionele (to je bakterija, ki je v vodovodnem omrežju in povzroča pljučnico). Odpustili pa smo seveda le tiste, ki so bili v zaključni fazi zdravljenja in bi jih lahko, če bi bilo treba, zdravili ambulantno. Sicer pa se je to zgodilo že decembra lani in do danes zaradi tega nismo zaznali negativnih posledic pri naših bolnikih. Naj poudarim, da smo ob pojavu covid-19 tudi na naši kliniki pripravili določen prostor za karanteno. Zato smo odpustili nenujno obravnavane paciente na oddelku za psihoterapijo psihoz in nevroz ter motenj hranjenja. To je seveda le začasen ukrep. Ko bo koronavirus premagan, bo naše delo spet teklo tako kot prej. Za zdaj pa naših bolnikov svojci in prijatelji tudi ne morejo obiskati. Ali so tudi duševni bolniki, torej vaši pacienti, zboleli za koronavirusom? Nekaj bolnikov, za katere smo sumili, da so okuženi z virusom, smo pred sprejemom napotili na infekcijsko kliniko. Tam jih redno obiskujejo in obravnavajo naši psihiatri. Sicer pa upam, da zaradi strogih vladnih ukrepov, ki se jih prebivalstvo drži, ne bo veliko novih bolnikov, okuženih s koronavirusom. Ali imate dovolj zaščitne opreme? Trenutno je imamo.
»Kdor je v duševni stiski, naj brez sramu poišče pomoč.«
Izkoristimo sonce!
FOTO: VINKO KUKMAN
V zadnjih desetletjih je nekaj raziskav nakazalo, da vsesplošno pomanjkanje vitamina D med prebivalstvom ne vpliva slabo le na zdravje okostja, ampak morda tudi na razvoj številnih bolezni – med drugim srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, avtoimunskih bolezni, raka in bolezni kože.
N
ajveč vitamina D (Vitamin D3 ali holekalciferol) nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Na območju Slovenije lahko v koži »vitamin sonca« učinkovito nastaja le od začetka aprila do konca septembra. Vitaminski presežek sicer shranimo (v maščobah) za zimo, a njegova lanska zaloga je zdaj gotovo že skopnela. Pomanjkanje tega vitamina pa je povezano tudi s sodobnim načinom življenja, saj se več časa zadržujemo v zaprtih prostorih. Poleg tega pa nas dermatologi ravno takrat, ko je sonce dovolj močno, opozarjajo, da se moramo soncu izogibati zaradi povečanega tveganja za kožnega raka in se tudi pridno mazati z zaščitnimi sredstvi. Vitamin D2 ali ergokalciferol telo dobi s hrano, največ z ribami (znan vir je ribje olje). Vendar ga tako pridobimo le manjši del, sploh če na našem jedilniku ribe niso pogosto. V prehrani ga najdemo še v jajčnem rumenjaku, jetrih in mlečnih izdelkih, obogatenih z vitaminom D. Vitamina D manjka že dojenim dojenčkom, ker ga je v materinem mleku malo. Zato ga danes zdravniki otrokom predpišejo že takoj po rojstvu in njegovo dodajanje priporočajo vse do odrasle dobe. Pomanjkanje namreč lahko povzroči zastoj v rasti in
22 Vzajemnost / MAJ 2020
predvsem prepreči ustrezno izgradnjo kostne mase, ki je pozneje ni več mogoče nadomestiti.
še ni preveč močno, lahko privoščimo sprehod v naravi, bo to zagotovo koristno z več različnih vidikov.
Nesporno nujen za zdravje kosti
Za srce in proti raku?
V starosti, ko se pomembno zmanjša sposobnost za nastajanje vitamina D v koži, se tveganje za pomanjkanje tega vitamina spet poveča. Zaradi tega so lahko mišice še šibkejše oziroma delujejo počasneje, povečata se nevarnost padcev in tveganje za zlome. Ne smemo pozabiti, da tudi kalcij, ki ga zaužijemo, do naših kosti prispe le s pomočjo vitamina D. Kosti se v telesu ves čas obnavljajo, stara kost se s pomočjo celic osteoklastov razgrajuje, osteoblasti pa kostno tkivo obnavljajo, zato se ob poškodbah lahko kost obnovi. S staranjem popravilo kosti ni več tako učinkovito, zato se razgradi več kosti kot nastaja novih. Kosti za rast in obnovo potrebujejo kalcij. Na njegovo izrabo pa pomembno vpliva vitamin D. Pomanjkanje vitamina D ima še eno posledico, vpliva na delovanje obščitničnega hormona in povzroča povečano razgradnjo kosti in manjšanje mineralne kostne gostote, medtem ko je pri zdravljenju osteoporoze dodatek tega vitamina (poleg ustrezne prehrane in gibanja) pomemben dejavnik. Vitamin D je tudi hormon. Potem ko ga zaužijemo s hrano ali pa nastane v koži, v telesu potuje do jeter in ledvic, kjer se pretvori v aktivno hormonsko obliko. Ta med drugim vpliva na sproščanje možganskih prenašalcev in verjetno vpliva na raven serotonina in tudi na razpoloženje. Morda torej ni naključje, da je tako kot sončni žarki tudi vitamin D povezan z dvigom razpoloženja in ima lahko predvsem njegovo pomanjkanje tudi psihološke posledice. Če si v tem času, ko je sonca že dovolj, a
Vitamin D pa ni nujen le za zdravje kosti, zob in mišic. Ugodno vpliva še na zdravje srca in ožilja ter imunskega sistema. Njegovo pomanjkanje pa vse bolj povezujejo še z nekaterimi drugimi resnimi boleznimi, kot so multipla skleroza, sladkorna bolezen in nekatere vrste raka. V zadnjih letih se je odprlo vprašanje, ali ima lahko nadomeščanje vitamina D svojo vlogo celo pri preprečevanju raka in srčno-žilnih bolezni. Vendar raziskave tega še niso potrdile. Kot kaže pa imajo celice različnih tkiv našega telesa v resnici prijemališča za vitamin (njegovo aktivno obliko), kar pomeni, da ta vpliva na njihovo delovanje. Okoljske raziskave so že pokazale, da je v deželah z več sonca umrljivost zaradi teh bolezni manjša. Prav tako so opazovalne raziskave našle povezavo med nizkimi vrednostmi 25-hidroksivitamina D v krvi in povečanim tveganjem. Vendar je seveda mogoče, da na manjše tveganje vplivajo tudi večja telesna dejavnost (več gibanja na soncu), prehrana in drugi dejavniki. Manjka nam velikih usmerjenih raziskav, ki bi potrdile povezavo. Ko pa so eno takih raziskav pred kratkim vendarle izvedli v ZDA, ta ni pokazala koristi, čeprav so uporabili vitamin D3 v zelo visokem odmerku, in sicer 2000 enot na dan, in je raziskava trajala pet let. Vseh odgovorov o učinkovitosti vitamina D torej še nimamo, verjetno pa tudi zanj velja, da je najbolje, če ga v čim večji meri pridobimo na naraven način – s soncem in gibanjem. Urša Blejc
IZBRSKANO IZ SPOMINA Spoštovani bralci, škoda bi bilo, da zgodovina s starih fotografij ponikne v pozabo. Pobrskajte po starih albumih, predalih ali škatlah, pošljite nam fotografije in delite svoje spomine z drugimi bralci. Oddolžili se vam bomo z darilcem.
Na fotografiji iz leta 1932 so sestre Omerzo iz Pečic pri Brežicah: Amalija, Marija, Antonija in Matilda. Fotografijo pošilja Marijina hči Klara Gnus Kunst iz Koprivnice.
Ivana Habjan, gostilničarka in trgovka na Podbrezjah, iz stare blejske rodbine Bijol, je v narodni noši fotografirana leta 1938. Fotografijo hrani njena hči Marta Trogrlič s Podbrezij.
Med Maistrovimi borci na fotografiji, ki naj bi nastala leta 1918 ali 1919, je tudi Franc Bayer (sredi druge vrste). V bojih za severno mejo je bil ranjen, iz matične knjige novomeške moške bolnišnice je razvidno, da so ga tja prepeljali iz ljubljanske bolnišnice maja 1919 kot borca prve ljubljanske letalske stotnije. Njegova hči Jožefa Kastelic iz Novega mesta vabi potomce drugih vojakov na fotografiji, da jo pokličejo na tel. št.: 07 33 41 535.
Vzajemnost / MAJ 2020 69
REPORTAŽA
Prijazen pozdrav iz Irana
Če bi moral odgovoriti na vprašanje, v kateri državi so me med vandranjem po svetu ljudje najprijazneje sprejeli, bi na prvo mesto zagotovo postavil Iran. Skozi stoletja je bil stičišče različnih kultur, kar se kaže v veliki odprtosti ljudi in njihovem tolerantnem odnosu do tujcev. Pogovori o politiki ali veri so redki in strpni, večinoma jih zanima, kaj počnete, kako živite, kaj ste videli, začinjeni pa so z veliko smeha, dobrodušnih pripomb ter uporabnih napotkov. Dežela je prijetna za potovanje, turistov je še razmeroma malo, kar posledično pomeni, da domačini večinoma še niso usvojili tehnik dobičkonosnih odnosov s tujimi obiskovalci.
M
ed vožnjo z letališča pri Teheranu me je vprašal taksist: »Ali ste opazili, da se na širšem območju mesta na vsakih nekaj kilometrov peljemo mimo močno utrjene policijske ali že kar majhne vojaške postojanke?« »Res je,« sem pomislil. Ko sem leto pred tem potoval ob iransko-turški meji, res nisem opazil tako na gosto posutih obmejnih postojank. »Naše vodstvo se ne boji zunanjih sovražnikov oziroma ne čuti grožnje sosed,« je nadaljeval taksist. »Zato na mejni črti ni veliko obmejnih vojaških postojank. V mestih pa so tako na gosto postavljene, ker se politika bolj kot agresivnosti Američanov in njihovih podrepnikov boji nas, svojega naroda.« In res, v Iranu že dalj časa vre nezadovoljstvo zaradi trde roke režima, ki zavira evolucijo družbenega razvoja. Ljudstvo je že večkrat množično stopilo na ulice in pokazalo
Najljubši motivi v iranski umetnosti so geometrijski liki in vzorci, cvetni vzorci... 70 Vzajemnost / MAJ 2020
Teheranska avenija
očitno zadrževano nezadovoljstvo z domačim versko-političnim vodstvom. To sicer govori, da gre pri tem za manjše število »skrajnežev« 83 milijonske države, vendar pa je znano, da lahko tudi majhno seme pokazanega nezadovoljstva hitro vzklije … Kljub globokemu spoštovanju do vere pa so Iranci očitno že naveličani tudi zastarelih verskih zapovedi. Že na letalu proti Iranu opaziš, da se večina iranskih žensk, ki jim je zapovedano imeti glavo pokrito z ruto, tega ne držijo. Ko je letalo vstopilo v iranski zračni prostor, si je nekaj žensk pokrilo glavo, druge šele, ko je letalo pristalo. Razlike med mestom in vasjo se kažejo tudi po načinu privezanih rut. V večjih mestih so bolj lahkotno vržene čez vidno urejene pričeske, samo toliko, da pač so, na podeželju so rute tesno zavezane in potegnjene globoko na čelo.
Ko se zagrnejo zavese Zahodnjaški način oblačenja in zabave so po merilih islama nezaželeni, priporočljivo je, da se tudi tuji obiskovalci oziroma turisti oblačijo spodobno oziroma spoštljivo do njihove kulture, še zlasti pri ogledovanju osupljivo lepih mošej, kjer raznobarvni mozaiki zunaj in znotraj zadržijo pogled.
Na jutranjem čaju
Zabavno življenje v Iranu, kjer ni klubov in diskotek, praviloma poteka med prijatelji v zasebnih prostorih. »Že naši starši so zagrnili debele zavese, na črnem trgu nabavili pijačo in se sprostili, zaplesali, zaljubljali. To je vendar v človeških genih, nobena politika ali vera tega ne more zadržati. Še pred petnajstimi leti so po ulicah redno patruljirali varnostniki morale in oprezali za sumljivo zagrnjenimi okni in nemoralno (zahodno) glasbo, ki se je morda slišala izza njih. Zdaj tako hudega nadzora ni več, na vrata policija potrka le, če je zabava res sila glasna in očitno 'razuzdana',« so mi povedali na eni takih zabav v Teheranu, kamor me je povabila družba fantov in deklet, s katerimi sem se zapletel v pogovor pri pitju čaja na ulici. Ženske so na zabavo prišle oblečene umirjeno, ko pa so se za njimi zaprla vrata, so se pod plašči in ogrinjali pokazale drzne modne smernice, ki bi se jih razveselili tudi na Zahodu. Predvsem v Teheranu so ženske že bolj modno in raznobarvno oblečene pa tudi razmeroma dobro izobražene ter razgledane. Iran je tudi ena izmed držav, kjer opravijo največ lepotnih operacij. Na ulicah je opaziti veliko obrazov, prelepljenih z obliži zaradi pravkar pomanjšanega nosu, kar je še posebej priljubljeno pri ženskah. Željo po spolnosti so nekatere veje islama že pred stoletji prilagodile človeškim naravnim potrebam in s posebnim »aneksom« o začasni poroki omilile strogo božjo zapoved o tesnejših stikih med moškimi in ženskami pred sklenitvijo prave za-
Perzepolis je bilo nekoč glavno mesto Perzijskega cesarstva.
konske zveze. Taka začasna poroka je lahko sklenjena tudi samo ustno, z dogovorom za določen čas, priporočeno je za najmanj tri dni, traja pa lahko tudi teden, mesec ali več. Ena izmed razlag za tovrstne sklenitve zakonske zveze pove, da so si nekdaj trgovski potniki, ki so bili več mese-
Lepota po iransko
cev zdoma, v mestih, kjer so ostali dalj čas, lahko tako omislili začasno ženo, ki je zadovoljevala njihove potrebe po »družinskem življenju«. Danes je zlasti med mladimi taka vrsta poroke pogosta praksa, sem še izvedel na zabavi.
tam navada, postregli na tleh na debeli udobni preprogi, ki so jo pokrili s »prtom«. Iz predala so potegnili tudi steklenico širaza, odličnega iranskega vina, ter nam zaigrali na tradicionalna glasbila in zapeli. »Zakaj spite v hotelu, preselite se k nam, dokler boste v našem mestu,« so nas povabili pred odhodom. V času popotovanja po Iranu bi lahko skoraj vsak dan pri srečanjih na ulici sprejeli podobna povabila. Celo taksist, ki nas je za 50 dolarjev odpeljal na celodnevni izlet v gorsko svetišče starodavne perzijske religije, ki jo je oznanjal modrec Zaratustra in velja za najstarejšo ter predstavljala temelj tako zahodnjaških kot vzhodnjaških religij, nas je želel brez dodatnega plačila pogostiti in prenočiti na svojem domu. Iran je za nezahtevnega popotnika sicer cenovno prijazna država. V majhnih prikupnih hotelih stane nastanitev v praviloma čisti in lepo urejeni dvoposteljni sobi med 10 in 15 evri na dan, pri cestnih stojnicah ali v številnih lokalih pa se lahko
Zakaj spite v hotelu?
Verski kompleks
Ahmed, njegova žena in hči so do moje družine stopili pred restavracijo: »Oprostite, videli smo vas pri sosednji mizi, pa nas je zanimalo, od kod ste?« so nas vljudno ogovorili ter nas po petnajstih minutah sproščenega pogovora povabili k sebi domov. S prigrizkom dobrot domače kuharice so nam, kot je to
Na obisku pri Ahmedovi družini Vzajemnost / MAJ 2020 71
Pekoči čiliji so tudi zdravilni
Zdravilna moč čilija je veliko večja kot pri papriki, zato posadimo nekaj sadik in uživajmo v svetu čilija. Domače sadike lahko sadimo na balkonu in vrtu. Priporočljivo je, da ga sadimo v kombinaciji z dobrimi sosedi. Če bomo čili sadili pravočasno in izbrali primerno pikantno sorto, bo veselje ob pobiranju pridelka zagotovljeno.
Č
ili vsebuje alkaloid kapsicin, ki pripomore k stopnji pikantnosti čilija. Kapsicin ima številne blagodejne učinke na zdravje. Uživanje čilija zmanjša širjenje vnetij v telesu. Deluje tudi protibakterijsko, ščiti srce in ožilje, pomaga zmanjševati holesterol v krvi. Pospešuje tudi hujšanje in zdravi črevesna vnetja. Moške uživanje čilija največkrat tudi osrečuje. Na sam vrh Scovillove lestvice, ki ima 10 stopenj, uvrščamo čili trinidad scorpion, ki ima neverjetnih 2 milijona skovilov in je priljubljen predvsem pri oboževalcih čilijev. V vrtnarijah smo opazili tudi sadike čilija red cherry small in kajenski poper, ki ga ravno tako uvrščamo med pikantne čilije. Na sedmem mestu Scovillove lestvice zasledimo čili habanero. Za otroke ni primeren, ker je preveč pekoč. Uživajo naj ga predvsem izkušeni ljubitelji čilija. Blag in nepekoč čili jalapeño brez težav uživajo tudi otroci. Pridelovanje čilija je najenostavnejše, če po-
sadimo sadike, ki jih kupimo od slovenskih vrtnarjev. Take sadike so tudi najkakovostnejše. Če smo v februarju sejali za domače sadike, jih lahko vzgojimo tudi sami. Če čili sadimo v posodo, pazimo, da je primerno velika in ima prostornine okrog 25 litrov. V vročem in suhem poletju je treba skrbeti tudi za primerno in enakomerno oskrbo z vodo. Posodo s čilijem zalivamo dnevno, če opazimo, da se substrat hitro izsuši. V posode na balkonu ga lahko sadimo, ko se dnevne temperature ustalijo pri 20 stopinjah Celzija. Treba je paziti tudi na to, da nočne temperature ne padejo pod 8 stopinj. To velja, če balkon ni zastekljen. Vsekakor je treba upoštevati tudi dolgoročno vremensko napoved in dejstvo, da čilija ni dobro izpostavljati minimalnim nočnim temperaturam. Če se močneje ohladi, lahko čili v posodi premaknemo v notranje prostore. Če pa je balkon zaščiten pred vplivi hladnega vremena, ga sadimo v podobnem ter-
Preprečite propadanje češnjevih cvetov Če se v času cvetenja pojavlja vlažno vreme, dež ali jutranja megla, je treba poskrbeti za škropljenje proti cvetni moniliji. V ta namen uporabljamo izključno pripravke proti cvetni moniliji, ki so primerni za škropljenje v cvet in niso strupeni za čebele. Škropimo vedno zvečer ali zelo zgodaj zjutraj, ko ne piha veter in čebele ne letajo, da jih ne motimo. Prvič škropimo, ko je odprtih do 30 odstotkov cvetov, in drugič, ko so odprti vsi cvetovi. Treba je vedeti, da je to leto prvi davek pobrala pozeba, drugi davek na češnjah pa pobira vlažno in deževno vreme. Samo tako lahko pričakujemo domače sadje tudi v neugodnih letih.
80 Vzajemnost / MAJ 2020
Zelo pekoč čili trinidad scorpion
minu kot v rastlinjak. To obdobje se v osrednji Sloveniji ujema s sredino aprila ali koncem aprila. Čili na vrtu sadimo na razdalji 40 cm. Na vrt ga praviloma presajamo v drugi polovici maja. To je toploljubna rastlina, zato s sajenjem na vrt ne prehitevamo. Med dobre sosede uvrščamo baziliko, ki jo sadimo na rob grede. Med vrste čilija sadimo solato, redkvico ali ognjič. Nikoli ga ne sadimo v bližino paprik ali feferonov. Ali ste vedeli, da je čili odličen v boju proti škodljivcem? Sušene in mlete čilije namočimo v vodo in z njo škropimo rastline, ki so jih napadli polži, uši ali drugi škodljivci. Davor Špehar, Zeleni svet
www.zelenisvet.com * Za nasvet pokličite:
Davor 040 669 449
KJER JE VOLJA ...
N
ovopečeni vrtičkarji se ne zavedajo, da več pridelka zahteva tudi več dobre prsti. Visoke grede so odlične, če jih lahko s čim napolnite. Tudi pridelava čez celo leto ni problem, če znamo poskrbeti za rodovitnost tal. Več sadimo in pobiramo, hitreje bodo naša tla »pojedla prst«, zato je na dolge proge zmagovalec tisti, ki zna hitreje povrniti tlom to, kar jim vzame. Kompost, ki ste ga pridelali čez zimo, je vaše veliko premoženje. Novega ne moremo narediti čez noč. Z nakupom katerega izmed koncentriranih gnojil si lahko pomagamo na hitro, da zemlji dodamo hranila, vendar dolgoročno mikroorganizmi v tleh ne marajo takšne hitre in koncentrirane prehrane. Kaj lahko storimo, da z obstoječim kompostom pognojimo dvakrat ali desetkrat več kot do zdaj? Verjeli ali ne, iz nekaj kilogramov kakovostnega komposta lahko ustvarimo toliko koristnih mikroorganizmov, kot bi jih bilo v traktorski prikolici gnoja. Seveda če se spoznate na razmnoževanje koristnih mikroorganizmov. V času karantene smo se mnogi verjetno naučili, da se mikroorganizmi hitro razmnožujejo. Ne le tisti, ki so za nas nevarni. Tudi koristni mikroorganizmi se razmnožujejo. Več jih je, boljše bo življenje naših rastlin. Prav mikroorganizmi v tleh jim pomagajo predelovati hranila in so dobesedno črevesna flora naših rastlin. Več jih je, bolj bodo rastline sposobne črpati hranila, tudi iz revnih tal. Torej ne zmagajo tla, polna hranil, temveč tla, polna koristnih mikroorganizmov. In ravno v tem je glavna razlika med domačim kompostom, v katerem so živi mikroorganizmi, in paletiranimi gnojili, ki so sterilizirana in mrt-
Te dni začenjajo razmišljati o samooskrbi tudi tisti, ki so vas celo desetletje nadlegovali z vprašanji, ali se »splača« vrtnariti in zakaj se toliko trudite, če lahko v trgovinah kupite vse veliko ceneje, kot bi odšteli za osnovne vrtičkarske potrebščine. va. Da vrnemo življenje tlom, potrebujemo živi kompost. Dovolj je, da ga imate nekaj litrov, in če ga znate pravilno razmnožiti, ga bo dovolj za celo njivo.
Naredite supernapitek za tla To je vermikompostni čaj. Za izdelavo 20 litrov čaja potrebujemo 2 litra zelo kakovostnega presejanega komposta ali še bolje humusa, ki so ga pridelali deževniki. Potrebujemo še 50 gramov rjavega sladkorja ali melase, bombažno vrečo, 18 litrov deževnice temperature 20 do 36 stopinj in malo akvarijsko črpalko s pretokom 200 litrov na minuto, ki vpihava zrak v vodo. Skrivnost tega recepta je: če mikroorganizme hranimo, se ti hitro razmnožujejo – za to poskrbimo z melaso ali rjavim sladkorjem. Kateri mikroorganizmi naj se razmnožujejo, pa uredimo s prezračevanjem. V kompostu so vedno zelo različni mikroorganizmi. Eni se lažje razmnožujejo v okolju s kisikom, drugi (anaerobni) pa ravno obratno, saj potrebujejo okolje brez kisika. Mi želimo tiste aerobne, ki so dragoceni prijatelji našim tlom, ne želimo pa anaerobnih, med katerimi se skrivajo tudi nevarni patogeni mikroorganizmi, zato bomo vpihavali zrak in tako spodbudili razmnoževanje prijateljskih mikroorganizmov, drugim pa naša peneča se »juhica« s preveč kisika ne bo teknila. Črpalko pustimo delati od enega do treh dni, v tem času se količina mikroorganizmov večkrat podvoji, in ko bomo s tem pripravkom poškropili po tleh, bo to resnično koncentrat koristnih »mikrodelavcev« v tleh. Preden poškropimo prst, tekočino še povohamo. Če smrdi po gnilem, pomeni, da je bilo premalo kisika in
FOTO: D. ČAMERNIK
PIŠE: Sanja Lončar
Razmnožimo kompost
S tako pripravljenim "kompostom" poškropite grede
so v čaju potekali gnilobni procesi. Dober vermikompostni čaj nima odbijajočega vonja. Priporočljivo je, da večkrat pripravimo takšen krepčilni napitek za tla. Tako bomo izboljšali tudi sposobnost tal, da zadržujejo vodo, pospešili bomo nastajanje humusa, in kar je v današnjem času zelo pomembno, zmanjšali bomo količino težkih kovin, ki jih bodo rastline vsrkale. Pri rastlinah velja podobno kot pri ljudeh: boljša ko je črevesna flora, boljši je tudi imunski sistem.
Vzajemnost / MAJ 2020 85
RAZGIBAJMO MOŽGANE IZ BABIČINE SKRINJE
Pozabljeni poklici in dela
V okvirčke vnesite črke, ki jih s pomočjo znakov najdete na strehi. Iščemo besede in izraze za predmete, ki jih vidite na sliki.
1. -
+
<
\
=
€
-
+
<
\
=
%
?
=
?
&
=
!
>
@
%
=
2. 3. 4. 5. -
+
=
#
-
@
!
=
!
.
\
6. 7.
Jameson Brendan Horvath Gabor Williamson Shiel 2015 1. … Tc5:!! 2. dc5: Dd2: in beli je izgubljen! Grožnje črnega so Db2 mat, Sc3+, Dg4: in Tb8+! Beli monarh je osamljen in brez obrambe!
9 3
6
2
A. Ascharin – R. Grunwald Tallinn 1890
6 8 Sestavil: Adrijan Rožič
Pripravila: Darinka Kobal Risba: Anita Vozelj
:
4
8
Primer 2 Beli na potezi zmaga!
1. Te7:! Ke7: 2. Df6+ Ke8 3. De5+ Kd8 4. Lf6 mat!
(
Devetka (sudoku)
ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH Primer 1 Črni na potezi zmaga!
<
2 1
1 2 8 4
6 5
2 3
5 4 5 3 8
9 9
7 3
2
2 8
1 5
Prazna polja izpolnite tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu vse številke od 1 do 9. To velja tudi za vsak kvadrat 3x3.
9 8 4 3 6 7 5 1 2 3 1 7 9 5 2 4 6 8
Vzajemnost / MAJ 2020 97