pomagali. No, saj bi lahko bili v nezavesti … Ali težko dobite zdravnike, ki delajo pri vas brezplačno? Ne, vedno se jih prijavi več, kot jih potrebujemo. Zelo sem vesel, da je tako. Tudi naša ambulanta je dokaz, da je Hipokratova prisega še živa med našimi zdravniki in zdravnicami. To nas vendarle malce preseneča, saj vemo, da zdravniki popoldne množično delajo v zasebnih ordinacijah za dober zaslužek. Tega ne morem zanikati, ker je res. In rekel bi tudi, da je to – vsaj po mojem mnenju – prava rakasta rana našega zdravstva. Baje več kot tisoč zdravnikov ljubljanskega kliničnega centra ob popoldnevih prodaja svoje usluge za lepe denarce zasebnim ambulantam in klinikam. Univerzitetni klinični center pa ima izgubo in popoldne prazne ambulante in neizkoriščene tehnične in druge pripomočke za diagnostiko in zdravljenje, ki nikakor niso poceni. Šele sedanjemu direktorju je prišlo na misel, da bi lahko izgubo te naše največje zdravstvene ustanove pokril z dodatnimi popoldanskimi ambulantami, morda še s takšnimi, ki bi delale tudi ob koncih tedna in praznikih. Tako bi se čakalne vrste hitro zmanjšale. Plačniki bi bili lahko bolniki ali bolj pravično zavarovalnica! Ali se vam ne zdi, da je naše zdravstvo organizacijsko popolnoma neurejeno in se je v njem kot tumor razširila korupcija? Res je, kar pravite, in vsi vemo, da tudi farmacevtika obvladuje svet in ima edina dovolj denarja za provizije in korupcijo. Rekel bi še, da sta slovenska zdravstvena politika in naša politika nasploh naredili največjo napako, ko sta sprejeli zakon o privatizaciji zdravstva. Takrat so se začele težave s čakalnimi vrstami. Zdravnik je bol-
niku v javnem zdravstvu rekel, da bo prišel, recimo, prej na vrsto za poseg, če pride k njemu popoldne v ambulanto in mu plača. Sicer pa se je najprej začela privatizacija v zobozdravstvu. Če greš v javno ambulanto po implantat ali prevleke za zobe, čakaš leta, če greš k zasebniku, vse dobiš čez noč, a pošteno plačaš. Včasih več kot za nov avtomobil. Zato ni čudno, da imajo revni ljudje slabe zobe ali so sploh brez njih. Enako seveda velja za brezdomce.
»Privatizacija zdravstva je napaka.« Politiki so si najbrž mislili in še danes so o tem prepričani, da bodo ljudje množično plačevali za javno zdravstvo in še posebej za vsako uslugo pri zdravniku zasebniku. To je sprijena logika, ki bi ji morali narediti konec. Nihče pa nima za to dovolj poguma. Zato gre javno zdravstvo vsem na očeh počasi rakom žvižgat. Večkrat ste za medije povedali, da smo imeli v socializmu eno najboljše urejenih zdravstvenih služb v Evropi, če ne na svetu. Še vedno tako mislite? Še vedno. Takrat smo vsakomur pomagali. Imeli smo imenitno medicino dela in preventivo. Sploh pa je bilo pohvalno, da so vsi, tudi navadni delavci, zaradi določenih bolezni imeli pravico do zdravljenja v zdravilišču, planinah ali na morju. Zdaj je preventiva uničena, čakalne vrste so katastrofalno dolge. Predvsem pa bi morali v Sloveniji takoj prenehati amerikanizacijo, torej privatizacijo zdravstva, ker v takem zdravstvu pridejo do zdravnika le bogati in tisti z zveVzajemnost / april 2018
zami. Zaradi vsesplošne požrešnosti in pogoltnosti vodilnih na vseh ravneh je tudi toliko ljudi zdravstveno nezavarovanih! Delodajalci prispevkov ne plačujejo. Država pa pri teh strašnih prekrških zoper človekove pravice vztrajno gleda stran! Pa sva spet pri vaši ambulanti Pro Bono. Na voljo imate tudi laboratorij in zdravila, mar ne? Vse usluge za našo ambulanto brezplačno naredi Adria Lab. Zdravila pa dobivamo v dar od ljudi, ki jih prinesejo k nam po smrti svojcev. Preden damo zdravila svojim bolnikom, jih brezplačno pregledata farmacevtki. Če pa zdravila nimamo, lahko vseeno napišemo recept, ki ga plača ministrstvo za zdravje. V ambulanti Pro Bono imamo le tri redno zaposlene: socialno delavko, medicinsko sestro in gospodinjo. Denar za naše delo zagotavlja Mestna občina Ljubljana. Podobni ambulanti sta še v Mariboru in Kopru, ustanavljajo pa jih v Celju, na Ptuju, Kočevju, Kranju in Novi Gorici. Slišala sem, da se lahko pri vas ljudje brez zdravstvenega zavarovanja tudi oprhajo in pozimi pogrejejo v čakalnici. Naj povem, da se domala vsi brezdomci pred obiskom v naši ordinaciji umijejo in lepo uredijo. Nihče ne gre rad k zdravniku umazan. Pod Zmajskim mostom ali v starih ljubljanskih podrtijah, kamor se zatekajo brezdomci, nimajo ne vode, ne stranišča, ne kopalnice, ne pralnih strojev. Pa ne prihajajo k nam le brezdomci. Umit in pogret se pridejo tudi ljudje, ki živijo v najetih ali lastnih majhnih luknjah ali starih podrtijah in so obsojeni na življenje brez sanitarij. Pri nas se torej oprhajo in tudi pobrijejo. Če potrebujejo, jim damo tudi sveže spodnje perilo, oblačila in obutev. Vse to nam spet prinesejo dobri ljudje. 17