Page 1

ZGODOVINA 6 PRIROČNIK ZA UČITELJE


Ostanki preteklosti: spoznajmo zgodovino 4 5 6 7 8 9 10 11

Kaj uči zgodovina Kakšne sledove je zapustilo življenje v preteklosti Kje hranimo zgodovinske vire Kako označujemo čas v preteklosti Zakaj je nastala prva pisava Na kakšno podlago so ljudje najprej pisali Kdaj se je pojavila knjiga Od kdaj tiskamo knjige

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE • • • • • • • • • • • • • • • • •

Karen Brookfield, Pisave, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999. C. W. Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980. Marko Drpić, O pisalih, v: Gea, 4. april 2000, str. 32–45. Majda Fridl, Marica Čerič, Pavla Karba, Zgodovina: zgodba o preteklosti, DZS, Ljubljana, 1999. Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994. Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. Gerhard Herm, Feničani: škrlatni imperij antike, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977. Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999. Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999. Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana 1996. Zbirka Človek in čas: - 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. - 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. - 5. knjiga: Pozni srednji vek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. - 6. knjiga: Renesansa, Mladinska knjiga , Ljubljana, 1998. • Zgodovina v slikah, knjiga 1, DZS, Ljubljana, 1976.

LITERATURA ZA UČENCE • • • • • • •

Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006. Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001. Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001. Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. Velika otroška enciklopedija, DZS, Ljubljana, 2000. Velika knjiga znanja, DZS, Ljubljana, 1999.

LEPOSLOVJE • • • • •

E. A. Wallis Budge, Egipčanska knjiga mrtvih: papirus Ani, Stella, Šmarješke Toplice, 2003. Jacq, C., Ramzes (5 knjig), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999–2000. Proza starega Egipta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967. Philipe Vanderberg, Ramzes Veliki, DZS, Ljubljana, 1978. Visoka pesem, Ognjišče, Koper, 2000.

OTROŠKA LITERATURA • • • •

Karel Bruckner, Zlati faraon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. Roberto Brunelli, Ilustrirane svetopisemske zgodbe, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. Clive Dickinson, Izgubljeni dnevnik Tutankamonove mamice, Grlica, Ljubljana, 2002. Robert W. Walker, Kje izvira Nil, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj.

SPLETNE STRANI Prve pisave • ro.zrsss.si/borut/gimpoljane/latin/latin/ucenje/pisave.html • /sl.wikipedia.org/wiki/Pisava 2


Ostanki preteklosti: spoznajmo zgodovino

• • • • •

www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/ www.digitalegypt.ucl.ac.uk/art/calligraphy.html www.pbs.org/safarchive/4_class/45_pguides/pguide_1004/44104_boat.html www.ecb.int/bc/euro/coins/html/index.sl.html www.ro.zrsss.si/~puncer/papir

Prva slovenska knjiga • www.drustvo-primoztrubar.si/drustvo.htm • lit.ijs.si/trubar.html • www.velike-lasce.si/vsebina/si/02/trubarjevo_leto_35/

DOKUMENTARNI FILMI • • • •

Biblija. Stara zaveza, Andromeda, Ljubljana, 1997. Starodavna Mezpotamija, Boomark, Tržič, 2001. Starodavni Egipt, Boomark, Tržič, 2001. Zgodovina pisave, Videofon, Blejska dobrava, 1998.

UČILA • • • • • • •

Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006. Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI • Prve civilizacije, Svarog, Miklavž, 2003. • Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. • Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. Pavla Karba, Raziskujmo skupaj: priročnik za učitelje, DZS, Ljubljana, 1999. Pavla Karba, Zgodovina v šoli – vse življenje uporabna popotnica: vodnik za učitelje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2005. Pavla Karba, Zgodovina v šoli drugače: metodični priročnik za učitelje, DZS, Ljubljana, 1996. Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. Prispevki k didaktiki zgodovine, dostopno na www.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANIJELA/DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Prispevki%20V-1/Prispevki5-1.pdf. Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. Danijela Trškan, Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem: naloge malo drugače, Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 2007. Danijela Trškan, Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem: priročnik za učitelje. Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 2007. Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. revija Primary Teaching, Historical Association, London. revija, History Teaching, Historical Association, London. www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) www.schoolhistory.co.uk www.learnhistory.org.uk www.HistoryontheNet.com www.historylearningsite.co.uk www.activehistory.co.uk www.historyitt.org.uk www.hyperhistory.org www.nchs.ucla.edu http://worldhistoryforusall.sdsu.edu www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE: • Geografija, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija.

3


Kaj uči zgodovina UČNI CILJI Učenec: ▶ pojasni kaj proučuje zgodovina, ▶ pojasni pomen poznavanja preteklosti/zgodovine. UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učitelj na tablo zapiše pojem zgodovina. Učenci hodijo k tabli in dopisujejo ključne besede, ki po njihovem definirajo ta pojem. V teku ure učitelj pravilne definicije obkroži. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) Učenci si ogledajo ilustracijo v učbeniku na strani 2, ki prikazuje posamezne dogodke in predmete, ki so se zgodili v določenem obdobju v preteklosti. Učenci ilustracijo analizirajo: • poskušajo poimenovati dogodke in predmete na sliki, • pojasnijo, kaj nam ilustracije sporočajo o življenju v preteklosti. Učitelj s pomočjo njihovih opisov razloži, kaj proučuje zgodovina.

Kaj uči zgodovina

Dogajanje v preteklosti nam pomaga razumeti veda, ki se imenuje zgodovina.

Kdo ustvarja zgodovino Zgodovino ustvarjamo vsi ljudje. 1. Med spodaj naštetimi dogodki in pojmi obkroži tiste, ki jih proučuje zgodovina. nastanek Zemlje

izumrtje dinozavrov

življenje na gradu

bivališča prvih ljudi

nastanek človeka

vesolje

2. Pojasni, kaj je skupno vsem obkroženim dogodkom. S kom so povezani?

VSI OBKROŽENI DOGODKI SO POVEZANI Z LJUDMI.

Kaj proučuje zgodovina Zgodovina dogodke iz preteklosti opisuje, pojasnjuje ter ugotavlja vzroke in posledice. 3. Kaj proučuje zgodovina? Z barvico pobarvaj pravilni odgovor. a. Zgodovina je veda mrtvih, ki muči žive.

c. Zgodovina proučuje le letnice vladanja posameznih vladarjev.

b. Zgodovina proučuje razvoj človeštva od njegovega nastanka do današnjih dni.

Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine Če ne poznamo preteklosti, težko razumemo dogajanje v sedanjosti. 4. V prostor spodaj nariši ali opiši dogodek, ki se je zgodil v tvoji družini v preteklosti, in meniš, da bi bil zanimiv za zgodovinarje. A. Zakaj je bil dogodek pomemben?

AKTUALIZACIJA Učenci preberejo besedilo pod sliko v učbeniku na strani 3 zgoraj, ki govori o posebnih znanostih, ki pomagajo zgodovinarju. Učitelj naveže pogovor na denar: • kateri denar uporabljamo danes, • od kdaj je v veljavi, • kateri denar smo uporabljali pred evrom in • ali imajo doma shranjen kakšen tolar … Učitelj jim pove, da lahko tudi iz proučevanja starih novcev veliko izvemo. Učencem pokaže in razdeli slovenske evro kovance. Skupaj ugotovijo, katere podobe so upodobljene na hrbtni strani kovancev ter kakšen pomen imajo upodobitve za Slovence. AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učitelj učencem poda sledečo informacijo: če bi vso zgodovino človeštva strnili v 24 ur oziroma na en dan, bi to izgledalo tako: • skoraj do polnoči smo bili lovci in nabiralci, • 2 minuti pred polnočjo so se naši predniki začeli ukvarjati s poljedelstvom, • 1 minuto pred polnočjo so izumili kolo in začeli graditi piramide, • 40 sekund pred polnočjo so bile prve OI, • 3 sekunde pred polnočjo pristanek na Luni, • nekaj desetink sekunde pred iztekom dneva so izumili internet. Učitelj nato učence pozove, da grafično in po svoji zamisli predstavijo povedano. 4

B. Navedi vzrok in posledico dogodka. VZROK:

POSLEDICA:

RADOVEDNEŽ Iz črk, ki so v besedi ZGODOVINA, poskusi sestaviti čim več novih besed.

5

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Evropske centralne banke www.ecb.int/bc/euro/ coins/html/index.sl.html in na seznamu predstavitve evro kovancev izberejo Slovenija: • kateri simboli so na slovenskih evro kovancih? RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo čim več podatkov o zgodovini šole ali domačega kraja. Svoje ugotovitve predstavijo v obliki zgodovinske govorne vaje.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (sliko ali fotografijo) Učitelj učencem pokaže sliki ali fotografiji domačega kraja. Lahko tudi le sliko kraja izpred 50 in več let. Učenci primerjajo podobo kraja v preteklosti in danes. BODIMO USTVARJALNI V razredu učitelj skupaj z učenci izdela časovno kapsulo. Učenci izberejo predmete ali fotografije predmetov, ki bodo ljudem v prihodnosti povedale, kako smo živeli mi. Položijo jih v kovinsko cev ali kakšno drugo zelo odporno posodo. Lahko jo tudi zakopljemo …

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako se imenuje oseba, ki proučuje dogajanje v preteklosti? • Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine? • Kdo je bil Herodot? • Kaj zgodovinarju pomaga pri proučevanju preteklosti?


Kakšne sledove je zapustilo življenje v preteklosti

Kakšne sledove je zapustilo življenje v preteklosti

Bolj ko gremo v preteklost, manj nam je poznana. Odkrivamo jo s pomočjo virov.

Kako vemo, kaj se je zgodilo v preteklosti Dogodki v preteklosti so nam znani le, če so zapustili sledove. 1. Zanima te dogajanje v preteklosti. Kako lahko ugotoviš, kaj se je zgodilo:

pred desetimi leti:

ČASOPISI, PRIČEVANJA, USTNI VIRI

pred petdesetimi leti:

PRIČEVANJE STARIH STARŠEV, KNJIGE, PISNI VIRI

pred tisoč leti:

KNJIGE (ENCIKLOPEDIJE), MATERIALNI VIRI

Kaj nam pomaga pri proučevanju preteklosti Pri proučevanju preteklosti nam pomagajo sledovi ali ostanki iz preteklosti. 2. Podčrtaj pravilno trditev. A. Kako se imenuje veda, ki proučuje materialne vire? B. Kako imenujemo sledove, ki nam pričajo o preteklosti? a. astrologija a. zgodovinopisje b. astronomija b. zgodovinski viri c. arheologija c. zgodovinski škratje 3. Na slikah so različni zgodovinski viri. A. Pod slike zapiši, kateri vir prikazujejo. B. Posamezni viri so različno zanesljivi. Glede na svoje dosedanje znanje jih razvrsti glede na zanesljivost. Tistemu za katerega meniš, da je najbolj zanesljiv, pripiši številko 1. Najmanj zanesljivemu, pa pripiši številko 4.

A.

MATERIALNI VIR

A.

MATERIALNI VIR

A.

PISNI VIR

A.

USTNI VIR

B.

3

B.

2

B.

1

B.

4

RADOVEDNEŽ Ponaredki so se pojavljali v preteklosti in se pojavljajo tudi danes. Razmisli, kaj je danes najbolj privlačno za ponarejevanje.

DENAR

6

AKTIVNOST: metoda besedne demonstracije in metoda izkustvenega učenja (obnova zgodbe) Učitelj izbere 3, 4 ali 5 učencev, ki jih pošlje iz razreda. Ostalim učencem prebere zgodbo. Nato določi učenca, ki bo zgodbo ponovil manjkajočim učencem. V razred pokliče enega izmed učencev, ko so bili izven razreda. Že prej izbrani učenec mu obnovi zgodbo. Nato jo ta ponovi naslednjemu, ki je bil izven razreda. To se ponovi, dokler niso v razredu vsi učenci. Učenci ugotovijo, da se zgodba na koncu precej razlikuje od zgodbe, ki jo je povedal ali prebral učitelj. Isto zgodbo lahko učitelj na koncu, s pomočjo grafoskopa ali raču-

nalnika projicira na tablo. Ob koncu ure se učitelj in učenci pogovorijo o ustnih virih in njihovi nezanesljivosti. Učitelj ob tem opozori, da pa so se na podoben način ohranila tudi številna pomembna dela. AKTUALIZACIJA Učitelj se z učenci pogovori o ravnanju z arheološkimi najdbami s posebnim poudarkom na najdbah v domačem kraju ter najdbah, ki so jih našli ob gradnji avtocest. Pri tem za iztočnico lahko uporabi katerega od časopisnih člankov. Nekaj novic o najnovejših odkritjih je objavljenih tudi na spletni strani RTV Slovenije: www. rtvslo.si Kultura Drugo Ostale novice,

na primer (išče se po datumih objave): • Avtocesta, ki pelje v zgodovino (22. avgusta 2006), • Kranjski arheologi v bran antične vile (4. aprila 2007), • Na Darsu čakajo na vris v načrte (5. aprila 2007), • Nova iskanja rešitev za najdbe v Mošnjah (26. julij 2007) … AKTUALIZACIJA Učitelj učencem naroči, da npr. mesec dni spremljajo dnevne časopise in iščejo zapise o najnovejših odkritjih, povezanih s preteklostjo, najdbami na območju Slovenije in sveta …

UČNI CILJI Učenec: pojasni, s čim si pomagamo pri proučevanju preteklosti, navede/našteje vrste zgodovinskih virov, razlikuje različne vrste zgodovinskih virov, oceni zanesljivost posameznih zgodovinskih virov, navede vzroke za ponarejanje v preteklosti in danes.

UČNA MOTIVACIJA: metoda slikovne demonstracije in metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj pokaže učencem različne predmete iz preteklosti. Učenci poskušajo ugotoviti, kateri izmed njih je najstarejši oziroma jih razvrstijo po starosti. Hkrati prikazane predmete poimenujemo. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra telefon – ustna pričevanja) Učitelj v razredu organizira igro telefon. Prvemu učencu pove stavek tako, da ga drugi ne slišijo. Ta jo pove dalje svojemu sošolcu, ta spet dalje vse do zadnjega učenca. Zadnji učenec pove stavek na glas. Učitelj oba dva stavka zapiše na tablo. Tistega, ki ga je na začetku povedal sam in tistega, ki ga je povedal učenec, ki je bil na vrsti zadnji. Ugotovimo, da se stavka precej razlikujeta. Učenci ob tem ugotovijo, da se ustni viri pri prenašanju zelo spremenijo. AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj predvaja kratek posnetek, dostopen na spletni strani www.bbc.co.uk/ history/programmes/stonehenge/video. shtml; pod naslovom Stonehenge daily updates izbere naslov Day 3 Archeologists in action. Z učenci se pogovori: • Kakšne pripomočke uporabljajo arheologi na posnetku? • Učenci opišejo prikazano delo arheologov. • Kaj so arheologi na posnetku našli v zemlji? PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako vemo, kaj se je zgodilo v preteklosti? • Kaj proučuje arheologija? • Katera je ena glavnih nalog arheologov? • Kaj so ponaredki? 5


Kje hranimo zgodovinske vire

▶ ▶

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: pojasni, kje vse lahko najdemo zgodovinske vire, pozna, kako jih zavarujemo pred uničenjem, našteje ustanove, ki hranijo zgodovinske vire, pozna, katere zgodovinske vire hranijo posamezne ustanove, pozna pomen posameznih ustanov za razumevanje zgodovine. pozna pomen ohranjanja in varovanja virov. UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj predstavi učencem najbližje najdišče. Naloga učencev je, da opišejo najdišče danes: • ali lahko s pomočjo ostankov potrdimo kateri del zgodbe, • kaj lahko vidimo danes, • ali je najdišče urejeno in zavarovano, • ali je obnovljeno/restavrirano …

Kje hranimo zgodovinske vire

Zgodovinski viri so povsod okoli nas. Različne ustanove skrbijo, da bi se jih čim več ohranilo.

Kje in kako najdemo zgodovinske vire Zgodovinske vire najdemo z načrtnim iskanjem ali povsem naključno. 1. Pozorno si oglej ilustracijo in reši nalogo. A. S križci na ilustraciji označi kraje, kjer lahko najdemo različne zgodovinske vire. B. Zapiši, kje vse lahko najdemo zgodovinske vire.

V MORJU OB GRADNJI (IZKOP) PODSTREŠJE HIŠ

Kako zgodovinske vire zavarujemo pred uničenjem Zgodovinske vire pred uničenjem zavarujejo različne ustanove in organizacije. 2. Slike prikazujejo različne zgodovinske vire. A. Poimenuj posamezne zgodovinske vire. B. Zapiši, kje hranijo posamezno vrsto virov.

AKTIVNOST: metoda dela s pisnimi in materialnimi viri Učenci doma poiščejo najstarejšo knjigo in najstarejši predmet. Opišejo njegovo preteklost in njegovo namembnost. AKTUALIZACIJA Učitelj učencem razloži, da so številni materialni spomeniki preživeli več tisoč let. Danes pa mnoge med njimi uničuje onesnaženi zrak. Učenci poiščejo podatke, kako onesnažen zrak vpliva na okolje in s tem tudi na materialne vire. Za pomoč lahko zaprosijo učitelja naravoslovja. BODIMO USTVARJALNI: metoda dela s pisnimi in materialnimi viri Naredimo preprosti preizkus, s pomočjo katerega bodo učenci spoznali, da je varovanje zgodovinskih virov zahtevno. Na izpostavljeno mesto v razredu in na zunanjo okensko polico postavimo časopis, plišasto igračko, knjigo … Podobne predmete shranimo tudi v zaprt, temen prostor. Čez nekaj dni (10, 20 dni) učitelj skupaj z učencem preveri, če so na predmetih nastale kakšne spremembe. SPEHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo SPLETNE STRANI Arhiva Republike Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnica v Ljubljani ter Narodne galerije v Ljubljani. Ugotovijo: • kdaj lahko obiskovalci navedene ustanove obiščejo, • katere pomembne zbirke te ustanove hranijo, • katere razstave si obiskovalci lahko ogledajo. 6

A. MATERIALNI

(grad) B. TEREN

A. USTNI

(redovalnica) B. ARHIV

A. SLIKOVNI

(slika) B. GALERIJA

A. MATERIALNI

A. PISNI

B. MUZEJ

B.

KNJIŽNICA

RADOVEDNEŽ Verjetno tudi v tvojem kraju ali v bližini tvojega kraja delujejo ustanove, ki hranijo zgodovinske vire. Katere ustanove so to in katere vire hranijo?

7

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učitelj učencem pokaže slike različnih zgodovinskih virov. Učenci jih poimenujejo in jih vpišejo v razpredelnico k posamezni ustanovi, ki naj bi ta vir hranila. Na koncu učenci preberejo, kam so uvrstili posamezen vir. Muzej Arhiv Knjižnica Galerija Teren SPR

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo učitelja ugotovijo, katere so najbližje ustanove, ki hranijo zgodovinske vire. Učenci nato s pomočjo interneta poiščejo podatke: • kaj si v njih ogledamo, • knjižnica – katero je najstarejše delo, ki ga knjižnica hrani, • muzej – kateri je najstarejši vir, ki ga hranijo, • galerija – najdražja slika v njej, kdo jo je narisal in kdaj, • kateri so materialni viri v bližini doma, ki jih hranimo tam, kjer so nastali.

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih in ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere vire hranijo v muzejih? • Katere vire hranijo v arhivih? • Katere zgodovinske vire hranijo v knjižnicah? • Katere zgodovinske vire najdemo v galerijah? • V katerih primerih ostanejo zgodovinski viri tam, kjer so nastali?


Kako označujemo čas v preteklosti

Kako označujemo čas v preteklosti

Dogajanje v preteklosti nam je razumljivo le, če posameznim dogodkom določimo čas dogajanja.

▶ ▶

Zakaj živimo v 21. stoletju Če želimo določiti, kdaj se je nekaj zgodilo, moramo dogodku določiti desetletje, stoletje in tisočletje. 1. Dopolni. 2. Posameznim letnicam določi TISOČLETJE STOLETJE tisočletje in 365 Leto ima dni. stoletje. 2008 3 21 V zadnjo vrstico 10 Desetletje ima let. vpiši letnico 467 1 5 svojega rojstva in ji določi 100 Stoletje ima let. 1492 2 15 tisočletje in stoletje. 10 Tisočletje ima stoletij 1900 2 20 in

1000

let.

Kako razdelimo dogajanje v preteklosti Zaradi lažjega razumevanja je dogajanje v preteklosti razdeljeno na posamezna obdobja. 3. Našteta zgodovinska obdobja razvrsti v pravilnem zaporedju od najstarejšega k najmlajšemu. Vsako obdobje vpiši v en stolpec. Vsak stolpec pobarvaj z drugo barvo. novi vek

PRAZGODOVINA

prazgodovina

sodobnost

STARI VEK

SREDNJI VEK

stari vek

NOVI VEK

srednji vek

SODOBNOST

4. Pomisli, kaj povezuje posamezna obdobja.

UČNI CILJI Učenec: pojasni pomen časa v zgodovini, pravilno uporabi časovne enote: desetletje, stoletje, tisočletje, navede velika zgodovinska obdobja v pravilnem kronološkem zaporedju, zna uporabiti pr. n. št./ pr. Kr. in n. št.

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci prinesejo v šolo slike iz svojega otroštva. Pri uri učitelj prosi enega izmed učencev, da pokaže slike. Učitelj pred tem slike pomeša, tako da si ne sledijo kronološko. Naslednji učenec predstavi slike v časovnem zaporedju. Učence vprašamo, kateri predstavitvi so lažje sledili. Vsi učenci nato razporedijo svoje slike, tako da začnejo od najstarejših k najmlajšim. Učitelj razloži, da so jih razporedili po časovnem zaporedju.

NEKATERE SKUPNE ZGODOVINSKE ZNAČILNOSTI

POMLAD

Zakaj uporabljamo koledar Koledar razdeli čas na mesece, tedne in dneve. 5. Pred seboj imaš koledar za leto 2008. A. V koledarju z rdečo barvo označi datume začetkov posameznih letnih časov. B. Z modro barvo označi datum začetka in konca šolskega leta. C. Z zeleno barvo označi datum svojega rojstnega dne.

POLETJE

ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA

JESEN

RADOVEDNEŽ Na koledarju obkroži vse dneve šolskih počitnic.

ZIMA

8

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci izdelajo tabelo, v katero vpišejo časovne enote in njihovo trajanje. Podamo jim lahko različne časovne enote. Primer. 2. TISOČLETJE 1001 – 2000 1. STOLETJE 1 -100 1. DESETLETJE 1 - 10 AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov V razredu učenci izdelajo koledar za naslednje koledarsko šolsko leto, pri čemer označijo oziroma narišejo posamezne like ali dogodke, ki so povezani s pomembnejšimi datumi.

AKTIVNOST: metoda slikovne demonstracije in metoda razgovora Učitelj učencem pokaže različne koledarje (stenski, namizni, na računalniku …). Učenciugotavljajo:• zakajjepomembno,daimamo koledar ter • kdaj in zakaj so koledar iznašli. VEČ O … Beseda koledar izhaja iz latinske besede kalendae, ki je pomenil prvi dan v mesecu. Delitev na dneve, mesece in leta je vezana na gibanje nebesnih teles. Zemlja potrebuje 24 ur, da se enkrat zavrti okoli svoje osi. Luna obkroži Zemljo v približno 30 dneh, Zemlja obkroži Sonce v 365 dneh in približno 6 urah, zato imamo vsaka 4 leta prestopno leto.

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci s pomočjo učbenika stran 9 (zgodovinska obdobja) izdelajo časovni trak: • vanj vpišejo letnice začetkov in koncev posameznih obdobij, • vsako obdobje pobarvajo z drugo barvo, • časovni trak lahko kasneje dopolnjujejo in vanj vpisujejo najpomembnejše značilnosti posameznih obdobij (gradbeništvo, izumi, način življenja …), S pomočjo izpolnjenega časovnega traku imajo lahko učenci ob zaključku šolskega leta zbrano vso znanje, ki so ga pridobili pri urah zgodovine.

AKTIVNOST: metoda besedne demonstracije in metoda razgovora Učitelj na tablo zapiše naslednje: • Država Slovenija je postala samostojna v 2. tisočletju. • Država Slovenija je postala samostojna v 20. stoletju. • Država Slovenija je postala samostojna v 9. desetletju 20. stoletja. • Država Slovenija je postala samostojna leta 1991. Učenci si preberejo trditve in ugotovijo, da so navedene različne časovne enote. Najnatančnejša enota je leto. Učitelj pojasni, da bodo učenci v osnovni šoli malokrat uporabljali letnice ter bodo največkrat za umestitev dogajanja uporabljali stoletja.

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere časovne enote so nam v pomoč pri določanju časovnega okvirja nekega dogodka? • Zakaj uporabljamo koledar? • Na osnovi česa so izdelani koledarji? • Kako se imenuje koledar, ki ga uporabljamo sedaj in od kdaj je v veljavi? • Čemu je namenjena delitev zgodovine na posamezna obdobja?

7


Zakaj je nastala prva pisava UČNI CILJI Učenec: ▶ pojasni razloge za nastanek pisav, ▶ s pomočjo slikovnega gradiva navede vrste pisav, ▶ pojasni pomen črkovne pisave. UČNA MOTIVACIJA: metoda slikovnografičnih izdelkov Učitelj na tablo zapiše: Zgodilo se je včeraj. Polovici učencem v razredu poda nalogo, da zapišejo, kaj so počeli prejšnji dan, druga polovica pa poskuša to narisati. Skupaj z učiteljem ugotovijo, kdo je hitreje zaključil nalogo in zakaj. Kasneje poskušajo slike čim bolj poenostaviti. Slike si med seboj izmenjajo in jih opišejo. VEČ O … Večino starodavnih pisav so znanstveniki razvozlali. Nekatere pa so še vedno nerazvozlane, npr. pisava kulture v dolini Inda izpred 4000 let; linearna pisava, ki so jo uporabljali na Kreti. Tudi majevska pisava še ni povsem razvozlana. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci primerjajo različne abecede med seboj (slovensko, angleško, nemško ..) Ugotavljajo, ali in kako se med sabo razlikujejo, koliko črk poznajo … RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani izdelajo poročila o različnih pisavah, lahko pisavah, ki so jih uporabljali nekoč ali pisavah, ki jih uporabljamo danes. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE »Pismen ni tisti, ki se zna podpisati, ampak tisti, ki razume, kaj je prebral.« Učenci poskušajo razložiti, kaj naj bi pomenil zapisani stavek. Učitelj jim lahko poda navodila, na osnovi katerih učenci izdelajo origami, ali navodilo za igro npr. Zofijin svet. Nato učitelj preveri, ali so navodilo razumeli. VEČ O … Braillovo pisavo je izdelal Louis Braille, francoski učitelj slepih sredi 19. stoletja. Pisavo sestavlja 6 pik, vtisnjenih na papir zrcalno s hrbtne strani. Pri branju slepi z otipom razberejo izbočene pike. Pišejo pa s posebnim tipkalom, danes uporabljajo tudi že na računalnik. AKTIVNOST:motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke besed: PLINOSIK ……. ČOPSIRK ....… GOLRIEHIFI ....... TINALICA ...…. RILICACI …… Dobili bodo naslednje pojme: KLINOPIS, HIEROGLIFI, ČRKOPIS, LATINICA, CIRILICA 8

Zakaj je nastala prva pisava

Ker se je število podatkov stalno povečevalo in si jih ljudje niso več uspeli zapomniti, se je razvila pisava.

Zakaj se je razvila pisava Pisava je pripomoček za sporazumevanje med ljudmi. Je zapis naših besed, misli, opis dejanj … 1. Katero prelomnico v zgodovini zaznamuje pisava?

PISAVA ZAZNAMUJE PRELOMNICO MED PRAZGODOVINO IN ZGODOVINO.

Kakšna je bila prva pisava Prve pisave so bile zelo preproste oblike. 2. Slike prikazujejo različne pisave. A. Poimenuj posamezno pisavo. B. K pisavi, ki so jo uporabljali najprej, pripiši številko 1, nato 2 in tisti, ki se je pojavila najkasneje, številko 3.

A. SLIKOVNA

(HIEROGLIFI)

B. 1

A. ČRKOVNA B.

(ČRKOPIS)

3

A.

KITAJSKE PISMENKE

B.

2

Kdaj smo dobili črke Zaradi potreb po enostavni pisavi, ki bi jih lahko uporabljal vsakdo, so razvili črkovno pisavo. 3. Namesto vprašanj imaš zapisane odgovore. Tvoja naloga je, da zapišeš vprašanja, na katera boš dobil/a zapisane odgovore. Pomagaj si z učbenikom na strani 11. Vprašanje

Odgovor

PRI KATERI VRSTI PISAVE POMENI EN ZNAK EN GLAS? KATERO LJUDSTVO JE RAZVILO PRVE ČRKE? KATERO PISAVO DANES UPORABLJAJO V VEČINI DRŽAV PO SVETU? KDO JE RAZVIL LATINICO? KATERO PISAVO UPORABLJAJO LJUDJE V VZHODNI EVROPI?

ČRKOPIS FENIČANI LATINICA RIMLJANI CIRILICA

RADOVEDNEŽ Slikovno pisavo uporabljamo še danes. Z njo se srečujemo v vsakodnevnem življenju – na letališču, v trgovskih centrih, na potovanjih … Nariši nekaj slikovnih znakov, s katerimi se srečujemo vsakodnevno in jih razumemo vsi.

9

AKTUALIZACIJA Stopnja pismenosti (odstotek prebivalstva v državi, ki pozna temelje branja in pisanja) se po svetu razlikuje, od skoraj popolne pismenosti v razvitih delih do manj kot polovične v najrevnejših državah južne Azije in Afrike. Danes je na svetu več kot 860 milijonov nepismenih odraslih. V državah v razvoju je pismenih žensk pogosto veliko manj kot moških. Učitelj z učenci vodi razgovor: • Zakaj je v nekaterih delih sveta veliko nepismenih? • Kako bi lahko delež nepismenih zmanjšali?

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci s pomočjo spletnega naslova Statističnega urada Republike Slovenije: http://www.stat.si poiščejo podatke o nepismenosti v Sloveniji. Učitelj jim predstavi podatke o nepismenosti za svet in posamezne države. Učenci razmislijo o tem, s kakšnimi težavami se vsakodnevno srečujejo nepismeni. AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov Učitelj poišče 10 kitajskih pismenk in jih z učenci zapiše na tablo. Pri tem se lahko poveže z učiteljem likovne vzgoje.

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katero zgodovinsko prelomnico označuje pisava? • Katere so bile značilnosti prvih pisav? • Kaj je bilo značilno za slikovno pisavo? • Kaj je bilo značilno za zlogovno pisavo? • Kdaj smo dobili črkopis? • Naštej pisave, ki jih uporabljamo danes.


Na kakšno podlago so ljudje najprej pisali

Na kakšno podlago so ljudje najprej pisali

V preteklosti so ljudje pisali na najrazličnejše podlage. Uporabljali so različne pripomočke za pisanje.

Ali so ljudje pisali tudi na kosti Prve podlage, na katere so pisali, so ljudje našli v svoji okolici. 1. Oglej si fotografijo. Razmisli, kaj od tega, kar vidiš na njej, so ljudje lahko uporabili kot podlago za pisanje.

KAMEN, LUBJE, KOST, ŽELVIN OKLEP

UČNI CILJI Učenec: ▶ našteje materiale, na katere so ljudje pisali v najstarejših zgodovinskih obdobjih, ▶ pojasni, zakaj so se materiali za pisanje vseskozi spreminjali, ▶ ve, da so bili z vrsto materiala za pisanje povezani tudi pripomočki za pisanje/ sredstva za pisanje.

2. Tiskarski škrat je pomešal podlage za pisanje in pripomočke za pisanje. Pomagaj mu jih pravilno razvrstiti. A. Na eno stran izpiši podlage za pisanje, na drugo pa pripomočke za pisanje. kamen

ostro dleto

kovinske ploščice

kladivo

pero iz trstike

glinaste ploščice

bambusovi trakovi

papirus

kovinsko pisalo s prirezano konico

čopič

PODLAGA ZA PISANJE

PRIPOMOČKI ZA PISANJE

KAMEN GLINASTE PLOŠČICE PAPIRUS BAMBUSOVI TRAKOVI SVILA KOVINSKE PLOŠČICE

OSTRO DLETO, KLADIVO

svila

PERO IZ TRSTIKE, ČOPIČ

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z materialnimi viri Učitelj v razred prinese različne materiale za pisanje: kamen, kosti, papir, lubje, želvo (če jo imajo v naravoslovni učilnici) … Naloga učencev je, da ugotovijo na katerega od teh materialov bi lahko pisali.

KOVINSKO PISALO S PREREZANO KONICO

B. Z različnimi barvami poveži, s katerim pripomočkom za pisanje so pisali na posamezno podlago.

Kaj je papirus Papirus je rastlina, iz katere so izdelovali številne pripomočke, med drugim tudi podlago za pisanje. 3. Na sliki je rastlina, ki so jo uporabljali v različne namene, med njimi tudi kot podlago za pisanje. A. S pomočjo ilustracije opiši izdelavo papirusa. B. Ilustracijo nato pobarvaj.

PAPIRUSOVO JEDRO SO NAREZALI NA TRAKOVE, KI SO JIH ZLOŽILI ENEGA POLEG DRUGEGA (DVE

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci dobijo nalogo, da v tabelo zapišejo materiale oziroma pisne podlage, na katere pišemo danes. Poleg pa zapišejo, kakšne vsebine zapisujemo na te materiale. Učenci naj bi s pomočjo opazovanja ugotovili, da danes poleg papirja uporabljamo tudi druge podlage za pisanje: kamen (spomeniki, nagrobniki), les (smerokazi, turistični panoji, stoli, mize – to največkrat vidimo v šoli), kovinske plošče (spomeniki) … Pisne podlage Zapisana vsebina

PLASTI), POTOLKLI Z LESENIM KLADIVOM, DA SE 10

BODIMO USTVARJALNI: metoda dela z materialnimi viri in metoda izkustvenega učenja Učitelja likovne vzgoje prosimo, da nam pripravi različne podlage za pisanje in pripomočke za pisanje. Učenci ugotavljajo, na kateri izmed pripomočkov je najlažje in najhitreje zapisovati.

JE SPRIJELO. SLEDILO JE SUŠENJE IN LEPLENJE.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo besedilo ob sliki egipčanskega pisarja v učbeniku na strani 13, kjer je opisan postopek izdelave papirusa. S pomočjo zapisa narišejo postopek izdelave papirusa. Pomagajo si lahko tudi s slikami, ki jih lahko najdejo v različnih knjigah.

RAZISKOVALEC Učenci skupaj z učiteljem obiščejo šolsko knjižnico in knjižničarko prosijo, da jim razloži na kakšen način označuje in vodi knjige v knjižnici.

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj je bil poklic pisarja v preteklosti zelo cenjen? • Kaj je papirus? • Zakaj je bilo pisanje na vlažno glino umazano delo?

9


Kdaj se je pojavila knjiga

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: ve, da je bila v preteklosti tudi živalska koža material za pisanje, opiše, kako so nastale prve knjige, navede katero je bilo najstarejše besedilo zapisano v slovenskem jeziku, navede prednosti papirja pred ostalimi podlagami za pisanje. UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže srednjeveško sliko, na kateri je knjiga privezana z verigo. Postavlja učencem vprašanja: • zakaj je knjiga privezana z verigo, • iz česa se jim zdi knjiga izdelana, • kako težka se jim zdi knjiga na sliki … AKTIVNOST: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učitelj na tablo zapiše besedo papir. Učenci hodijo k tabli in dopisujejo: • kje vse uporabljamo papir, • iz česa izdelujemo papir.

Kdaj se je pojavila knjiga

Z uporabo papirja so se pojavile tudi knjige.

Kaj je pergament Živalska koža je ljudi najprej ščitila pred mrazom, kasneje pa je postala tudi podlaga za pisanje. 1. Med navedene trditve se je vrinil tiskarski škrat in malce prestavil besede. Uredi trditve, tako da bodo pravilne. Nepravilne besede v trditvah prečrtaj in dopiši pravilne. a. S posebnim postopkom ustrojena koža živali, pripravljena za pisanje, se imenuje papirus. PERGAMENT b. Popisan pergament so najprej hranili v svedrih.

ZVITKIH

c. Pozneje so zvitke rezali na posamezne liste in jih zlagali drugega na drugega. Nastal je računalnik. KODEKS d. Brižinski spomeniki, najstarejše zapisano besedilo v slovenščini, je zapisano na kamen.

PERGAMENT

Kdo je izumil papir Ljudstvo, ki je odkrilo postopek izdelave papirja, je več stoletij varovalo svojo skrivnost. 2. Razmisli, zakaj je papir v primerjavi z drugimi podlagami za pisanje primernejši.

BOLJ BEL, TANJŠI, CENEJŠI 3. Iz česa so v preteklosti izdelovali papir in katere materiale uporabljajo pri izdelavi papirja danes? PRETEKLOST:

CUNJE, LUBJE, KONOPLJINA VLAKNA, RIŽEVA SLAMA

DANES:

LESENA VLAKNA, STAR PAPIR (RECIKLIRAN PAPIR)

Kaj so rokopisi Pred izumom tiska so morali vsako knjigo napisati ročno. Predstavljaj si, da moraš prepisati 300 strani! 4. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja. A. Kako so v srednjem veku nastajale knjige?

»Uličice so bile ozke in vijugave, ob njih so bile trgovinice in obrtne delavnice. Ker večina ljudi ni znala brati, so bili nad vhodi v obrtne delavnice izveski, iz katerih je bilo razvidno, za kakšno delavnico gre.« (Darja Mihelič, Meščan sem, Mihelač in Nešović, Ljubljana, 1996)

ROČNO, PREPISOVALI SO JIH MENIHI V SAMOSTANIH B. Zakaj je v srednjem veku znalo pisati in brati le malo ljudi?

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Polovico učencev v razredu peljemo v računalniško učilnico, druga polovica ostane v razredu. Naloga enih in drugih je, da prepišejo določeno besedilo. Pri tem ugotavljajo: • kako hitro so svoje delo opravili, • kateri način dela je pomenil zanje večji napor … VEČ O … Brižinski spomeniki: spomeniki se imenujejo zato, ker so najstarejši slovenski zapis, torej spomenik. So najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih Alpah. Izvirno besedilo je verjetno nastalo sredi 9. stoletja, ohranjeni zapis pa konec 10. stoletja. Gre za pergamentne liste, na katerih je besedilo zapisano v jeziku, ki so ga takrat govorili Slovani v vzhodnih Alpah. Vsebujejo dva obrazca za spoved in pridigo o grehu. Verjetno so bili del popotnih listov freisinškega škofa, saj je škofija Freising (Brižinje) imela posest na slovenskem ozemlju (okoli Škofje Loke in Vrbskega jezera). Naslednji znani srednjeveški rokopisi, nastali na slovenskem nacionalnem ozemlju, so celovški rokopis iz druge polovice 14. stoletja in stiški rokopis iz prve polovice 15. stoletja. 10

KNJIGE SO BILE REDKE, DRAGE C. S pomočjo pisnega vira nad sliko ugotovi, kako so nepismeni ljudje vedeli, katera delavnica se je nahajala v določeni hiši.

S POMOČJO ("IZVESKOV") ZNAKOV NAD DELAVNICAMI RADOVEDNEŽ Danes tudi v vsakdanjem življenju namesto prepisovanja uporabljamo najrazličnejše pripomočke. Z njimi zapisujemo precej hitreje, kot bi to počeli ročno. Nariši ali nalepi slike nekaterih izmed njih.

FOTOKOPIRNI STROJ SCENER RAČUNALNIK ... 11

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja Učenci pri urah tehnike in tehnologije izdelajo papir. Spoznajo ročno izdelavo papirja. Pri uri zgodovine pa učenci skušajo nanj pisati.

AKTUALIZACIJA Zbiralne akcije papirja: • ali na šoli zbirate star papir, • koliko ste ga zbrali lani, • koliko dreves ste s tem obvarovali … • pomen recikliranja uporabljenega papirja.

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je pergament? • Kaj je kodeks? • Kako so v preteklosti izdelovali papir?


Od kdaj tiskamo knjige

Od kdaj tiskamo knjige

Prve knjige so natisnili Kitajci. V Evropi so mnogo kasneje tehniko tiskanja knjig izpopolnili.

Zakaj je bila iznajdba tiska pomembna

Izum tiska je prinesel velike spremembe na različnih področjih. 1. V časovni trak spodaj vnesi pojme, povezane z zgodovino tiska. Kitajci

lesene šablone

tiskarski stroji

časopisi

prva slovenska knjiga

tiskarske delavnice stiskalnica na vijak

premične kovinske črke Johannes Gutenberg

revije

fotografske metode

▶ KITAJCI, LESENE ŠABLONE pred 15. stoletjem

PRVA SLOVENSKA KNJIGA

15.stoletje

leto 1550

FOTOGRAFSKE METODE

ČASOPISI 18. stoletje

19. stoletje

PREMIČNE KOVINSKE ČRKE, STISKALNICA NA VIJAK, JOHANNES GUTENBERG, TISKARSKE DELAVNICE

20. stoletje

REVIJE, TISKARSKI STROJI

2. Med spodaj navedenimi trditvami, ki govorijo o pomenu tiska, so le tri pravilne. Pobarvaj jih. Vsako besedilo je bilo potrebno najprej napisati ročno.

Knjige so bile zelo drage. Z izumom tiska so postale knjige cenejše in dostopnejše.

Tiskali so samo knjige.

Povečalo se je število ljudi, ki so znali pisati in brati.

UČNI CILJI Učenec: oceni pomen (izuma) tiska, navede avtorja prve slovenske tiskane knjige, pojasni pomen tiska za proučevanje preteklih dogodkov, navede nekaj sodobnih načinov sporočanja, navede pozitivne in negativne vplive sodobnega sporočanja

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci si ogledajo ilustracijo in sliko v učbeniku stran 16. Prikazujeta tiskarski stroj v 16. stoletju in tiskarski stroj danes. Učenci sliki primerjajo in analizirajo: • koliko ljudi sodeluje, • kako je stroj izdelan …

Informacije so se hitro širile.

3. Poveži pare s črtami in jih pobarvaj z enakimi barvami. Pomagaj si z učbenikom na strani 16. Johannes Gutenberg

Prve tiskane besede v slovenskem jeziku

Le vkup, le vkup …

Napisal je prvo slovensko knjigo

Primož Trubar

Izdelal je premične kovinske črke

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran ene izmed slovenskih papirnic, na primer Papirnica Goričane, Papirnica Vevče, Radeče papir ... Poiščejo podatke o njeni zgodovini, proizvodnji, izdelkih …

Kakšne vrste tiskanih izdaj poznamo danes Današnji tisk je zelo raznovrsten. Toda tiskane izdaje niso več edini vir podajanja informacij. 4. A. Naštej vsaj tri sodobne oblike sporočanja.

RADIO, TELEVIZIJA, INTERNET B. Obkroži tisto obliko, s pomočjo katere dobiš največ informacij. RADOVEDNEŽ Preprost pripomoček za pisanje lahko naredimo tudi sami. Uporabimo lahko surov krompir, vanj narišemo določeno črko, znak ali sliko. Vse ostalo izdolbemo. Nato znak premažemo z barvo in odtisnemo. Poskusi tudi ti. V prazen prostor odtisni svoj znak. Narediš lahko veliko podobnih odtisov.

AKTIVNOST: metoda dela z materialnimi viri V likovni učilnici si učenci ogledajo grafično stiskalnico in ugotavljajo: • kako deluje, • ali jo lahko primerjamo s prvim strojem za tiskanje.

12

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci zapišejo internetne strani, ki jih najpogosteje obiščejo in ob tem opravijo kratko analizo: • Katere podatke najdejo na tej strani? • Zakaj obiščejo to stran? • Se jim zdijo podatki na tej strani zanesljivi? Zakaj da/ne?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učence pozove k razmisleku o njihovih bralnih navadah in o prihodnosti knjige: • Koliko knjig na leto preberejo? • Katere revije prebirajo? • Kaj menijo o prihodnosti knjige? Ali bodo ljudje ob bogati ponudbi na internetu še brali knjige?

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in interneta poiščejo podatke o J. Gutenbergu in izdelajo poročilo o njem.

VEČ O … Ena najnovejših izboljšav na področju internetnih komunikacij je širokopasovno telekomunikacijsko omrežje, imenovano wi-fi (wireless fidelity). Ob pomoči radijskih valov, ki jih oddaja s pomočjo oddajnih postaj, prenaša podatke prek kratkih razdalj. Vzpostavljanje wi-fi omrežij ni drago, podatke pa prenašajo zelo hitro, zato lahko z njimi priskrbimo internetne storitve na revnih ali nedostopnih območjih, kjer bi bilo telefonske žice težko ali drago napeljati npr. Afganistan, ki je revna, gorata država. Tam je wi-fi za veliko ljudi edina možnost, da imajo dostop do interneta.

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kdo je izumil premične kovinske črke in s tem način tiskanja? • Kje vse danes iščemo informacije? • Kako tehnologija na področju tiskanja in posredovanja informacij vpliva na naš način življenja?

11


PONOVIMO ZGODOVINA JE VEDA, KI

ZGODOVINSKA OBDOBJA SO

VRSTE ZGODOVINSKIH VIROV:

PROUČUJE RAZVOJ

1.

PRAZGODOVINA

1.

MATERIALNI

ČLOVEŠTVA OD

2.

STARI VEK

2.

PISNI

NJEGOVEGA

3.

SREDNJI VEK

3.

USTNI

NASTANKA DO DANES

4.

NOVI VEK

4.

AUDIO–VIZUALNI

5.

SODOBNOST

RAZVOJ PISAVE

DELOVNI LIST: PONOVITEV Reši križanko. Rešitev v označenem polju nam bo povedala kaj počnemo. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. A 12

Prednik modernih knjig Material za pisanje narejen iz stebla rastline Najstarejša slikovna pisava v Egiptu Ustanova kjer hranijo predvsem materialne vire. Ustanova, kjer hranijo pisne vire. Priimek avtorja prve slovenske knjige. Veda o preteklosti. Podlaga za pisanje iz lesnih vlaken. Živalska koža kot podlaga za pisanje. Izdelek, ki je ponarejen. Oseba, ki proučuje dogajanje v preteklosti. Ustanova, kjer hranijo umetniška in likovna dela. Pred izumom tiska so knjige prepisovali ….. Zaporedje črk. Prva zlogovna pisava. Ustanove, kjer hranijo arhivsko gradivo. Ljudstvo, ki je razvilo prve črke. Pisava, ki jo uporabljamo v večini držav po svetu. Veda, ki proučuje materialne ostanke preteklosti. K

1.

SLIKOVNA

2.

ZLOGOVNA

3.

ČRKOPIS KJE HRANIMO ZGODOVINSKE VIRE: KJE (USTANOVA) Tu prilepi nalepko, ki je povezana s prvimi pisavami. Nalepko najdeš na zadnji strani delovnega zvezka.

MATERIALNI VIRI

2.

ARHIV

PISNI VIRI (arhivsko gradivo)

3.

KNJIŽNICA

PISNI VIRI (knjige, revije)

4.

GALERIJA

LIKOVNA IN UMETNIŠKA DELA

5.

TEREN

MATERIALNI VIRI

2.

INFORMACIJE SO SE HITRO ŠIRILE.

3.

PISMENOST MED LJUDMI JE PORASLA. 13

H

I

Z

T G

R O

U D

P

E

R

G

R

MUZEJ

KNJIGE SO POSTALE CENEJŠE, BOLJ DOSTOPNE.

E P E M

L H

1.

1.

D

B K A

VRSTA VIRA

IZUM TISKA JE BIL POMEMBEN, KER

O

A

OSTANKI PRETEKLOSTI: spoznavajmo zgodovino

E L R F A E

C I H E T O

K A R U K B O P A P R E N I N I L

S P O Z N A V A M O Z G O D O V I N O

I G E J R I P E N G A Č A P I Č I G

R L J I

U I

S F

I

Ž

N

I

C

E

N I N A O L N

A R T R D E O

E O R

D V I

E I J

K N A

I

S

A C I

N A J

I A


Človek ustvarja: gradbeni dosežki 16 17 18 19 20 21 22

Prva bivališča Gradbeništvo v času prvih civilizacij Gradbeništvo v antiki Gradbeništvo v srednjem veku Ko so svetišča zamenjale cerkve in samostani Gradbeništvo pred 200 leti ali kakšna so bila nova mesta Gradbeništvo danes UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

• • • •

Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980. Barry Cunliffe, Rimljani, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1982. John Guy, Rimljani, Zbirka Stare civilizacije, Grlica, Ljubljana, 2006. John Guy, Grki, Zbirka Stare civilizacije, Grlica, Ljubljana, 2006. Darja Mihelič, Meščan sem, Iz življenja srednjeveških mest, Mihelač in Nešovič, Založba d.o.o., Ljubljana 1996. Marica Čerič, Pavla Karba, Bučko odkriva prazgodovino, Zbirka Raziskujmo skupaj, DZS, Ljubljana, 1999. Marica Čerič, Pavla Karba, Prve civilizacije kot nas zanimajo, Zbirka Raziskujmo skupaj, DZS, Ljubljana, 1999. Ivan Jakič, Vsi slovenski gradovi, Leksikon slovenske grajske zapuščine, DZS, 1999. Pavla Karba, Marica Čerič, Natalija Robnik, Slavica Tovšak, Ljubomir raziskuje s Kronosom v antični Grčiji, Zbirka Raziskujmo skupaj, DZS, Ljubljana, 1999. Pavla Karba, Raziskujemo in primerjamo Emono in Pompeje, DZS, Ljubljana, 1999. Michael Kerrigan, M., Stari Rim in rimsko cesarstvo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002. Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. Vital Sever, Zakladi Kitajske: v naslonjaču k 340 legendarnim znamenitostim, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987. Zbirka Človek in čas: - 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. - 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. Zbirka Kako so živeli: - V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. - V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. - V času starih Judov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. - V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989, - Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. Zbirka Svet okoli nas: - Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992. - Stari Grki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. - Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. - Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. - Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999. Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. Zgodovina človeštva, 2. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972. Maja Žvanut: Od viteza do gospoda, Viharnik in znanstveni inštitut FF, 1994.

LITERATURA ZA UČENCE • • • • • • • • • • • •

Russell Ash, Velika čuda sveta, Mladinksa knjiga,, Ljubljana, 2002. Giovanni Caselli, Čuda sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. John Guy, Grki, Grlica, Ljubljana, 2006. Fiona Macdonald, Zakaj neki so stari Grki gradili svetišča in druga vprašanja o stari Grčiji, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. Carlo A. Michelini, Kako so otroci živeli v jamah, Učila, Tržič, 1995. Miloš Mikeln, Malo zgodovinsko berilo, Pisanica, Ljubljana, 1997. Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. Anne Millard, Najlepša knjiga o piramidah, Učila, Tržič, 1996. Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001. Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001. Vital Sever, Zakladi Kitajske: v naslonjaču k 340 legendarnim znamenitostim, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. 13


• Philipe Steele, Zakaj neki so gradili piramide in druga vprašanja o starem Egiptu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999. • Maja Žvanut, Andreja Peklar, Stoji, stoji beli grad, Zbirka Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Založba Mladika, Ljubljana, 2002.

OTROŠKA LITERATURA • • • • • • • • • • • • •

Erich Ballinger, Obračun na ledeniku, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992. Lucy Coats, 100 grških mitov za otroke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. Dougal Dixon, Raziskovalec ledene dobe, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj. Janez Jalen, Bobri, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. Marjan Kovačevič Beltram, Babilonski stolp in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2003. Marjan Kovačevič Beltram, Odisejada in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2006. Miki Muster, Kamena doba/Šampion/Za volanom, Delo, Ljubljana, 2006. Miki Muster, Prazvitorepec, Delo, Ljubljana, 2005. Mary in Will Pope Osborne, Mumije in piramide, Grlica, Ljubljana, 2003. Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger ob sončnem zahodu, Grlica, Ljubljana, 2002. Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger in ledena doba, Grlica, Ljubljana, 2005. Mary Pope Osborne, Stara Grčija in olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2006. Mary Pope Osborne, Začele so se olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2004.

FILMI (IZBOR) • • • • • • • • •

Kremenčkovi, r. Brian Levant, ZDA, 1994. Kremenčkovi 2: Viva Rock Vegas, r. Brian Levant, ZDA, 2000. Ledena doba, r. Chris Wedge, ZDA, 2002. Ledena doba: otoplitev, r. Carlos Sandalha, ZDA, 2006. Enciklopedija razvoja človeka (4 deli), Dnevnik in Mediafilm, Ljubljana in Kranj, 2006. Troja, r. Wolfgang Petersen, ZDA, 2004. Asterix in Obelisk proti Cezarju, r. Claude Zidi, Francija, 1999. Gladiator, r. Ridley Scott, ZDA, 2000. Julij Cezar, r. Uli Edel, ZDA, 2002.

DOKUMENTARNI FILMI • • • • •

Industrijska revolucija v Angliji, Videofon, Blejska dobrava, 1999. Starodavna Mezpotamija, Boomark, Tržič, 2001. Starodavni Egipt, Boomark, Tržič, 2001. Starodavni Grki, Boomark, Tržič, 2000. Starodavni Rim, Boomark Vester, Tržič, 2000.

SPLETNE STRANI Prve civilizacije • • • • • • •

http://www.svarog.org/zgodovina/srednji_vek/index.php, www2.arnes.si/~osceifb1s/barje2.htm http://projekti.svarog.org/prve_civ/kazalo.html http://sl.wikipedia.org/wiki/Mezopotamija www.egipt-slo.net/domov.php http://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_Egipt http://ro.zrsss.si/borut/zgodovina/grki/delavnica.htm

UČILA • • • • • • • • • • • • • • • • •

Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000. Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006. Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005. Prazgodovina, Svarog, Miklavž, 2003. Prve civilizacije, Svarog, Miklavž, 2003. Zgodovina antične Grčije, Svarog, Miklavž, 2003. Emona, Mestni muzej, Ljubljana, 1999. Zgodovina antičnega Rima, Svarog, Miklavž, 2003. Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000. Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

METODIČNI PRIROČNIKI • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Pavla Karba, Raziskujmo skupaj: priročnik za učitelje, DZS, Ljubljana, 1999. 14


• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Pavla Karba, Zgodovina v šoli – vse življenje uporabna popotnica: vodnik za učitelje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2005. Pavla Karba, Zgodovina v šoli drugače: metodični priročnik za učitelje, DZS, Ljubljana, 1996. Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. Prispevki k didaktiki zgodovine, dostopno na www.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANIJELA/DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Prispevki%20V-1/Prispevki5-1.pdf. Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. Danijela Trškan, Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem: naloge malo drugače, Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 2007. Danijela Trškan, Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem: priročnik za učitelje. Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 2007. Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. revija Primary Teaching, Historical Association, London. revija, History Teaching, Historical Association, London. www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) www.schoolhistory.co.uk www.learnhistory.org.uk www.HistoryontheNet.com www.historylearningsite.co.uk www.activehistory.co.uk www.historyitt.org.uk www.hyperhistory.org www.nchs.ucla.edu http://worldhistoryforusall.sdsu.edu www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE tehnika in tehnologija

15


Prva bivališča UČNI CILJI Učenec: ▶ s pomočjo slikovnega gradiva opiše prva človeška zavetja, ▶ pojasni, zakaj so si ljudje začeli postavljati stalna bivališča, ▶ opiše načine gradnje prvih bivališč.

Prva bivališča

Prvi ljudje so si zavetje poiskali le začasno. Prva stalna bivališča so bila zelo preprosta.

Kakšna so bila prva človeška zavetja Prva zavetja ljudje niso gradili načrtno. Uporabili so tisto zavetje, ki jim ga je nudila narava. Kasneje so za gradnjo uporabljali materiale iz narave. 1. Ilustraciji prikazujeta prva človeška zavetja. Pod njima napiši, katera prva človeška zavetja prikazujeta.

JAMA SKALNI PREVIS

DREVO

UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj učencem postavi naslednja vprašanja: • Kakšna bivališča si postavljamo danes, če gremo za nekaj dni v naravo? • Kam se zatečemo, če smo v naravi in nas ujame neurje? • Koliko časa porabimo, da si postavimo to bivališče?

ŠOTOR

V ta prostor nariši še eno zavetje prvih ljudi.

B. V katerih primerih so prvi ljudje uporabili zavetje?

V PRIMERU NIZKIH TEMPERATUR, NEVIHTE IN DRUGIH NEVARNOSTI.

Zakaj so ljudje začeli postavljati stalna bivališča Stalna bivališča so si ljudje začeli postavljati, ko so lahko na določenem mestu živeli dlje časa. 2. Pobarvaj dejavnosti, ki so ljudem omogočile, da so se naselili za stalno. LOV

POLJEDELSTVO POLJEDELJSTVO

UDOMAČITEVŽIVALI ŽIVALI UDOMAČITEV

NABIRALNIŠTVO

3. A. Katere materiale so ljudje uporabljali pri gradnji prvih stalnih bivališč?

IZ MATERIALOV, KI SO JIH NAŠLI V SVOJI OKOLICI (VEJE, SLAMA, KAMEN, BLATO, TRSTJE), GLINE–ILOVCA (OPEKA)

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si ogledajo fotografiji v učbeniku na strani 21 in ju analizirajo: • Iz kakšnega materiala je narejeno bivališče koliščarjev na sliki? • Iz kakšnega materiala so narejena bivališča v kenijski vasi? • Katero bivališče je bolj udobno? Po čem to sklepaš?

B. Med materiali, napisanimi zgoraj, obkroži tistega, ki je pomenil velik napredek pri gradnji, in ga kot gradbeni material uporabljamo še danes. 4. V prazen prostor nariši prazgodovinsko hišo. Pomagaj si s slikami v učbeniku na straneh 20–21.

RADOVEDNEŽ Narisano prazgodovinsko hišo primerjaj s hišo ali blokom, v katerem živiš. Katere razlike in podobnosti lahko opaziš?

GRADBENI MATERIAL ... 14

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo interneta in potopisov svetovnih popotnikov pripravijo kratka poročila o življenju ljudi v tropskem deževnem gozdu v Afriki in Amazoniji, v puščavah in savanah Afrike. Predstavijo lahko tudi življenje Mongolov. Pri pripravi poročil so jim lahko v pomoč revije: National Geographic, Gea, Svet in Ljudje … Njihovo življenje primerjajo z življenjem v prazgodovini.

16

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Prva bivališča v učbeniku na straneh 20-21. Izdelajo kronološko tabelo o razvoju človeških bivališč. Vsakemu bivališču pripišejo eno značilnost.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učitelj predvaja kratek posnetek, dostopen na spletni strani www.bbc.co.uk/ history/programmes/stonehenge/video. shtml; pod naslovom Stonehenge daily updates izbere naslov Other video clips Computer generated timelapse . Učenci ugotovijo: • Kateri znani kulturni spomenik se nahaja na posnetku? • Koliko je star ta spomenik? • Kaj se je z njim zgodilo tekom časa?

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj so bila prva človeška bivališča začasna? • Zakaj so si ljudje začeli postavljati stalna bivališča? • Kateri gradbeni material je pomenil velik napredek pri gradnji bivališč? • Opiši prazgodovinska bivališča. • Kje so gradili koliščarska naselja?


Gradbeništvo v času prvih civilizacij

Gradbeništvo v času prvih civilizacij

UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše gradnjo bivališč v času prvih civilizacij, ▶ pojasni vzroke za uporabo določenega materiala (pri gradnji), ▶ primerja posamezne zgradbe in njihovo namembnost.

V času prvih civilizacij so nastala mesta, ki so postala središče dogajanja.

Ko so nastala prva mesta V času prvih civilizacij so se mesta ločila od podeželja. 1. Oglej si ilustracijo in reši spodnji nalogi. A. S pomočjo ilustracije in zapisa v učbeniku na strani 22 dopolni opis mest v času prvih civilizacij.

TRGOVINO

V mestih so se prebivalci ukvarjali s

OBRTJO

in

. Mesta so se od vasi ločila po

ORGANIZIRANI POSELITVI Večina meščanov je živela v

VEČJEM ŠTEVILU PREBIVALSTVA ,

VELIKIH, VISOKIH STAVBAH

in

MAJHNIH

.

pritličnih hišah.

B. Hiše revnih in bogatih so se zelo razlikovale. Izpolni tabelo. hiše bogatih

hiše revnih

ENA SOBA

VELIKO SOB

VEČ POHIŠTVA, CELO KOPALNICA

SKROMNO POHIŠTVO

GRAJENE IZ SUŠENE OPEKE

SUŠENA OPEKA

Ko so vladarji z gradnjami želeli pokazati svojo pomembnost Visoke in velike stavbe niso značilne samo za sodobni čas, ampak so jih gradili že v času prvih civilizacij. 2. Tiskarski škrat se je nekoliko poigral s spodnjimi stavki. Smiselno jih uredi. Pomagaj si z učbenikom na strani 22. a. stavbe ljudstva v gradila starem Vsa veku so veličastne

VSA LJUDSTVA V STAREM VEKU SO GRADILA VELIČASTNE STAVBE. b. države njimi so moč dokazovali in bogastvo vladarja Z ter

Z NJIMI SO DOKAZOVALI MOČ DRŽAVE IN VLADARJA. c. z Najpomembnejše bile so verovanjem povezane

NAJPOMEMBNEJŠE SO BILE POVEZANE Z VEROVANJEM. 3. Oglej si slike. A. Poimenuj stavbe na sliki. B. Napiši, čemu so bile namenjene.

A. ZIGURAT

(TEMPELJ)

B. ČAŠČENJE

BOGOV

RAZISKOVALEC Učenci v šolski knjižnici na policah poiščejo čim več knjig, ki se nanašajo na visoke civilizacije. V njih poiščejo podatke o njihovih gradnjah. Z njihovo pomočjo pripravijo plakate, na katerih predstavijo značilne gradnje in način gradnje posameznih ljudstev.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci poskušajo odgovoriti na vprašanje v delovnem zvezku stran 16: Katere zgradbe iz časa prvih civilizacij so se ohranile do danes?

A. PIRAMIDA

A.

PALAČE

B. GROBNICA

B.

V NJIH SO ŽIVELI VLADARJI

VEČ O … Nekateri imenujejo klavže v Idriji tudi »slovenske piramide«. Klavže so zgrajene iz kamenja in so oblikovane kot skale z dvema odprtinama, ki sta ju zapirali težki leseni zapornici. Ko se je za njima nateklo dovolj vode, so ju od zgoraj s posebnim mehanizmom toliko odprli, da ju je moč vode z jezom popolnoma odprla, voda z naplavljenim lesom je odtekla po prazni strugi vse do Idrije (20 kilometrov).

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.bbc. co.uk/history/ancient/egyptians in izberejo okno Pyramids and Monuments: • S klikom na okno Pyramid Challenge se lahko preizkusijo v gradnji piramide, pri čemer igra od njih zahteva, da izberejo pravilni kraj, material, delavce … • S klikom na okno Khufu’s Pyramid Complex lahko spoznajo eno od prizorišč piramid in njihovo zasnovo. • S klikom na okno Death in Sakkara: An Egyptian Adventure pa lahko odigrajo zanimivo igrico.

UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (vislice) Učitelj se z učenci igra igro vislice. Na tablo nariše 8 črtic. Vsak učenec pove 1 črko, prvih 5 ne sme biti samoglasnik. Iskana beseda je PIRAMIDA. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom in metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci si ogledajo ilustracijo v učbeniku na strani 23, ki prikazuje enega od možnih načinov gradnje piramid. Ob ilustraciji sklepajo o tem: • s kakšnimi pripomočki so si graditelji v času prvih civilizacij pomagali, • koliko ljudi je bilo potrebnih za gradnjo velikih spomenikov, • iz kakšnih materialov so gradili velike stavbe. Učenci pomislijo, na kakšne druge načine bi še lahko gradili velike stavbe v času prvih civilizacij. Skušajo narisati nekaj teh načinov. RAZISKOVALEC Učenci preberejo zapis Aktualno v učbeniku na strani 23. S pomočjo različnih spletnih strani poiščejo podatke o omenjenih zgradbah: veliki kitajski zid, Petra v Jordaniji, rimski Kolosej, perujski Machu Picchu, indijski Tadž Mahal, brazilski kip odrešenika v Sao Paulu, ter mehiška piramida Chichen Itza. Prav tako poiščejo tudi podatke o starih čudesih, ki so bila v Sredozemlju, izbrali pa naj bi jih bili pred 2500 leti. Učenci jih med seboj primerjajo (velikost, način gradnje in gradbeni material). PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Opiši hiše revnih in bogatih. • Zakaj so vladarji gradili velike stavbe? • Kdo je živel v palačah? • Iz katerih materialov so gradili v Mezopotamiji? • Katere materiale so uporabljali pri gradnji piramid?

17


Gradbeništvo v antiki UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše način gradnje v antiki, ▶ navede različne gradbene materiale, ki so jih uporabljali Grki in Rimljani, ▶ s pomočjo slikovnega gradivo opiše zgradbe značilne za Grke in Rimljane in njihovo namembnost.

Gradbeništvo v času starih Grkov in Rimljanov

Tudi pri starih Grkih in Rimljanih so se zgradbe razlikovale glede na to, čemu so bile namenjene.

Čemu je služila akropola Grki so v starem veku zgradili številne prečudovite zgradbe. 1. Posamezne trditve poveži s pravim pojmom v par. K posameznemu pojmu lahko sodi več trditev. Za črte uporabi različne barve. AKROPOLA

Na njej so stale vse pomembnejše zgradbe.

Opremili so jih z dragimi kamni.

GLEDALIŠČA

Gradili so jih iz kamna in marmorja.

GRŠKE HIŠE

Stala je na vzpetini nad mestom.

AGORA

V središču je bilo odprto notranje dvorišče.

Sestavljala so jo svetišča bogov. Ženski prostori so bili ločeni od moških. Običajno so bila zgrajena ob vznožju hriba.

SVETIŠČA

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja odlomek iz enega od filmov, ki prikazujejo Rim ali Grčijo (Spartak, Julij Cezar, Gladiator, Troja …), v katerem se vidijo grške in rimske zgradbe. Učence spodbudi z vprašanji: • O katerih ljudstvih govorijo predstavljeni filmi? • Kakšna so bila njihova bivališča? • Katere zgradbe poleg tistih, v katerih so bivali, še vidimo v filmu? • Čemu so bile zgradbe, prikazane v filmu, namenjene? BODIMO USTVARJALNI: izdelava makete Učenci lahko pri pouku tehnike in tehnologije ali v okviru tehniškega dne izdelajo maketo rimskega koloseja ali grškega svetišča. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE • Ena izmed značilnosti rimskega imperija je bilo veliko in dobro vzdrževano omrežje cest. Učitelj učence pozove k razmisleku, zakaj so bile ceste zelo pomembne za Rimljane. AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci si na POP TV http://24ur.com /naslovnica/ekskluziv/zanimivosti/20070725_3102565_60035348.php ogledajo kratek posnetek o rimski vili v Rimu, ki so jo odkrili pred kratkim. • Kdaj je bila vila zgrajena? • Kdo je bil njen lastnik? • Kaj kaže na premožnost lastnika? • Kdaj je začela vila propadati in v kaj je bila spremenjena? AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj predvaja posnetek o gradnji Partenona na atenski akropoli, ki ga je mogoče najti na www.youtube.com; geslo: Engineering an Empire – Greece. Priporočamo dva posnetka (vsak dolžine 7:47 minut; v angleščini), in sicer Part 4 in Part 5. Po ogledu posnetkov učitelj učence povpraša: 18

Zakaj so Rimljani gradili amfiteatre Številne največje zgradbe Rimljanov so bile namenjene zabavi. 2. Oglej si ilustracijo. V prazne prostore zapiši: A. imena zgradb na sliki in B. čemu so bile namenjene. A. AKVADUKT B.

A. KOLOSEJ B.

(AMFITEATER)

ŠPORTNA TEKMOVANJA

MOSTOVI Z VODOVODI

A. TEMPELJ

B.

ČAŠČENJE A. RIMSKA

BOGOV

B.

VILA

V NJIH ŽIVELI PREMOŽNI RIMLJANI

3. A. Katere zgradbe so Rimljani še gradili, pa jih na zgornji ilustraciji ne vidimo? Poišči jih med spodnjimi slikami in jih pobarvaj. Zgradbe, ki ne sodijo v čas Rimljanov, prečrtaj.

TERME

CESTE

B. Katere gradbene materiale so Rimljani uporabljali pri gradnji? Obkroži jih. LES

OPEKA BETON

KOSTI

STEKLO

KOŽE KAMEN

RADOVEDNEŽ Katere zgradbe iz časa prvih civilizacij so se ohranile do danes? Pojasni, zakaj.

16

VEČ O: Ceste so gradili sužnji in vojaki. Najprej so skopali globok jarek, vanj vstavili kamne in robnike, vmes so nasuli plasti peska in proda. Zgornja plast je bila iz kamnov. Cesta je bila na sredini izbočena, ob straneh pa je imela jarke, po katerih je odtekala voda. AKTIVNOST: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učenci hodijo k tabli in nanjo zapisujejo stvari, ki jih v Sloveniji še danes spominjajo na rimski imperij. Na koncu lahko razvrstijo asociacije glede na to, ali gre za predmete, naselja, dosežke v znanosti …

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. channel4.com/history in izberejo okno Games, nato naslov How Roman you are?, v njem pa 3-D VILLA, v katerem si ogledajo razkošno rimsko vilo: • Kateri materialni vir priča o kopeli? • Kaj je upodobljeno na mozaikih? • Ali so imeli v hiši centralno ogrevanje? • Kje se je nahajal vrt? f Z izbiro naslova How Roman are you? pa učenci lahko preizkusijo svoje znanje v kvizu.

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Opiši razliko med templji in gledališči ter hišami starih Grkov. • Čemu je bilo namenjenih največ zgradb v Starem Rimu? • Kateri je bil glavni razlog Rimljanov za gradnjo cest po celotnem imperiju? • Kako so Rimljani izdelali beton? • Kaj je to akvadukt? • Čemu so bile namenjene terme? • Kje so zgradili največji amfiteater v antiki?


Gradbeništvo v srednjem veku

Gradbeništvo v srednjem veku

Srednjeveške stavbe so se razlikovale glede na to, komu so bile namenjene in koliko denarja je imela oseba, ki je v njej živela.

▶ ▶

Zakaj so imeli gradovi obzidja Med ohranjenimi srednjeveškimi zgradbami so najbolj opazni gradovi. Njihove zgodbe so povezane s kralji, princeskami, vitezi … 1. Preberi odlomek in odgovori na vprašanji. A. Razmisli, zakaj leseni gradovi niso uspešno obvarovali graščaka?

SOVRAŽNA VOJSKA JE LESENO OBZIDJE HITRO

»Prvi gradovi. /…/ Grajeni so bili iz lesa. /…/ Nekatere so dokončali že v enem tednu. Toda leseni gradovi niso vedno obvarovali graščaka pred sovražniki.«

ZAVZELA S POMOČJO OGNJA.

(W. Osborne, M. Pope Osborne, Vitezi in gradovi, Založba Grlica, Ljubljana, 2002, str. 13)

B. S katerim gradbenim materialom so kmalu zamenjali les?

UČNI CILJI Učenec: opiše gradnjo srednjeveškega gradu, pojasni pomen obzidja, navede najpomembnejše stavbe v mestu in njihovo namembnost, primerja bivališča plemičev, meščanov in kmetov (kmečka, meščanska in plemiška bivališča).

S KAMNOM 2. Oglej si ilustracijo in odgovori na vprašanje. A. Kako so zavarovali gradove pred napadalci?

IZKORISTILI SO NARAVNE RAZMERE: PREVIS, SKALNATA STENA, GORSKI GREBEN IN ZGRADILI OBZIDJE B. Kako so zavarovali gradove, ki so jih zgradili na ravnini?

Z JARKI OKOLI OBZIDJA

Kako so živeli kmetje

AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov in motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učitelj na tablo zapiše besedo grad ter učencem naroči, naj ga narišejo in opišejo. Nato učitelj opiše, kakšna je bila resnična podoba življenja v gradu. Učenci svojo sliko primerjajo s sliko v učbeniku na strani 26.

Bivališča kmetov so bila skromna. 3. Oglej si ilustracijo in opiši kmečko hišo.

BILE SKROMNE, LESENE, ILOVNATE KOČE, STREHA POKRITA S SLAMO, MAJHNA OKNA

Kakšno je bilo srednjeveško mesto V srednjem veku so nastala številna nova mesta. 4. S pomočjo ilustracije opiši zgradbo mesta. Vhod v mesto so zaprli z

VRATI tudi z

MESTNIMI

. Mesto je bilo zavarovano

OBZIDJEM

Hiše v mestu so bile tesno skupaj in

OZKE

so bile in so bile

BODIMO USTVARJALNI: terensko delo • Učenci skupaj z učiteljem obiščejo središče najbližjega mesta in ugotovijo, ali lahko v njem najdejo katere od značilnosti srednjeveških mest. • Učitelj z učenci obišče najbližji grad, obnovljen ali v ruševinah. Njegovo zgradbo primerjajo s sliko v učbeniku na strani 26. Kaj opazijo: • Kakšen je bil položaj gradu? • Iz katerega materiala je zgrajen? • Katere dele gradu lahko prepoznamo še danes? • Ali je obnovljen ali propada? • Kdo skrbi za njegovo obnovo?

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja odlomek iz enega od filmov, v katerem je viden srednjeveški grad (Robin Hood …). Učence spodbudi k pogovoru z vprašanji: • Kakšen je bil položaj gradu? • Iz kakšnega materiala je zgrajen?

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj predstavi učencem odlomek iz filma Robin Hood (del, kjer je prikazano življenje na gradu in kmečka vas). Skupaj analizirajo predstavljena bivališča (grad in kmečke hiše): gradbeni material, notranjost, kako so bili zavarovani … SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani http://www.nationalgeographic.com/97/castles/enter_castle. html lahko učenci s sprehodom po igrici Ghost in the castle spoznajo grad in življenje v njem.

VISOKE

. Ulice med njimi

OZKE

.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili » Kraj, kjer so nameravali postaviti grad, so zelo skrbno izbrali. /…/ je moral biti stran od naselbin, po možnosti sredi gozdov, na višinski točki, od koder se je dalo vse nadzirati pomembne poti po kopnem in vodi. /…/ Čeprav je bil /…/ grad na zunaj velik in mogočen, je bilo v njegovi notranjosti malo prostora. (Maja Žvanut, Andreja Peklar, Stoji, stoji beli grad, Zbirka Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Založba Mladika, Ljubljana, 2002, str. 20) S pomočjo prebranega besedila in zapisa v učbeniku na strani 26 učenci opišejo izbiro prostora za gradnjo gradu in dejavnike, ki so vplivali na zaščito gradu.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj pripravi učencem slike slovenskih mest v preteklosti in danes. Naloga učencev je, da: • primerjajo slike in fotografije mest ter povežejo tiste, ki predstavljajo ista mesta, • ugotovijo, ali so mesta obdržala določene značilnosti iz preteklosti, • opišejo, katere podobnosti in razlike lahko opazijo. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo interneta ali literature poiščejo podatke o najbližjem gradu. PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj so imeli gradovi obzidja? • Na kakšne načine so še zavarovali gradove? • Kakšna je bila podoba srednjeveških mest? • Primerjajo srednjeveško mesto z mesti v času Rimljanov. 19


Ko so svetišča zamenjale cerkve in samostani UČNI CILJI Učenec: ▶ pojasni razloge za gradnjo cerkva, ▶ opiše pomen samostanov v srednjem veku, ▶ primerja gradnjo cerkva s svetišči v času visokih civilizacij.

UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj učence pozove k razmisleku, koliko cerkva se nahaja v njihovem domačem kraju in z učenci vodi razgovor: • Kdaj so nastale te cerkve? • Primerjava njihove velikosti z gradnjami v okolici. • Primerjava načina gradnje v primerjavi s hišami v okolici.

Ko so svetišča zamenjale cerkve in samostani Čemu so služile cerkve Gradnja cerkva je bila povezana z obredom čaščenja Boga. 1. Obkroži črko pred pravilno trditvijo. A. Kako se imenuje najvišji del vsake cerkve? a. zvon b. zvonik c. stolp

B. Kako se imenujejo muslimanske stavbe za skupne molitve? a. kupola b. minaret c. mošeja

Zakaj so nastali samostani Samostani so imeli v srednjem veku velik pomen. 2A. S pomočjo slik opiši, s katerimi dejavnostmi so se ukvarjali v samostanih. 2B. Nato samostan na sliki pobarvaj (na primer cerkev z rdečo barvo, obzidje z zeleno, stanovanja menihov z modro …). Pomagaj si z učbenikom, na strani 29. Tu nariši še eno dejavnost menihov v samostanu.

ŠOLE

AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci narišejo cerkev, ki stoji v domačem kraju. Učitelj jim postavlja vprašanja: • Ali se cerkev loči od ostalih stavb? • Kje je zgrajena cerkev?

DEJAVNOSTI SAMOSTANOV

NABIRALI ZELIŠČA, PREPISOVALI KNJIGE, MOLILI, IMELI KNJIŽNICE

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj postavi učencem naslednje vprašanje: kaj je skupno vsem objektom, namenjenim čaščenju boga?

RADOVEDNEŽ Tudi v Sloveniji so nastali številni samostani, nekateri delujejo še danes. Izberi si samostan, ki je tebi najbolj znan in ga opiši (nastanek, vrsta ...).

18

RAZISKOVALEC • Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o verskih zgradbah po svetu danes. Predstavijo zgradbe, namenjene čaščenju boga po svetu. • Učenci s pomočjo literature in interneta poiščejo podatke o mošejah danes: • predstavijo njihovo arhitekturo, • poiščejo največje mošeje na svetu, • spoznajo, katere pomožne stavbe obdajajo mošeje, • navedejo znane mošeje v Evropi.

20

Značilne stavbe srednjega veka so bile cerkve in samostani.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Obiščejo spletno stran rimskokatoliške cerkve v Sloveniji www.rks.si in poiščejo podatke o samostanih v Sloveniji: • Kateri samostani in kje delujejo? • S čim se ukvarjajo menihi?

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj so želeli pokazati z gradnjo cerkva? • Ali so cerkve poznala tudi druga verstva? • Naštej nekaj samostanov na Slovenskem.


Gradbeništvo pred 200 leti ali kakšna so bila nova mesta

Gradbeništvo pred 200 leti ali kakšna so bila nova mesta

Mesta so se pred 200 leti razširila, vendar sprva brez urejenih načrtov. Nekatera med njimi so imela že milijon in več prebivalcev.

Zakaj so v mestih porušili obzidja Obzidja okoli mest so pred 200 leti izgubila svojo vlogo in so jih odstranili. 1. Oglej si fotografijo in odgovori na vprašanja. A. Zakaj so v preteklosti mesta obdali z obzidjem?

OBRAMBA PRED SOVRAŽNIKI

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj pokaže učencem sike različnih hiš (bivališča revnih in bogatih) in jih sprašuje po prebivalcih teh hiš: • Iz česa so hiše zgrajene? • Kdo v njih živi?

B. Zakaj obzidja v novem veku niso več opravljala svoje vloge?

NOVA OROŽJA C. Kateri je bil glavni vzrok za porušenje mestnega obzidja?

ŠIRJENJE MEST (POMANJKANJE PROSTORA)

Kako so nekoč živeli bogati meščani, delavci in meščanski srednji sloj Življenje posameznih slojev prebivalstva v mestih se je zelo razlikovalo. 2. Izpolni tabelo s spodnjimi besedami, ki opisujejo značilnosti zgradb posameznih slojev prebivalstva v mestih. Pomagaj si z učbenikom na strani 31 in spodnjo ilustracijo. urejene in čiste ulice ena soba

neurejena kanalizacija udobna stanovanja

večnadstropne hiše lesena višja nadstropja

zgrajene iz kamna in opeke

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci si ogledajo ilustracijo v učbeniku na strani 30 ter izpolnijo tabelo z opisom značilnosti ilustracije. Značilnost TOVARNE REVNE DELAVSKE HIŠE MEŠČANSKE HIŠE

zastekljena okna vlažne hiše

Opis

majhna stanovanja

slaba izgradnja

BOGATI MEŠČANI

DELAVCI

MEŠČANSKI SREDNJI SLOJ

UREJENE, ČISTE ULICE

NEUREJENA KANALIZACIJA

UDOBNA STANOVANJA

ZASTEKLENA OKNA

ENA SOBA

ČISTE IN UREJENE ...

VEČNADSTROPNE HIŠE

VLAŽNE HIŠE

LESENA VIŠJA NADSTROPJA

MAJHNA STANOVANJA

ZGRAJENE IZ KAMNA IN OPEKE

SLABA IZGRADNJA

RADOVEDNEŽ Med besedami, navedenimi pri nalogi 2, obkroži tiste, s katerimi bi lahko opisal stavbo, v kateri živiš.

19

VEČ O … Industrializacija in urbanizacija sta sredi 19. stoletja potegnili za seboj tudi številne druge procese in pojave. Eden vidnejših je naraščanje proletariata in z njim povezan pojav socialnega vprašanja, v okviru katerega je bil zelo pereč stanovanjski problem. Do leta 1870 so bila za proletariat običajna enoprostorska stanovanja s sobo in kuhinjo v enem prostoru, ki si ga je včasih delilo celo več družin. Po letu 1870 so se uveljavile kolonije s skupnimi kuhinjami: od dve do štiri družine so si delile kuhinjo, vsaka družina pa je imela lastno sobo in s tem vsaj minimalno zasebnost. Naj-

UČNI CILJI Učenec: ▶ navede spremembe, ki so se zgodile v mestih pred 200 leti, ▶ opiše bivališča posameznih slojev prebivalstva.

bolj akuten primer prenaseljenosti na Slovenskem je bila trboveljska Glažuta. V Glažuti, nekdanji tovarni, ki je bila zaradi nerentabilnosti opuščena in spremenjena v delavska stanovanja, je popis prebivalstva leta 1880 naštel 500 ljudi, ki so živeli v 60 sobah. V vsaki sobi torej od 8 do 9 ljudi. (povzeto po: Jana Mlakar Adamič, Kolonijska domovanja, Dom in družba, 17. oktober 2005, E revir)

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov V učbeniku na straneh 30-31 učenci preberejo besedilo o življenju v mestih. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. Bogati meščani

Delavski sloj ŽIVLJENJE PRED 200 LETI

Meščanski srednji sloj

Značilnosti industrijskih mest

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učitelj razmnoži učencem gradiva iz del, ki opisujejo življenje meščanstva v 19. stoletju, na primer iz kataloga To in ono o meščanstvu (več avtorjev; Pokrajinski muzej v Celju, 1995) in kuharice Vladimirja Šlibarja Kuharca ali kako so kuhale gospodinje (Pokrajinski muzej v Celju, 2003). Učencem po parih razdeli različne vloge. Do naslednje ure sami pripravijo krajšo dramsko uprizoritev, ki jo nato izvedejo pred sošolci: • Gospa daje navodila kuharici za kuho in kosilo. • Plesni mojster uči hišnega mladeniča pravil obnašanja pri plesu. • Gospodinja ošteva služkinjo. AKTUALIZACIJA Učitelj učence opozori na utrip življenja v sodobnih velemestih. Pri tem lahko najprej s pomočjo posnetka predstavi določeno velemesto, učenci pa nato komentirajo predstavljeno vsebino in dodajajo svoje vtise. PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj so v mestih porušili obzidja? • Zakaj so številni kmetje zapustili svoje kmetije in odšli v mesta? • Kako so živeli delavci mestih? • Od kod je izviralo bogastvo bogatih meščanov? 21


Gradbeništvo danes UČNI CILJI Učenec: ▶ pojasni, kako so novi gradbeni materiali in novi stroji vplivali na gradnjo, ▶ opiše način gradnje danes.

Gradbeništvo danes

Danes nam novi in umetni materiali omogočajo gradnjo visokih ter velikih zgradb.

Nastajajo sodobna mesta Sodobna mesta so se v primerjavi z mesti v preteklosti precej spremenila. Nekatere značilnosti pa so ostale enake. 1. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja. A. Opiši podobo sodobnega mesta.

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja kratek posnetek enega od velemest (npr. New York …). Nato učence pozove k analizi vsebine: • Kakšno je danes velemesto? • Kakšne so zgradbe v takšnem mestu?

AKTIVNOST: metoda slikovne demonstracije in metoda razgovora Učitelj učencem s sliko predstavi največje zgradbe na Zemlji. Z učenci vodi pogovor: • Kaj omogoča takšne gradnje? • Zakaj želijo ljudje graditi tako visoke zgradbe?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran You tube, na kateri si lahko ogledajo kratke posnetke največjih zgradb na svetu, na primer Burj Dubaj, Golden Gate Bridge v San Franciscu …

VEČ O … Borovniški most na Slovenskem so zgradili leta 1856, ko so gradili železnico med Ljubljano in Trstom. Most je bil visok 36 metrov in dolg 561 metrov . Bil je dvonadstropen in je bil dolga desetletja največji most v Srednji Evropi. Danes stoji samo še 21. steber. “

VISOKE IN VELIKE STAVBE, ORGANIZIRANA POSELITEV, STRNJENA POSELITEV, ULICE, VELIKO ŠTEVILO PREBIVALCEV ...

B. S pomočjo učbenika (stran 27 in 30) primerjaj mesta v preteklosti s sodobnim mestom. Ali lahko najdeš kakšno skupno značilnost?

VISOKE, VELIKE STAVBE, ORGANIZIRANA POSELITEV, VELIKO ŠTEVILO PREBIVALCEV ...

Gradimo večje in višje Novi materiali in tehnični pripomočki nam omogočajo gradnjo izjemno visokih stavb; premagujemo naravne ovire, na primer gore, morja … 2. V učbeniku na strani 33 si lahko ogledaš primer enega najdaljših mostov na svetu in ta trenutek najvišjo stavbo na svetu. Zamisli si, da si arhitekt. Po svoji zamisli nariši stavbo, ki naj bi bila najvišja na svetu. Domnevam, da želiš, da bi bila ta stavba nekaj zelo posebnega tudi po svoji obliki.

20

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov V učbeniku na straneh 32-33 učenci preberejo besedilo o gradbeništvu danes. Največje gradbene dosežke sodobnega časa predstavijo z miselnim vzorcem. STOLPNICE

MOSTOVI

PREDORI

22

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Naštejejo stavbe, namenjene bivanju ljudi. • Opišejo, kako danes premagujemo naravne ovire v prometu. • Navedejo pomembne gradbene dosežke na Slovenskem.

RADOVEDNEŽ S pomočjo literature poišči najvišje stavbe v Sloveniji in najdaljše mostove v Sloveniji. Podatke zapiši in jih primerjaj s sošolcem.


PONOVIMO

A. KOČE B.

IZ SLAME

PRAZGODOVINA

A. MESTO B.

(SREDNJEVEŠKO)

SREDNJI VEK

1

4

A. CERKEV B.

5

SREDNJI VEK

3

A. TEMPELJ B.

STARI VEK

ČLOVEK USTVARJA: gradbeni dosežki Na slikah so različne stavbe, ki so jih ljudje postavili v preteklosti. Oglej si slike in nato A. pod njimi zapiši, kaj stavbe predstavljajo in komu so bile namenjene; B. nato zapiši, v katero zgodovinsko obdobje sodijo; C. v kvadrate zapiši kronološki vrstni red, v katerem so stavbe na slikah v zgodovini nastajale.

A. SODOBNO B.

MESTO

SODOBNOST

7

A. GROBNICA B.

2

STARI VEK Tu prilepi nalepko, ki je povezana z zgodovino gradbeništva. Nalepko najdeš na zadnji strani delovnega zvezka.

A. TOVARNA B.

SODOBNOST

6

A. B.

21

Bili so zgrajeni kot utrdbe. V njih so živeli plemiči. Svetišča bogov, zgrajena na vzpetini nad mestom. Gradbeni material, ki so ga prvi izdelali Mezopotamci. Grobnice za kralje in pomembne uradnike. Imel ga je grad in mesto. Varoval jih je pred sovražniki. Kopališče. Gradbeni material, ki so ga prvi uporabljali Rimljani. Sodobne večnadstropne stavbe. Mostovi z vodovodi. Prvo bivališče, ki si ga je postavil človek sam. Posebne naselbine, ki so jih zgradili menihi. V njih so živeli vladarji že pred našim štetjem. Beton v katerega je vloženo železo V njih se zbirajo verniki k skupni molitvi. Igram namenjene stavbe v starem veku.

1 3 5 7 2 2 5 6 5 2 5 6 1 4 4

DODATNA NALOGA ZA PONOVITEV Reši spodnjo razpredelnico, tako da v drugi prazen stolpec zapiše zahtevani pojem, nato pa v zadnji (četrti) stolpec izpiše črko iz besede, na katero kaže številka. Nov pojem bo povezan z vsemi zapisanimi pojmi.Zapisane pojmi so povezani z gradbenimi dosežki posameznih ljudstev ali obdobij. Pobarvaj posamezne pojme z barvami, glede na to, kateremu ljudstvu oziroma obdobju jih pripisujemo. BARVE RUMENA RDEČA MODRA ZELENA VIJOLIČNA ORANŽNA

LJUDSTVO ALI OBDOBJE PRAZGODOVINA PRVE CIVILIZACIJE GRKI RIMLJANI SREDNJI VEK SODOBNOST 23


Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi 27 28 29 30 31

Prve iznajdbe v prazgodovini Iznajdbe v starem veku Iznajdbe v srednjem in novem veku Iskanje novih virov energije v moderni dobi Kje so meje razvoja v znanosti in tehnologije

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001. Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. Gian Paolo Ceserani, Tutankamon, Domus, Ljubljana, 1989. Peter Chrisp, Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. Marica Čerič, Pavla Karba, Bučko odkriva prazgodovino, DZS, Ljubljana, 1999. Marica Čerič, Pavla Karba, Prve civilizacije, kot na zanimajo, DZS, Ljubljana, 1999. Claire Llewellyn, Hevreka! Odkritja, Pomurska založba, Murska Sobota, 2005. Eva Holz, Andreja Peklar, S kočijo od Alp do morja, Zbirka Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Založba Mladika, Ljubljana, 1997. Pavla Karba, Marica Čerič, Natalija Robnik, Slavica Tovšak, Ljubomir raziskuje s Kronosom v antični Grčiji, Zbirka Raziskujmo skupaj, DZS, Ljubljana, 1999. Pavla Karba, Raziskujemo in primerjamo Emono in Pompeje, DZS, Ljubljana, 1999. Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997. Anne Millard, Najlepša knjiga o piramidah, Učila, Tržič, 1996. Lara Peinado Federico, Kako so živeli Babilonci, EWO, Ljubljana, 1994. Lara Peinado Federico, Kako so živeli Feničani, EWO, Ljubljana, 1994. Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001. Zbirka Človek in čas: - 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. Zbirka Kako so živeli: - V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989, - Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. Zbirka Svet okrog nas: Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.

LITERATURA ZA UČENCE • • • • • • • • • • • •

• • • • • • •

Gian Paolo Ceserani, Pompeji, Domus, Ljubljana, 1989. Peter Chrisp, Stara Grčija, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. Peter Chrisp, Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. John Guy, Grki, Grlica, Ljubljana, 2006. John Guy, Rimljani, Grlica, Ljubljana, 2006. Claire Llewellyn, Hevreka! Odkritja, Pomurska založba, Murska Sobota, 2005. Eva Kocuvan, Rimljan sem – Romanus sum, DZS, Ljubljana, 1994. Fiona Macdonald, Zakaj neki so stari Grki gradili svetišča in druga vprašanja o stari Grčiji, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. Fiona Macdonald, Zakaj neki so Rimljani nosili toge in druga vprašanja o starem Rimu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997. Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001. Zbirka Človek in čas: - 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. - V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. - Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. Zbirka Svet okoli nas: Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992. Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. Olimpijske igre, Pomurska založba, Murska Sobota, 2000. Stari Grki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.

OTROŠKA LITERATURA • Erich Ballinger, Obračun na ledeniku, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992. • Lucy Coats, 100 grških mitov za otroke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. • Charles Dickens, Oliver Twist, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1956. 24


• • • • • • • • • • • • •

Charles Dickens, Nicholas Nickleby, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1966. Charles Dickens, David Copperfield, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. Dougal Dixon, Raziskovalec ledene dobe, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj. Janez Jalen, Bobri, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. Marjan Kovačevič Beltram, Babilonski stolp in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2003. Marjan Kovačevič Beltram, Odisejada in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2006. Miki Muster, Kamena doba/Šampion/Za volanom, Delo, Ljubljana, 2006. Miki Muster, Prazvitorepec, Delo, Ljubljana, 2005. Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger ob sončnem zahodu, Grlica, Ljubljana, 2002. Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger in ledena doba, Grlica, Ljubljana, 2005. Mary Pope Osborne, Stara Grčija in olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2006. Mary Pope Osborne, Začele so se olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2004. dela Julesa Verna (Petdeset tisoč milj pod morjem, V 80 dneh okoli sveta, Otroka kapitana Granta …)

FILMI (IZBOR) • • • •

Kremenčkovi, r. Brian Levant, ZDA, 1994. Kremenčkovi 2: Viva Rock Vegas, r. Brian Levant, ZDA, 2000. Ledena doba, r. Chris Wedge, ZDA, 2002. Ledena doba: otoplitev, r. Carlos Sandalha, ZDA, 2006.

DOKUMENTARNI FILMI • Industrijska revolucija v Angliji, Videofon, Blejska dobrava, 1999.

SPLETNE STRANI Industrijska revolucija • http://www.bbc.co.uk/history/society_culture/industrialisation/launch_ani_rocket.shtml Na tem naslovu lahko vidite animirano shemo delovanja mnogih strojev, na primer parnega stroja in parne lokomotive. • http://www.bbc.co.uk/history/programmes/seven_wonders/launch_ani_fall_transcontinental.shtml (animacija gradnje ameriškega železniškega omrežja) • http://www.jimlangley.net/ride/ride.html (vse o zgodovini koles) • http://historyforkids.utah.gov/fun_and_games/photos/history.html (zgodovina fotografije) • http://www.keveney.com/Engines.html • http://classroomclipart.com/cgi-bin/kids/imageFolio.cgi?direct=History/Industrial_Revolution&img=27 Za pripravo učnih gradiv za učitelje je na tem naslovu veliko risb iz časa industrijske revolucije. • http://inventors.about.com/library/weekly/aa111100a.htm Na tej strani so razno razni izumi 19. stoletja. • http://www.bbc.co.uk/history/society_culture/industrialisation/launch_ani_spinning_mill.shtml • http://www.bbc.co.uk/history/society_culture/industrialisation/launch_gms_muck_brass.shtml Več animiranih prikazov, na primer delo v tekstilni tovarni, igra širitve mest … • http://www.schoolshistory.org.uk/worksheets.htm (prikaz otroškega dela v Power Pointu) • http://www.womeninworldhistory.com/lesson7.html (za učitelje in učence, nanaša se na industrializacijo in vlogo žensk) • http://www.bbc.co.uk/history/lj/victorian_britainlj/preview.shtml (več kvizov o pomenu žensk v 19. stoletju) • http://www.bbc.co.uk/apps/ifl/history/gigaquiz (kvizi za pripravo učne ure) • http://inventors.about.com/od/indrevolution/ • http://www.pdmusic.org/root-gf.html (nekaj melodij, ki lahko učitelju služijo za glasbeno podlago pri delu) • www.filmeducation.org/olivertwist

UČILA: • • • • • • • • • • • • • •

Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000. Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006. Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005. Prazgodovina, Svarog, Miklavž, 2003. Prve civilizacije, Svarog, Miklavž, 2003. Zgodovina antične Grčije, Svarog, Miklavž, 2003. Emona, Mestni muzej, Ljubljana, 1999. Zgodovina antičnega Rima, Svarog, Miklavž, 2003.

METODIČNI PRIROČNIKI: • • • • • • •

Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. Pavla Karba, Raziskujmo skupaj: priročnik za učitelje, DZS, Ljubljana, 1999. Pavla Karba, Zgodovina v šoli – vse življenje uporabna popotnica: vodnik za učitelje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2005. Pavla Karba, Zgodovina v šoli drugače: metodični priročnik za učitelje, DZS, Ljubljana, 1996. Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. Prispevki k didaktiki zgodovine, dostopno na www.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANIJELA/DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Prispevki%20V-1/Prispevki5-1.pdf. 25


• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. Danijela Trškan, Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem: naloge malo drugače, Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 2007. Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. revija Primary Teaching, Historical Association, London. revija, History Teaching, Historical Association, London. www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) www.schoolhistory.co.uk www.learnhistory.org.uk www.HistoryontheNet.com www.historylearningsite.co.uk www.activehistory.co.uk www.historyitt.org.uk www.hyperhistory.org www.nchs.ucla.edu http://worldhistoryforusall.sdsu.edu www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE tehnika in tehnologija

26


Prve iznajdbe v prazgodovini

Prve iznajdbe v prazgodovini

Iznajdbe so stare toliko kot človek. Prvi izumi so ljudem omogočili preživetje.

Kaj je iznajdba ali izum Do prvih izumov so ljudje prihajali počasi. 1. Bodi izumitelj tudi ti in iz spodnjih besed sestavi novo besedo. Zapiši jo na črto. JAZ BI DAN

IZNAJDBA

2. Kaj je iznajdba ali izum? Pobarvaj pravilno trditev. a. jutranja domislica

b. da se znajdeš v življenju

UČNI CILJI Učenec: ▶ pojasni kaj je izum ali iznajdba, ▶ opiše, kako so ljudje v preteklosti prihajali do novih izumov ali iznajdb, ▶ primerja različne izume v prazgodovini in njihovo vlogo.

c. nekaj, kar smo na novo iznašli

3. Do iznajdb ali izumov lahko pridemo na dva načina. Katera?

NAKLJUČNO, Z NAČRTNIM RAZISKOVANJEM

Kaj je bil prvi izum ali zakaj je človek najprej uporabil kamen Prvi izumi so bili posledica naključij. Ljudje so do njih prihajali med delom ali z opazovanjem. 4. Kamen je bil in je še danes zelo uporaben material. A. Nariši dva primera, zakaj je človek v preteklosti uporabljal kamen, od prvih ljudi naprej. V pomoč ti je ilustracija.

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učitelj na tablo zapiše besedo KAMEN. Učenci iščejo besede, ki jih povezujejo s to besedo in jih zapišejo v zvezke.

AKTIVNOST: metoda demonstracije in metoda razgovora Učeni si ogledajo fotografijo v učbeniku na strani 36 (avtomobil prihodnosti). Z učiteljem se pogovorijo o tem, kakšne izume bi danes potrebovali, da bi nam olajšali življenje. B. Razmisli, ali kamen uporabljamo še danes. Za kaj?

GRADNJA, KIPARSTVO

Kaj je pomenilo odkritje ognja Ogenj so ljudje spoznali naključno, pomenil pa je veliko pridobitev. Ob ilustraciji zapiši, kaj je ogenj omogočal ljudem.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci si ogledajo ilustracijo v učbeniku stran 36 in z njeno pomočjo opišejo, kako so ljudje v prazgodovini izdelovali različna orodja.

TOPLOTA PRIPRAVA HRANE SVETLOBA ZAŠČITA, POMOČ PRI IZDELAVI ORODJA

AKTUALIZACIJA Učenci preberejo rubriko Radovednež v delovnem zvezku na strani 22. S pomočjo dnevnega časopisa in interneta poiščejo podatke o zadnjih večjih požarih v Sloveniji in svetu.

RADOVEDNEŽ Pri uporabi ognja moramo biti zelo previdni, saj nam zlahka uide izpod nadzora. Kaj lahko povzroči ogenj, ki ga ne obvladujemo?

22

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci izpolnijo tabelo, tako da navedenim izumom dopišejo njihovo uporabnost. Izum Uporabnost SEKIRA LESENA PALICA NOŽ

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH S pomočjo SPLETNE STRANI http:// sl.wikipedia.org/wiki/Izum si učenci ogledajo časovno pojavljanje posameznih izumov. Izpišejo izume, ki so se pojavili najprej, jih narišejo in zapišejo, katere spremembe so se pojavile s posameznim izumom.

AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kaj je pomenilo odkritje ognja v učbeniku na strani 37. Narišejo prizore različne uporabe ognja (toplota, pečenje mesa …). Lahko se tudi razdelijo v skupine in vsaka skupina nariše ali predstavi eno izmed dejavnosti, ki jo je omogočala uporaba ognja.

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Za kaj vse je človek uporabil kamen? • V katerem primeru je lahko ogenj nevaren?

27


Iznajdbe v starem veku

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: pojasni pomen izuma kolesa, našteje dejavnosti, na katere je imel izum kolesa velik vpliv, pojasni, kako je izum kolesa olajšal človekovo delo in spremenil njegovo življenje, navede najpomembnejše iznajdbe, ki so nam jih dali Rimljani.

Iznajdbe v starem veku

Med najpomembnejše iznajdbe starega veka sodi kolo. Omogočil je napredek na številnih področjih.

Kje so izumili kolo Pred izumom kolesa so tovor prenašali ljudje ali živali. 1. Dopolni stavke. a. Kolo so pred 7000 let iznašli v MEZOPOTAMIJI b. Prvotno je bilo izdelano v obliki

POLNEGA KOLUTA

c. Kolo so uporabljali v PROMETU in kot del drugih pripomočkov. d. Kolo z osjo, prvo te vrste v Evropi, so našli na

,

GOSPODARSTVU

. . Leta 2002 so na Ljubljanskem barju našli pomembno iznajdbo – kolo z vrtljivo osjo.

LJUBLJANSKEM BARJU

.

Kako uporabna iznajdba je bilo kolo UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (asociacija) Učitelj na tablo zapiše naslednje besede: ura, mlin na veter, kolo, motor, avto, vlak, lončarsko vreteno, vodni mlin … Učenci poskušajo ugotoviti, kaj je skupno vsem zapisanim pojmom. (Kolesa v takšni in drugačni obliki)

Številne naprave tudi danes delujejo s pomočjo kolesa. 2. Med narisanimi napravami, ki delujejo s pomočjo kolesa, z modro barvo pobarvaj tiste, ki so jih uporabljali v preteklosti. Z rdečo barvo pa pobarvaj tiste naprave, ki jih uporabljamo danes.

AKTIVNOST: metoda dela slikovnografičnih izdelkov Učenci narišejo nekaj iznajdb, ki so povezane z izumom kolesa oziroma za svoje delovanje potrebujejo eno ali več koles …

Kakšna je bila tehnika pri Rimljanih AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom V učbeniku na strani 39 si učenci ogledajo ilustracije vojaških pripomočkov, ki so jih uporabljali Rimljani: • Opišejo njihovo delovanje. • Kako so jih uporabljali oziroma v kakšno pomoč so jim bile predstavljene naprave?

Rimljani so prispevali iznajdbe na različnih področjih. 3. Za vsako zapisano področje zapiši vsaj tri iznajdbe Rimljanov. A. VOJSKA:

KATAPULT, OBLEGOVALNE NAPRAVE, SAMOSTRELI

B. KMETIJSTVO:

ŽETVENI STROJI, MLINI

C. GRADBENIŠTVO:

LESENI ŽERJAVI, ZIDARSKI ODRI, ŠESTILO, SVINČNICA

RADOVEDNEŽ Katera zgoraj našteta rimska iznajdba se ti zdi najpomembnejša? Pojasni zakaj. Ali jo uporabljamo še danes?

RAZISKOVALEC S pomočjo literature in interneta poiščejo podatke o zgodovini: • koles (bicikel), • kočij.

AKTUALIZACIJA Učenci razmislijo o tem, katere naprave še danes potrebujejo kolo za svoje delovanje.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Številni znanstveniki trdijo, da je izum kolesa najpomembnejša inovacija v zgodovini človeštva. Učitelj pozove učence, da se opredelijo ob tej trditvi: • Ali se strinjajo s to trditvijo? • Zakaj naj bi bilo kolo najpomembnejša iznajdba? • Kakšne spremembe je povzročil? 28

23

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kje so našli kolo z osjo, prvo te vrste v Evropi? • Kje vse so uporabljali kolo? • Kje uporabljamo kolo danes?


Iznajdbe v srednjem in novem veku

Iznajdbe v srednjem in novem veku

V srednjem in novem veku so ustvarili mnoge izume, s katerimi so vplivali na vsesplošni gospodarski razvoj.

Kako je deloval vodni mlin Kolo je pomagalo pri proizvodnji novega vira energije – vodnega mlina. 1. Oglej si fotografijo in odgovori na vprašanja. A. Kaj prikazuje slika?

MLIN NA VODI – VODNO KOLO B. Na kakšen način naprava na sliki proizvaja energijo?

VODA JE SPELJANA NA KOLO Z LOPUTAMI. TO PA DALJE POGANJA DRUGE NAPRAVE.

C. Za pogon česa so uporabljali te naprave?

MLINI, ŽAGE, NAKOVALA V KOVAŠKIH DELAVNICAH, ČRPALKE V RUDNIKIH

Kaj je bil parni stroj Parni stroj je bil iznajdba, ki je povzročila številne spremembe. 2. Preberi spodnje trditve. Pri pravilnih zapiši PRAVILNO, nepravilne pa popravi. a. Prve stroje je poganjala elektrika. PRVE STROJE SO POGANJALA VODNA

KOLESA.

b. Parni stroj je za svoje delovanje izkoriščal paro. PRAVILNO c. Pod vplivom parnega stroja se je strojna proizvodnja spremenila v ročno. 3. Kje so najprej uporabili parni stroj?

STROJNO IN INDUSTRIJSKO

NAJPREJ SO GA UPORABILI

V RUDNIKIH, ZA VLEKO VOZIČKOV IN ČRPANJE VODE.

Kako je parni stroj spremenil svet Parni stroj je pomenil začetek nove dobe in hitrejše spremembe v prometu. 4. Kakšno spremembo v prometu je povzročil parni stroj?

PARNIK, PARNA LOKOMOTIVA. PREVOZ JE POSTAL CENEJŠI, HITREJŠI. RADOVEDNEŽ Katere vire energije uporabljamo danes?

- za ogrevanje: NAFTA, PLIN, ELEKTRIKA - za razsvetljavo: ELEKTRIKA - za kuhanje: ELEKTRIKA, PLIN

- za pogon avtomobilov: NAFTA, BENCIN

24

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci si v učbeniku na strani 41 ogledajo sliko enega izmed prvih vlakov. Vožnjo z vlakom danes in nekoč med seboj primerjajo in svoje ugotovitve zapišejo v tabelo. vlaki nekoč Hitrost Videz Udobnost Pogon Pogostost uporabe

danes

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedeili Učitelj prebere učencem naslednje besedilo ali jim ga projicira na tablo: »Prvi parnik, ki je preplul Atlantski ocean leta 1819. Za pot iz New Yorka do Liverpoola je potreboval 21 dni. Največ prostora na parniku je bilo namenjenega gorivu, zato je bilo le malo prostora za tovor in potnike. Parnik je bil opremljen tudi z jadri. Prvi parnik samo na paro je izplul leta 1938.« Učenci besedilo preberejo in odgovorijo na naslednja vprašanja: • Zakaj so parniki potrebovali veliko prostora za gorivo? • V čem je bila prednost parnikov pred jadrnicami?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.keveney.com/Engines.html si lahko učenci ogledajo animirano shemo delovanja različnih strojev. Med njimi tudi delovanje parnega stroja. AKTUALIZACIJA Na spletni strani Slovenskih železnic (www.slo-zeleznice.si) učenci v rubriki Notranji promet odprejo okno Muzejski vlak. Ugotovijo: • V čem je posebnost muzejskega vlaka? • Koliko časa z njim Slovenske železnice prevažajo potnike? • V katere kraje potnike popelje muzejski vlak?

UČNI CILJI Učenec: ▶ pojasni pomen iznajdbe vodnega mlina, ▶ opiše spremembe, ki jih je povzročila uporaba vodnega mlina, ▶ pojasni vlogo parnega stroja in njegov vpliv na življenje ljudi. UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj na tablo prilepi slike parnika, jadrnice, avta, voza, parne lokomotive, žage, mlina. Učenci si ogledajo slike in pod vsako zapišejo, kaj je poganjalo predmete na slikah. Kateri vir energije so potrebovala za pogon predstavljena prometna sredstva? AKTIVNOST: terensko delo (zbiranje podatkov) Učenci obiščejo turistični center, šolsko knjižnico ali knjižnico v domači okolici in zbirajo podatke o delujočih mlinih v domači okolici v preteklosti in danes. Svoje ugotovitve v razredu primerjajo s sošolci. Lahko izdelajo zemljevid delujočih mlinov. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj prebere učencem naslednje besedilo ali jim ga projicira na tablo: »Prvi parnik je preplul Atlantski ocean leta 1819. Za pot iz New Yorka do Liverpoola je potreboval 21 dni. Največ prostora na parniku je bilo namenjenega gorivu, zato je bilo prostora za tovor in potnike malo. Parnik je bil opremljen tudi z jadri. Prvi parnik samo na paro pa je izplul leta 1938.« Učenci besedilo preberejo in odgovorijo na naslednja vprašanja: • Zakaj so parniki potrebovali veliko prostora za gorivo? • V čem je bila prednost parnikov pred jadrnicami? AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci s pomočjo interneta poiščejo podatke o času, ki ga za potovanje preko Atlantika potrebujejo ladje danes. PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako so pridobivali energijo s pomočjo vodnega mlina? • Katere izumi so povezani z iznajdbo parnega stroja? • Kako je parni stroj spremenil svet? • Katere druge pomembne iznajdbe so se pojavile v novem veku? 29


Iskanje novih virov energije v moderni dobi ▶

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: ve, da so se viri energije, ki jih uporabljamo še danes pojavili že v 19. stoletju, pojasni pomen izuma električne energije v vsakdanjem življenju, opiše pomen uporabe nafte, pojasni razloge za in proti uporabi jedrske energije.

Iskanje novih virov energije v moderni dobi

Že desetletja izumitelji iščejo in preizkušajo nove vire energije. V zadnjem času so še posebej pomembni obnovljivi viri energije.

Kako dobimo električno energijo Električno energijo pridobimo s pretvorbo mehanične energije v elektriko. 1. V tabeli so navedene značilnosti posameznih vrst elektrarn. Z modro barvo pobarvaj značilnosti hidroelektrarn, z rdečo značilnosti termoelektrarn ter z zeleno značilnosti jedrskih elektrarn. nafta

HIDROELEKTRARNA

atomska jedra

voda

TERMOELEKTRARNA

zemeljski plin

radioaktivni odpadki

JEDRSKA ELEKTRARNA

premog

Zakaj pravimo nafti »črno zlato« UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže slike gospodinjskih aparatov ali drugih aparatov, ki danes delujejo na elektriko. Vodi razgovor o tem, kaj poganja aparate na slikah, kako delujejo …

AKTUALIZACIJA Ob izumu avtomobila so le-tega sprva poganjali tudi na elektriko. Konec 19. stoletja so obstajala celo gasilska vozila na električni pogon. Potem je uporaba elektrike v avtomobilizmu zamrla. Avtomobili na električni pogon postajajo zaradi ekološke osveščenosti in visoke cene nafte danes znova aktualni.

Nafta je vir energije, ki ne poganja samo številnih naprav, ampak tudi svetovno gospodarstvo. 2. Nariši izum 20. stoletja, na katerega je še posebej vplivala uporaba nafte.

Kaj je atomska energija Atomsko energijo so najprej uporabili v vojaške namene. Danes jo uporabljajo predvsem pri proizvodnji energije in v medicini. 1. Jedrska energija velja za čisti vir energije. Zakaj so se nekatere države kljub temu odpovedale jedrskim elektrarnam?

ZA SEBOJ PUŠČA NEVARNE, RADIOAKTIVNE ODPADKE.

2. Kje v Sloveniji deluje jedrska elektrarna in kolikšen delež energije proizvede?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci razmislijo, kako so ljudje razsvetljevali prostore in ulice, torej podaljševali dan v času, ko še ni bilo elektrike. • Kako bi se lahko tega problema lotili danes, če bi začelo primanjkovati elektrike?

V KRŠKEM, PROIZVEDE ČETRTINO SLOVENSKE ELEKTRIČNE ENERGIJE. RADOVEDNEŽ Življenja brez elektrike si danes ne znamo več predstavljati. Ali si ti lahko predstavljaš, da bi živel brez elektrike? Morda le en dan? Opiši, kako bi preživel dan brez elektrike.

25

RAZISKOVALEC Učenci poiščejo nekaj člankov, ki pišejo o naraščajoči ceni nafte ter spodbujanju proizvodnje rastlinskih goriv, na primer biodizla.

BODIMO USTVARJALNI: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 43 pod naslovom Zakaj pravimo nafti »črno zlato«. Na zemljevidu poiščejo območja, kjer so največja nahajališča nafte. 30

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani Nuklearne elektrarne Krško www.nek.si lahko učenci ugotovijo: kako v Sloveniji pridobivamo električno energijo (okno Električna energija), kakšna je jedrska tehnologija (okno Jedrska tehnologija), kakšne nevarnosti so povezane s pridobivanjem jedrske energije (okno Jedrska in sevalna varnost).

AKTIVNOST: skupinsko delo Učitelj razdeli učence v razredu v dve skupini. Ena skupina pripravi poročila o jedrskih nesrečah, (predvsem tiste v Černobilu) in njihovih posledicah. Druga skupina pripravi poročilo o pomenu jedrske energije za proizvodnjo električne energije. Vsaka skupina izbere po dva predstavnika, ki predstavita poglede posamezne skupine na problem uporabe jedrske energije. Pri tem lahko učitelj spodbudi debato pro et contra - za in proti uporabi jedrske energije.

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako pridobivamo električno energijo? • Kako je elektrika vplivala na način življenja? • Zakaj ima nafta danes med vsemi viri energije največji pomen? • Katera energija velja za čisti vir energije? • Zakaj so se številne države po svetu odpovedale proizvodnji atomske energije?


Kje so meje razvoja v znanosti in tehnologije

Kje so meje razvoja znanosti in tehnologije

Živimo v času, ko se nam ničesar več ne zdi nemogoče. Toda mnogih bolezni še vedno ne znamo ozdraviti. Tudi uničena narava nas opozarja, da bo naš način življenja potrebno spremeniti.

Računalnik – danes nepogrešljiv pripomoček V sodobnosti med najpomembnejše iznajdbe gotovo lahko prištejemo računalnik. 1. Slike računalnikov in ostalih naprav povezanih z računalnikom kronološko razvrsti. K najstarejšemu zapiši številko 1, k najmlajšemu pa številko 6.

1

3

5

4

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelje učencem pokaže kratek posnetek o enem izmed najbolj modernih izumov (npr. o vesoljskem plovilu). Nato vodi z učenci razgovor o tem izumu, njegovem pomenu, pričakovanjih ljudi …

2

2. V prazne okvirčke zapiši, kaj vse lahko počneš s pomočjo računalnika.

IGRAM IGRICE

RIŠEM, PIŠEM

IŠČEM INFORMACIJE

DOPISOVANJE, NAKUPOVANJE

Razvoj drugih znanstvenih področjih Na vseh področjih znanosti lahko sledimo izredno hitremu razvoju … 3. K posameznim navedenim področjem dopiši največja odkritja 20. stoletja. Pomagaj si z učbenikom na straneh 44–45. MEDICINA: PROMET:

CEPIVA, KLONIRANJE, NOVA ZDRAVILA

LETALA

RAZISKOVANJE VESOLJA:

RAKETE, UMETNI SATELITI, VESOLJSKI TELESKOPI, SONDA

Ali napredek v tehnologiji prinaša le dobre stvari S tehničnim napredkom je človeštvo spremenilo tudi okolje, v katerem živi. 4. S pomočjo besedila v učbeniku pojasni spodnje pojme: EKOLOGIJA ONESNAŽENI ZRAK SEGREVANJE OZRAČJA OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

VEDA, KI PROUČUJE ODNOSE MED ŽIVIMI BITJI IN NEŽIVIM OKOLJEM. ZRAK, ONESNAŽEN Z RAZLIČNIMI IZPUSTI (GORIVA, KEMIČNE SNOVI) SPREMINJANJE PODNEBJA ZARADI SEGREVANJA RAZLIČNIH GORIV IN KEMIČNIH SNOVI. GORIVO IZ RASTLIN, VETRNA ENERGIJA, SONČNA ENERGIJA

RADOVEDNEŽ K čistejšemu okolju lahko prispevamo tudi sami. Kako?

26

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci kritično razmišljajo in razpravljajo o kloniranju in preučevanju genov: • Zakaj je človeštvo sploh poseglo po kloniranju? • Komu oziroma čemu lahko medicina pomaga s kloniranjem? Ali so bila pričakovanja o koristnosti kloniranja znanstvenikov upravičena? • Kakšne so lahko negativne posledice kloniranja? • Kakšne zlorabe se lahko pojavijo prikloniranju?Alijestrahpredzlorabami upravičen?

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci s pomočjo interneta in Guinnessove knjige rekordov poiščejo naslednje podatke za svet in Slovenijo ter jih primerjajo: • število prebivalcev na telefon, • število prebivalcev na časopis, • število prebivalcev na radijski sprejemnik, • število prebivalcev na televizor, • število prebivalcev na enega zdravnika …

UČNI CILJI Učenec: ▶ pojasni vlogo in vpliv računalnika na življenje ljudi, ▶ ve, da napredek prinese tako dobre kot tudi slabe stvari.

BODIMO USTVARJALNI: terensko delo Učenci s pomočjo učitelja izvedejo čistilno akcijo v okolici šole.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učenci vsak zase na list papirja zapišejo 10 izumov ali dosežkov v zadnjih sto letih, ki jih poznajo in jih uporabljajo. Nato jih narekujejo učitelju, ki jih zapiše na tablo. Vsi učenci povedo vseh 10 zapisanih izumov. Tako dobimo izum, ki je za učence v razredu najpomembnejši. AKTIVNOST: skupinsko delo Učitelj iz seznama naštetih izumov prejšnje aktivnosti izbere pet največkrat omenjenih izumov. Učence razdeli v pet skupin. Vsaka izmed njih dobi nalogo, da predstavi enega izmed izumov. Drugim učencem v razredu mora predstaviti izum kot najpomembnejši in poskušati prepričati učence, da je predstavljeni izum najpomembnejši. Seveda jim ostale skupine nasprotujejo in želijo svoj izum prikazati kot najpomembnejšega. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature raziščejo razvoj računalnika od začetka do današnjih dni. Seznanijo se tudi s slabostmi in prednostmi uporabe računalnika. Priporočamo, da pri svojem raziskovanju obiščejo uradne SPLETNE STRANI znanih podjetij, ki se ukvarjajo z računalništvom (IBM, Dell, Apple, Microsoft, Oracle …). AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci izdelajo preglednico, s katero prikažejo vpliv znanosti in tehnologije na življenje človeštva. Komunikacije

VEČ O … Plastika (podatki o njeni izdelavi). Pri izdelavi plastike uporabljajo sintetični material namesto naravnega. Plastika je lahka, močna, odporna proti kemikalijam in vročini, je dober izolator. Prva povsem umetno (sintetično) plastiko – bakelit je bila izdelana leta 1907 v ZDA. Sledili so polimeri, leta 1935 so izdelali najlon. Problem predstavlja neuničljivost posameznih vrst plastike, kar povzroča velike ekološke težave.

Zdravje in medicina

Vesolje

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj pravimo, da je računalnik človekov nepogrešljiv pripomoček? • Kdaj so se pojavili prvi računalniki in kako so izgledali? • Naštej spoznanja zadnjega desetletja na področju medicine? 31


PONOVIMO

ČLOVEK RAZMIŠLJA: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi Črke, ki bodo ostale nepobarvane, izpiši in dobil boš nov pojem. Izpisane črke ti bodo dale odgovor na naslednje vprašanje: kaj so vsi ti izumi in odkritja pomenili za človeka?

V spodnji zmešnjavi so skriti pojmi, ki predstavljajo največje izume človeštva. Besede iščeš vodoravno in navpično ter v obe smeri. V pomoč so ti spodaj že napisani pojmi. Pojem, ki ga najdeš pobarvaj, potem pa prečrtaj.

Nato spodaj navedene izume razvrsti po kronološkem redu glede na čas nastanka, na primer številka 1 je najstarejši izum in tako dalje vse do številke 15. Številko zapiši v krog pod pojmom.

NAPREDEK

A

T

O

M

S

K

A

E

N

E

R

G

I

J

A

N

S

T

R

O

J

I

N

O

L

O

K

A

P

N

A

Z

M

R

J

O

R

T

S

I

N

R

A

P

E

F

O

U

E

L

E

K

T

R

I

K

A

E

P

M

T

V

Z

D

N

I

L

M

I

N

D

O

V

I

A

A

E

I

A

V

T

O

M

O

B

I

L

K

Č

K

R

A

Č

U

N

A

L

N

I

K

J

N

E

G

O

A

V

I

T

O

M

O

K

O

L

A

N

R

A

P

13

3

9

O MO B VT

11

A

V

5

LO KO M

8

ČIP

14

NAFTA

ATOM

V OZ

KTRIK

NI ML OD

SK

Tu prilepi nalepko, ki predstavlja glede na čas nastanka zadnji izum. Nalepko najdeš na zadnji strani delovnega zvezka.

A ENE RG IJ A

A ČU N L

LE

PARN

7

E

6

STROJI

A

I ST R

4 OTIVA

RA

RN

KO L O

IN

2

IZUM

IL

32

1

K NI

b) Učenci lahko izume, ki so pomenili največji napredek v posameznem zgodovinskem obdobju, tudi narišejo. Kot podlago lahko uporabijo časovno cesto na strani 2 v učbeniku, ki ji dodamo še zgodovinska obdobja.

OGENJ

A

obdelava kamna

M KA E N

OJ

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov a) Učenci izdelajo časovni trak, s katerim grafično prikažejo izume, ki so pomenili največji napredek v posameznem zgodovinskem obdobju. K vsakemu izumu oziroma iznajdbi dopišejo njegov vpliv na življenje ljudi.

PA

DODATNA NALOGA ZA PONOVITEV

10 12

27


Človek raziskuje: prve znanosti in njihov začetek 36 37 38

Medicina – kako večno živeti Astronomija – kako napovedati poplave Matematika – kako pravilno sešteti gosi UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE • • • • • • •

• • • • • • • • • •

Marica Čerič, Pavla Karba, Bučko odkriva prazgodovino, DZS, Ljubljana, 1999. Marica Čerič, Pavla Karba, Prve civilizacije, kot na zanimajo, DZS, Ljubljana, 1999. Pavla Karba, Marica Čerič, Natalija Robnik, Slavica Tovšak, Ljubomir raziskuje s Kronosom v antični Grčiji, Zbirka Raziskujmo skupaj, DZS, Ljubljana, 1999. Pavla Karba, Raziskujemo in primerjamo Emono in Pompeje, DZS, Ljubljana, 1999. David Stewart, Vse, samo egipčanska mumija ne, Didakta, Radovljica, 2002. Zbirka Človek in čas: - 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. Zbirka Svet okoli nas: - Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. - V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. - V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. - V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. - Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. - V času prvih civilizacij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. - V prvih stoletjih islama, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. - V času barbarskih kraljestev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. - V času Majev, Aztekov in Inkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od 19. stoletja do danes, DZS, Ljubljana, 1993. Zgodovina v slikah, knjiga 1, DZS, Ljubljana, 1976. Zbirka Svet okrog nas: - Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. - Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. - Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.

LITERATURA ZA UČENCE: • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001. Sylvie Baussier, Egipt in faraoni, Modrijan, Ljubljana, 2005. Giovanni Caselli, Čuda sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. Gian Paolo Ceserani, Tutankamon, Domus, Ljubljana, 1989. Peter Chrisp, Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. Marica Čerič, Pavla Karba, Bučko odkriva prazgodovino, DZS, Ljubljana, 1999. Marica Čerič, Pavla Karba, Prve civilizacije, kot na zanimajo, DZS, Ljubljana, 1999. Brian Delf, Richard Platt, V začetku … Skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2000. Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006. Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. John Guy, Egipčani, Grlica, Ljubljana, 2006. Zahi A. Hawass, Prekletstvo faraonov: moje pustolovščine z mumijami, Rokus, Ljubljana, 2004. Pavla Karba, Marica Čerič, Natalija Robnik, Slavica Tovšak, Ljubomir raziskuje s Kronosom v antični Grčiji, Zbirka Raziskujmo skupaj, DZS, Ljubljana, 1999. Pavla Karba, Raziskujemo in primerjamo Emono in Pompeje, DZS, Ljubljana, 1999. Eva Kocuvan, Egipčanska knjiga živih, Modrijan, Ljubljana, 1997. Claire Llewellyn, Hevreka! Odkritja, Pomurska založba, Murska Sobota, 2005. Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997. Anne Millard, Najlepša knjiga o piramidah, Učila, Tržič, 1996. Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001. Myrtle Langley, Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. Lara Peinado Federico, Kako so živeli Babilonci, EWO, Ljubljana, 1994. Lara Peinado Federico, Kako so živeli Feničani, EWO, Ljubljana, 1994. Philipe Steele, Zakaj neki so gradili piramide in druga vprašanja o starem Egiptu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999. Scott Steedman, Egipčanske novice, Učila, Tržič, 1998. 33


• • • • •

David Stewart, Vse, samo egipčanska mumija ne, Didakta, Radovljica, 2002. Jonathan Tubb, Sveta dežela, Pomurska založba, Murska Sobota, 1993. Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. Zbirka Kako so živeli: - V času prvih civilizacij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zbirka Svet okoli nas: - Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996.

OTROŠKO LEPOSLOVJE: • • • • • • • • • • • • •

Dhindra Baldoon, Zvezdna ogrlica in druge indijske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967. Karel Bruckner, Zlati faraon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. Roberto Brunelli, Ilustrirane svetopisemske zgodbe, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. Clive Dickinson, Izgubljeni dnevnik Tutankamonove mamice, Grlica, Ljubljana, 2002. Anita Ganeri, Verske zgodbe: najlepše zgodbe iz svetovnih religij, Didakta, Radovljica, 1995. Zahi A. Hawass, Prekletstvo faraonov: moje pustolovščine z mumijami, Rokus, Ljubljana, 2004. Kitajske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. Marjan Kovačevič Beltram, Babilonski stolp in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2003. Marjan Kovačevič Beltram, Odisejada in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2006. Mary Pope Osborne, Mumije zjutraj, Grlica, Ljubljana, 2002. Mary in Will Pope Osborne, Mumije in piramide, Grlica, Ljubljana, 2003. Luka Plečnik, Bes bogov, samozal., Ljubljana, 2006. Robert W. Walker, Kje izvira Nil, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj.

• • • •

Starodavna Mezpotamija, Boomark, Tržič, 2001. Starodavni Egipt, Boomark, Tržič, 2001. Kdo je postavil Stonehenge, Dnevnik, Ljubljana, 2006. Egipčanski princ (animirani film), r. Brenda Chapman, ZDA, 1998.

FILMI:

UČILA • • • • • • •

Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006. Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI • • • • • • •

Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004. Prve civilizacije, Svarog, Miklavž, 2003. Zgodovina antične Grčije, Svarog, Miklavž, 2003. Emona, Mestni muzej, Ljubljana, 1999. Zgodovina antičnega Rima, Svarog, Miklavž, 2003. Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 34

Vilma Brodnik, Egipt – dar Nila, Zbornik strokovne ekskurzije učiteljev zgodovine, ZRSS, Ljubljana, 2003. Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. Pavla Karba, Raziskujmo skupaj: priročnik za učitelje, DZS, Ljubljana, 1999. Pavla Karba, Zgodovina v šoli – vse življenje uporabna popotnica: vodnik za učitelje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2005. Pavla Karba, Zgodovina v šoli drugače: metodični priročnik za učitelje, DZS, Ljubljana, 1996. Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. Prispevki k didaktiki zgodovine, dostopno na www.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANIJELA/DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Prispevki%20V-1/Prispevki5-1.pdf. Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. Danijela Trškan, Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem: naloge malo drugače, Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 2007. Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. revija Primary Teaching, Historical Association, London. revija, History Teaching, Historical Association, London. www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci)


• • • • • • • • • • •

www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) www.schoolhistory.co.uk www.learnhistory.org.uk www.HistoryontheNet.com www.historylearningsite.co.uk www.activehistory.co.uk www.historyitt.org.uk www.hyperhistory.org www.nchs.ucla.edu http://worldhistoryforusall.sdsu.edu www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE Matematika, geografija, naravoslovje, tehnika in tehnologija.

35


Medicina – kako večno živeti

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: našteje spoznanja na področju medicine v posameznih obdobjih zgodovine, opiše, kako so ljudje prihajali do novih spoznanj na področju medicine, pojasni pomen medicine za razvoj človeštva, ob besedilu in slikovnem gradivu opiše postopek mumificiranja.

Medicina – kako večno živeti

Bolezni so skušali ljudje zdraviti od nastanka človeštva dalje. Najzgodnejše zdravljenje je bilo povezano z verovanjem.

Kako so ljudje začeli spoznavati svoje telo Zdravljenje ljudi je bilo od nekdaj povezano s poznavanjem človeškega telesa. 1. V učbeniku na straneh 48 in 49 preberi poglavje o medicini. S črtami poveži spodaj navedene značilnosti zdravljenja z ustreznim ljudstvom ali obdobjem. Uporabi različne barve. zdravljenje so ločili od verovanja

uporaba zelišč

Hipokrat

EGIPČANI

prva cepiva

MEZOPOTAMIJA

operacije s pomočjo anestezije

GRKI

znali so preveriti srčni utrip

RIMLJANI ARABCI SREDNJI VEK

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si ogledajo fotografiji v učbeniku na strani 48 in poskušajo odgovoriti na vprašanja, zapisana pod njima. Učitelj lahko postavi tudi dodatna vprašanja, npr. primerjava načinov zdravljenja v daljni preteklosti in danes … AKTUALIZACIJA Marsikje po svetu so zdravila redko blago, ki si ga lahko privoščijo le redki ali dobijo le, kadar ga nujno potrebujejo. Pri zmanjševanju smrtnih bolezni v preteklosti sta imela najpomembnejšo vlogo dostop do čiste vode in učinkovit kanalizacijski sistem. Tudi boljša prehrana, javno zdravstvo in higiena lahko bistveno zmanjšajo bolezni in prezgodnjo umiranje. Na primer, države, ki v šolah ponujajo otrokom hranljiva in vitaminsko zdrava kosila, veliko pripomorejo k izboljšanju zdravja otrok. V revnejših državah je veliko bolezni, ki jih z ustreznimi ukrepi lahko preprečimo, npr. kolera, diareja in malarija. Programi cepljenj, ki jih mednarodno koordinirajo Svetovna zdravstvena organizacij (WHO) in druge zdravstvene organizacije, močno vplivajo na raven zdravja. Koze so do leta 1980 povsem iztrebili; namen trenutnih globalnih pobud pa je odpraviti otroško paralizo, ošpice in tetanus. 36

prepovedano proučevanje človeškega telesa

šola za bodoče zdravnike prisega proti zobobolu

zdravili so zlome

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učitelj učencem s pomočjo računalnika ali grafoskopa pokaže sliko Rembrandta Učna ura anatomije d. Tulpa. (op. Rembrandt je sliko narisal po naročilu Zveze anatomistov-kirurgov iz Amsterdama). Slika prikazuje letno srečanje kirurgov, na katerem njihov vodja svojim kolegom demonstrira kirurški poseg na truplu nekega kriminalca. Učenci si ogledajo sliko in odgovorijo na vprašanja: • Kaj slika prikazuje? • Zakaj so bili pomembni takšni posegi? • Kaj so takšni posegi pomenili za medicino?

prve lekarne zdravljenje koz

zavedali so se pomena osebne higiene napisali so veliko medicinskih knjig

popravljali so zobe

NOVI VEK

odstranitev poškodovanih udov

S čim je bilo povezano mumificiranje Z mumificiranjem so v času prvih civilizacij pripravljali telo na življenje v onostranstvu. 2. Spodaj napisanim trditvam pripiši zaporedne številke. Pravilno zaporedje ti bo dalo postopek priprave mumije.

3

Telo so za 40 dni položili v sodo.

5

Telo so namazali s smolo in mazili.

2

Iz lobanje so odstranili možgane.

1

Iz telesa so odstranili notranje organe.

6

Telo so zavili v platnene povoje.

4

Srce so položili nazaj v telo.

7

Telo so položili v sarkofag.

RADOVEDNEŽ V prostor poleg trditev v nalogi 2 nariši mumijo, kot si jo sam predstavljaš.

28

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.bbc. co.uk/history/ancient/egyptians in izberejo okno Mummification: • S klikom na okno Mummy Maker se lahko preizkusijo v izdelavo mumije, pri čemer lahko izvedo: - Kaj so najprej odstranili iz trupla? - Kateri notranji organ so pustili v truplu? - Kako so telo zavarovali pred propadanjem? - Kako so zavarovali rane na telesu?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno–grafičnih izdelkov S pomočjo učbenika na straneh 48 in 49 učenci izpolnijo razpredelnico, v katero vpišejo znanja na področju medicine za posamezna ljudstva v času starih civilizacij, starega in srednjega veka. NAČIN ZDRA- KAJ SO ŽE LJUDSTVO VLJENA ZNALI Prazgodovinski ljudje Egipčani Grki Rimljani Arabci

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako so ljudje začeli spoznavati svoje telo? • Katera spoznanja so bila značilna za ljudstva starega sveta? • S čim je bilo povezano mumificiranje? • Opiši postopek mumificiranja?


Astronomija – kako napovedati poplave

Astronomija – kako napovedati poplave

Pojave, ki so jih ljudje opazili na nebu, so sprva pripisali bogovom. Kljub temu so že prve civilizacije prišle do številnih spoznanj.

Kaj je ljudem povedalo zvezdno nebo Številna spoznanja ljudstev v starem veku so primerljiva z današnjimi spoznanji. 1. Spoznanja ljudstev v preteklosti primerjaj s sodobnimi spoznanji. V spodnji razpredelnici sodobnim spoznanjem pripiši spoznanja ljudstev v preteklosti. SODOBNA SPOZNANJA

SPOZNANJA STARIH CIVILIZACIJ

Leto ima 365 dni in približno 6 ur.

BABILONCI ZMOTILI SO SE ZA 4 MINUTE

SPOZNANJA GRKOV

SKLEPALI, DA JE ZEMLJA OKROGLA SONCE SE VRTI OKOLI ZEMLJE 39.630 KILOMETROV

Zemlja je okrogla. Zemlja se vrti okoli Sonca. Obseg Zemlje je 40 000 kilometrov.

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z materialnimi viri (predmeti) Učitelj v razred prinese daljnogled. Učencem ga pokaže in ob tem povpraša: • Kako se imenuje predmet? • Zakaj se uporablja? • Kdo ga je izumil? • Na katerem znanstvenem področju je prinesel ta predmet največ sprememb?

Teden ima 7 dni. Leto ima 12 mesecev.

SREDNJA AMERIKA 20 MESECEV

Napovedovali so tudi prihodnost S pomočjo zvezd so svečeniki napovedovali prihodnost. 2. Zakaj so se kralji zatekali po pomoč k astrologom?

KRALJI SO ŽELELI VEDETI, KAKŠNA BO NJIHOVA USODA.

Kako so opazovali nebo Najprej so ljudje vesolje opazovali s prostim očesom, nato so izumili številne pripomočke. 3. Oglej si sliko. A. Čemu služijo naprave na sliki?

RADIJSKI TELESKOPI – TELESKOPI (OPAZOVANJE VESOLJA) B. a. b. c.

Kaj je astronomija? Veda o nebesnih telesih. Veda o napovedovanje človekove prihodnosti. Veda o merjenju časa. RADOVEDNEŽ Pomisli, zakaj je astronomija pomembna veda tudi pri nas. Morda poznaš katero njenih zadnjih odkritij?

29

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje o astronomiji v učbeniku na straneh 50–51. Izdelajo kronološko tabelo o razvoju astronomije od začetkov do srednjega veka. prvi začetki pri Babiloncih

UČNI CILJI Učenec: ▶ pojasni, zakaj je bila astronomija pomembna za stara ljudstva, ▶ opiše, kako so ljudje prihajali do spoznanj o vesolju, ▶ opiše (ali navede) astronomska spoznanja starih ljudstev.

BODIMO USTVARJALNI Učenci pri tehniki in tehnologiji izdelajo heliocentrinčni in geocentrični sistem. Oba pri uri zgodovine opišejo ter ju primerjajo med seboj.

VEČ O … Velik napredek v raziskovanju vesolja je pomenilo odkritje teleskopa v začetku 17. stoletja. Na začetku so le nekoliko povečali sliko, vidno tudi s prostim očesom. Postopoma so postajali vse večji in zmogljivejši. Teleskop je še danes osnovni pripomoček pri proučevanju vesolja. Poklicni astronomi uporabljajo računalniško vodene teleskope, nameščene v opazovalnicah visoko v hribih. Najzmogljivejši teleskop je Hubblov teleskop, ki je pravzaprav satelit, ki kroži okoli Zemlje. Ljubiteljski astronomi pa še vedno opazujejo z očmi, daljnogledi in manjšimi teleskopi. Galileo Galilei je leta 1610 na osnovi opazovanj odkril, da Zemlja kroži okoli Sonca. Cerkev seveda tega ni sprejela in je Galileju ukazala, da mora svoje ugotovitve preklicati. Zaradi groženj je to tudi storil. Kljub temu je do smrti ostal v hišnem priporu. Zaradi istih trditev so leta 1601 italijanskega misleca Giordana Bruna celo zažgali na grmadi zaradi krivoverstva. Za cerkev je bila Zemlja delo Boga in zato popolna ter središče vsega. Vse ostalo je bilo za njo nesprejemljivo. PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj vse je ljudem povedalo zvezdno nebo? • Zakaj je bilo zanimanje za astrologijo zelo razširjeno med ljudmi? • Kaj je astrologija? • Kako raziskujemo in opazujemo pojave v vesolju danes?

AKTUALIZACIJA Ljudje so v preteklosti zelo zaupali zvezdam in ostalim vesoljskim telesom. Zato je bila astrologija zelo pomembna. Ali je vedeževanje aktualno še danes? 37


Matematika – kako pravilno sešteti gosi UČNI CILJI Učenec: ▶ ve, da se je razvila matematika zaradi praktičnih potreb, ▶ navede temeljne dosežke v matematiki v starem svetu.

Matematika – kako pravilno sešteti gosi

Matematika se je, tako kot številne druge znanosti, razvila zaradi praktičnih potreb.

Zakaj so se pojavile številke Prve številke so se razvile zaradi potrebe zapisati različne količine. 1. Dopolni stavek. Sistem številk so iznašli EGIPČANI , da bi lažje pobirali

DAVKE

.

2. Kje vse uporabljamo številke danes? Zapiši odgovore pod slike.

UČNA MOTIVACIJA: metoda slikovnografičnih izdelkov Učitelj na tablo zapiše matematične simbole: +, -, x, / in =. Zatem učencem postavi vprašanja: • Kaj pomenijo napisani simboli? • Katerega največkrat uporabimo? • Kdaj so jih začeli uporabljati?

VEČ O … Temeljni matematični simboli +, -, x, / in = so nastali v srednjeveški Evropi. Simbol za plus se je morda razvil iz okrajšave za latinsko besedo et (»in«). Ta znak so skupaj s simbolom za minus v trgovini uporabljali za prikazovanje presežkov ali primanjkljajev pri teži blaga. Simbol za množenje je nastal v Angliji okrog leta 1600. Simbol za deljenje so prvič uporabili v 17. stoletju; morda predstavlja ulomek, pri katerem piki nadomeščata števili. Simbol za enačaj je leta 1557 vpeljal angleški matematik Robert Recorde. Dve vzporedni črti je uporabil, ker je menil, da »nobeni dve stvari nista bolj enaki«.

AKTIVNOST: skupinsko delo Učitelj učence razdeli v 7 skupin. Učenci preberejo besedilo o matematičnih spoznanjih starih ljudstev v učbeniku na strani 53. Medtem učitelj na tablo nariše shemo miselnega vzorca, ki ima 7 delov. Vsaka skupina na eno od črt zapiše ključne besede, s katerimi predstavi spoznanja enega posameznega ljudstva.

VEČ O … Prve merske enote so ljudje potrebovali za zidavo, tehtanje blaga in merjenje časa. Enote so temeljile na običajnih predmetih, denimo kamnih, vrveh, semenih ali delih telesa; »stopalo« je bilo ena prvih dolžinskih merskih enot, ki so jih uporabljali v Mezopotamiji in Egiptu. Ker so družbe med seboj trgovale z blagom in znanjem, so postale enote standardne. V 50. letih 20. stoletja so razvili mednarodni sistem (enote SI); vanj sodijo standardne definicije kilograma, metra in sekunde. Karat, enota teže za drage kamne, temelji na rožičevih semenih. 38

TELEFONIRANJE

HIŠNA ŠTEVILKA (NASLOV)

PROMETNI ZNAK

DENAR

REDOVALNICE

ŠTEVILKE AVTOBUSOV

Matematično znanje so potrebovali, ker … S pomočjo matematike so v času prvih civilizacij reševali praktične težave. 3. V spodnje prazne kvadrate ob ilustraciji vpiši, kdaj so potrebovali matematiko v času prvih civilizacij. Pomagaj si z učbenikom na strani 53.

GRADBENIŠTVO

DOLOČANJE MEJ ZEMLJIŠČ

POBIRANJE DAVKOV

TRGOVINA

RADOVEDNEŽ Zapiši, kako ste se v prvem razredu naučili šteti, seštevati in odštevati.

30

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Najstarejše matematične uganke so našli na 3650 let starem egipčanskem pergamentnem zvitku. Najtežji oreh je naslednja uganka: » Ko sem šel v St. Ives, sem srečal moškega s sedmimi ženami. Vsaka je nosila sedem vreč in v vsaki vreči je bilo sedem mačk. Vsaka mačka je imela sedem muck. Mucki, mačke, vreče, žene, koliko nas je šlo v St. Ives?« Odgovor je eden.

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je abak? • Katero ljudstvo nam je dalo številke, ki jih uporabljamo danes? • Katero ljudstvo je za številke uporabljalo črke? • Katero ljudstvo je prvo uporabilo številko nič?


PONOVIMO

ČLOVEK RAZISKUJE: prve znanosti in njihov začetek Spodnje slike in zapisi opisujejo zdravljenje v različnih zgodovinskih obdobjih. V zadnji prazni stolpec kratko v treh točkah opiši zdravljenje v posameznih obdobjih. PRAZGODOVINA Ljudje so bili prepričani, da imajo izbrani ljudje, imenovani vrači, moč nad duhovi. Lahko naj bi priklicali bolezen ali nesrečo, znali naj bi zdraviti ali celo napovedovati prihodnost. Pred zli duhovi, ki naj bi povzročali bolezen, so se ljudje zavarovali s posebnimi obeski.

ZDRAVLJENJE S POMOČJO ČARANJA IN AMULETI.

PRVE CIVILIZACIJE Velik del medicinskega znanja je sicer še vedno izhajal iz vraž in čarovnij. Vendar so zdravniki že znali preveriti človekov srčni utrip na različnih delih telesa, zdraviti zlome in učinkovito oskrbeti rane in vročico. Izvajali so preproste operacije in znali celo popravljati zobe.

POVEZANOST VRAŽ IN ZDRAVLJENJA

STARI VEK Ustanovili so šolo, v kateri so se bodoči zdravniki učili in izmenjavali izkušnje. Zapisovali so oblike bolezni in načine zdravljenja. Pred zdravljenjem so najprej skušali ugotoviti, kaj je z bolnikom sploh narobe.

USTANAVLJANJE ŠOL, PREGLEDOVANJE BOLNIKOV

SREDNJI VEK Preučevanje človeškega telesa je bilo prepovedano, zato kirurgija ni napredovala. Opravljali so le manjše operacije, na primer operacije očes, pri čemer so operacije le redko uspele. Puljenje zob so opravljali brivci. Moški niso smeli pregledovati in zdraviti žensk.

MANJŠE OPERACIJE, PROUČEVANJE ČLOVEŠKEGA TELESA PREPOVEDANO.

SODOBNOST

Tu prilepi nalepko, ki jo lahko povežeš z medicino danes. Nalepko najdeš na zadnji strani delovnega zvezka.

Različne naprave omogočajo natančnejše in zgodnejše diagnoze. Nova zdravila in cepiva olajšujejo in podaljšujejo življenje. Razvoj genetike je pripeljal do možnosti kloniranja (ustvarjanje identične kopije človeškega dednega materiala).

NOVA ZDRAVILA, CEPIVA KLONIRANJE.

31

39


Človek se druži: način življenja v preteklosti 43 44 45 46

Prve človeške skupnosti Družine v grški, rimski, in srednjeveški družbi Družina v novem veku Otroštvo nekoč in danes

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980. Marica Čerič, Pavla Karba, Bučko odkriva prazgodovino, DZS, Ljubljana, 1999. Marica Čerič, Pavla Karba, Prve civilizacije, kot na zanimajo, DZS, Ljubljana, 1999. Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969. Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. John Guy, Rimljani, Zbirka Stare civilizacije, Grlica, Ljubljana, 2006. John Guy, Grki, Zbirka Stare civilizacije, Grlica, Ljubljana, 2006. Gerhard Herm, Feničani: škrlatni imperij antike, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977. Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. Pavla Karba, Marica Čerič, Natalija Robnik, Slavica Tovšak, Ljubomir raziskuje s Kronosom v antični Grčiji, Zbirka Raziskujmo skupaj, DZS, Ljubljana, 1999. Pavla Karba, Raziskujemo in primerjamo Emono in Pompeje, DZS, Ljubljana, 1999. Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. Sarah Kochav, Izrael, sijaj svete dežele, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. Dušan Kos, Gašper Lambergar na viteškem turnirju, Viharnik, Ljubljana, 1999. Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. Raquel Lopez Melero, Kako so živeli Grki, Zbirka Znanje za vsakogar, EWO, Ljubljana, 1994. Robert Morkot, Stari Egipt in njegova kraljestva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002. Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. Federico Lara Peinado, Kako so živeli Feničani, Zbirka Znanje za vsakogar, EWO, Ljubljana, 1994. Federico Lara Peinado, Kako so živeli Babilonci, Zbirka Znanje za vsakogar, EWO, Ljubljana, 1994. Alberto Siliotti, Egipt, sijaj stare civilizacije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja I, Katalog stalne razstave, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, 1988. Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999. Jean Vercoutter, Iskanje pozabljenega Egipta, DZS, Ljubljana, 1994. Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987. Zbirka Človek in čas: - V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. - V času starih Judov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. - V času prvih civilizacij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. - V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989, - Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. - V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zbirka Svet okoli nas: - Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992. - Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. - Olimpijske igre, Pomurska založba, Murska Sobota, 2000. - Stari Grki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. - Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Maja Žvanut, Od viteza do gospoda, Viharnik, Ljubljana, 1994.

LITERATURA ZA UČENCE: • • • • • • • • • • • • 40

Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001. Sylvie Baussier, Egipt in faraoni, Modrijan, Ljubljana, 2005. Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. Gian Paolo Ceserani, Kreta, Domus, Ljubljana, 1989. Gian Paolo Ceserani, Troja, Domus, Ljubljana, 1989. Gian Paolo Ceserani, Tutankamon, Domus, Ljubljana, 1989. Gian Paolo Ceserani, Pompeji, Domus, Ljubljana, 1989. Peter Chrisp, Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. Peter Chrisp, Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. Peter Chrisp, Stara Grčija, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006. J. Espinós, Kako so živeli Rimljani, Karantanija, Ljubljana, 2000.


• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

• • • •

Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000. Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. Christopher Gravett, Vitezi, Murska Sobota, Pomurska založba, 1996. John Guy, Grki, Grlica, Ljubljana, 2006. John Guy, Rimljani, Grlica, Ljubljana, 2006. Eva Kocuvan, Egipčanska knjiga živih, Modrijan, Ljubljana, 1997. Eva Kocuvan, Rimljan sem – Romanus sum, DZS, Ljubljana, 1994. Fiona Macdonald, Zakaj neki so stari Grki gradili svetišča in druga vprašanja o stari Grčiji, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. Fiona Macdonald, Zakaj neki so Rimljani nosili toge in druga vprašanja o starem Rimu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. John Malan, Vse, samo rimski gladiator ne!, Didakta, Radovljica, 2002. Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997. Carlo A. Michelini, Kako so otroci živeli v jamah, Učila, Tržič, 1995. Carlo A. Michelini, Za grajskimi zidovi, Učila, Tržič, 1995. Miloš Mikeln, Malo zgodovinsko berilo, Pisanica, Ljubljana, 1997. Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. Lara Peinado Federico, Kako so živeli Babilonci, EWO, Ljubljana, 1994. Lara Peinado Federico, Kako so živeli Feničani, EWO, Ljubljana, 1994. Christopher Rice, Otroci skozi stoletja: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997. Philipe Steele, Zakaj neki so gradili piramide in druga vprašanja o starem Egiptu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999. Philipe Steele, Najlepša knjiga o vitezih, Učila, Tržič, 1999. Scott Steedman, Egipčanske novice, Učila, Tržič, 1998. David Stewart, Vse, samo egipčanska mumija ne, Didakta, Radovljica, 2002. Peter Štih, Andreja Peklar, Srednjeveške plemiške zgodbe, Zbirka Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Založba Mladika, Ljubljana, 2001. Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. Zbirka Kako so živeli: - V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. - V času starih Judov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. - V času prvih civilizacij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. - V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989, - Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. - V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. Zbirka Svet okoli nas: - Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992. - Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. - Olimpijske igre, Pomurska založba, Murska Sobota, 2000. - Stari Grki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. - Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997. Marjeta Zorec, Utrinki iz slovenske zgodovine: zgodbe iz naše davne preteklosti, Karantanija, Ljubljana, 2005. Maja Žvanut, Andreja Peklar, Stoji, stoji beli grad, Zbirka Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Založba Mladika, Ljubljana, 2002.

OTROŠKA LITERATURA: • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Erich Ballinger, Obračun na ledeniku, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992. Steve Barlow, Izgubljeni dnevnik sužnja Julija Cezarja, Grlica, Ljubljana, 2002. Hans Baumann, Vojskoval sem se z Hanibalom, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976. Milan Dekleva, Naprej v preteklost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. Dougal Dixon, Raziskovalec ledene dobe, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj. Charles Dickens, Oliver Twist, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1956. Charles Dickens, Nicholas Nickleby, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1966. Charles Dickens, David Copperfield, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. Clive Dickinson, Izgubljeni dnevnik Tutankamonove mamice, Grlica, Ljubljana, 2002. René Goscinny, dela o Asterixu (izdala Didakta, Radovljica) Janez Jalen, Bobri, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. Marjan Kovačevič Beltram, Babilonski stolp in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2003. Miki Muster, Krvavi kapitan/Gladiator/Sneg, sneg, Delo, Ljubljana, 2005. Miki Muster, Kamena doba/Šampion/Za volanom, Delo, Ljubljana, 2006. Miki Muster, Prazvitorepec, Delo, Ljubljana, 2005. Miki Muster, Grajski duhovi, Delo, Ljubljana, 2006. Miki Muster, Trubadurji, Delo, Ljubljana, 2005. Miki Muster, Vitez ropar, Delo, Ljubljana, 2006. Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger ob sončnem zahodu, Grlica, Ljubljana, 2002. Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger in ledena doba, Grlica, Ljubljana, 2005. Mary Pope Osborne, Mumije zjutraj, Grlica, Ljubljana, 2002. Mary in Will Pope Osborne, Mumije in piramide, Grlica, Ljubljana, 2003. Mary Pope Osborne, Stara Grčija in olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2006. Mary Pope Osborne, Začele so se olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2004. Will in Mary Pope Osborne, Vitezi in gradovi, Grlica, Ljubljana, 2002.

• • • • • • • • •

Asterix in Obelisk: misija Kleopatra, r. Alain Chabat, Francija, 2002. Asterix in Obelisk proti Cezarju, r. Claude Zidi, Francija, 1999. Aleksander Veliki (animirani film), r. Daehong Kim, ZDA, 2006. Gladiator, r. Ridley Scott, ZDA, 2000. Egipčanski princ (animirani film), r. Brenda Chapman, ZDA, 1998. Kremenčkovi, r. Brian Levant, ZDA, 1994. Kremenčkovi 2: Viva Rock Vegas, r. Brian Levant, ZDA, 2000. Ledena doba, r. Chris Wedge, ZDA, 2002. Ledena doba: otoplitev, r. Carlos Sandalha, ZDA, 2006.

FILMI (IZBOR)

41


• • • • •

Mojzes – Biblijske zgodbe (animirani film), r. Hanna William, ZDA, 2006. Oliver Twist, r. Roman Polanski, ZDA, 2005. Robin Hood, r. Kevin Reynolds, ZDA, 1991. Robin Hood: možje v pajkicah, r. Mel Brooks, ZDA, 1993. Troja, r. Wolfgang Petersen, ZDA, 2004.

DOKUMENTARNI FILMI (IZBOR) • • • • • • • • • • •

Biblija. Stara zaveza, Andromeda, Ljubljana, 1997. Enciklopedija razvoja človeka (4 deli), Dnevnik in Mediafilm, Ljubljana in Kranj, 2006. Kdo je postavil Stonehenge, Dnevnik, Ljubljana, 2006. Neandertalec, Discovery Channel in Dnevnik, Ljubljana, 2005. Nefreteta, kraljica Egipta, Discovery Channel in Dnevnik, Ljubljana, 2005. Prekletstvo kralja Tutankamona, Delo, Ljubljana, 2006. Starodavna Mezpotamija, Boomark, Tržič, 2001. Starodavni Egipt, Boomark, Tržič, 2001. Starodavni Grki, Boomark, Tržič, 2000. Starodavni Rim, Boomark Vester, Tržič, 2000. Zgodovina pisave, Videofon, Blejska dobrava, 1998.

UČILA: • • • • • • •

Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006. Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA – ELEKTRONSKI VIRI • • • • • • •

Prazgodovina, Svarog, Miklavž, 2003. Prve civilizacije, Svarog, Miklavž, 2003. Emona, Mestni muzej, Ljubljana, 1999. Zgodovina antične Grčije, Svarog, Miklavž, 2003. Zgodovina antičnega Rima, Svarog, Miklavž, 2003. Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI: • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. Pavla Karba, Raziskujmo skupaj: priročnik za učitelje, DZS, Ljubljana, 1999. Pavla Karba, Zgodovina v šoli – vse življenje uporabna popotnica: vodnik za učitelje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2005. Pavla Karba, Zgodovina v šoli drugače: metodični priročnik za učitelje, DZS, Ljubljana, 1996. Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. Prispevki k didaktiki zgodovine, dostopno na www.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANIJELA/DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Prispevki%20V-1/Prispevki5-1.pdf. Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. Danijela Trškan, Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem: naloge malo drugače, Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 2007. Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. revija Primary Teaching, Historical Association, London. revija, History Teaching, Historical Association, London. www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) www.schoolhistory.co.uk www.learnhistory.org.uk www.HistoryontheNet.com www.historylearningsite.co.uk www.activehistory.co.uk www.historyitt.org.uk www.hyperhistory.org www.nchs.ucla.edu http://worldhistoryforusall.sdsu.edu www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE Državljanska vzgoja in etika

42


Družina v prazgodovini

Prve človeške skupnosti

Prve človeške skupine so bile velike. S stalno naselitvijo se je število članov v skupnosti zmanjšalo.

Prve skupnosti v prazgodovini

Prve človeške skupine v prazgodovini so bile lovske skupnosti. 1. Ilustracija prikazuje prazgodovinsko skupnost. Pod sliko zapiši svoje ugotovitve o življenju v prazgodovini.

OGNJU

A. Ljudje so se zbirali ob

▶ .

UČNI CILJI Učenec: opiše vlogo in pomen družine v prazgodovini, opiše položaj ženske in moškega v prazgodovini, opiše vlogo in pomen družine v času prvih civilizacij, opiše, kako se je vloga ženske spreminjala.

B. Ozemlje, na katerem so živeli, je bila

SKUPNA C. Skupnost je štela

last.

STARŠE,

STARE STARŠE

, in otroke.

Č. Razloži pojem LOVSKA SKUPNOST.

VEČJA SKUPINA , TUDI DO 30 LJUDI, SKUPAJ LOVILI.

D. Z rdečo barvo obkroži moške na sliki, z modro pa ženske.

Vloga moškega in ženske v prazgodovini Moški in ženske so opravljali različna dela. 2. S pomočjo zgornje ilustracije napiši, katera dela so opravljali moški in katera ženske. MOŠKI:

LOVILI ŽIVALI, IZDELOVALI ORODJE IN OROŽJE

ŽENSKE:

NABIRALE SADEŽE, PRIPRAVLJALE HRANO, VAROVALE OGENJ, SKRBELE ZA OTROKE

Družina v času prvih civilizacij V času prvih civilizacij so se pojavile premoženjske razlike med ljudmi. 3. Dopolni trditve. Pomagaj si z učbenikom na strani 57. a. S pojavom poljedelstva, živinoreje in obrti je prišlo do b. Ljudje so živeli v večjih skupinah, ki so jih imenovali c. Povprečna življenjska doba je bila

DELITVE DELA DRUŽINE

KRATKA

č. V družbi in družini so imeli glavno vlogo

. let.

MOŠKI

d. Poseben položaj so imele ženske v kraljevi družini v

.

.

EGIPTU

.

32

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Na humoren način predstavlja življenje kamenodobnih ljudi film Kremenčkovi. Učenci lahko ob gledanju filma izpišejo prizore, ki so zgodovinsko netočni.

AKTUALIZACIJA Učenci primerjajo položaj ženske v prazgodovini z njenim položajem danes. Ali lahko rečemo, da veljajo nekatera ženska opravila, tako kot so v prazgodovini, tudi danes?

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja odlomek iz dokumentarnega filma Neandertalec (Discovery Channel in Dnevnik, Ljubljana, 2005). Učenci prikazano vsebino analizirajo: • Koliko članov je štela družina v času neandertalcev? • Kakšen je bil odnos do starejših članov družine? • Kakšno delo so opravljale ženske? • Kakšno delo so opravljali moški? • Kakšne nevarnosti so ogrožale otroke?

VEČ O … Ko par dobi otroke, vpelje novo generacijo v preplet ljudi, ki jih povezujejo biološke danosti, zakon, zunajzakonska skupnost ali posvojitev – vpelje jih v družino. Po svetu je organiziranost družin zelo različna. Z odnosi so povezane različne vrednote in različna pravila narekujejo, kako se ljudje odzivajo drug na drugega in kakšne obveznosti imajo. Prav tako poznamo različne verske razlage pomena družinskega življenja. Na Zahodu družina pomeni majhno enoto z materjo, očetom, bratom in sestro, ki živijo v isti hiši. V Afriki pa je družina največkrat skupina ljudi, ki častijo istega mrtvega prednika. Vsem je skupno to, da je posamezniku družina vir največje čustvene in ekonomske podpore.

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (vislice) in metoda razgovora Učitelj se z učenci igra igro vislice. Na tablo nariše 7 črtic. Vsak učenec pove 1 črko, prvih 5 ne sme biti samoglasnik. Iskana beseda je družina. Učitelj nato s pomočjo razgovora z učenci razloži besedo družina. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientegypt.co.uk/menu. html in izberejo okno Egyptian Life. • Nato kliknejo na okno Story, kjer lahko primerjajo življenje bogatega plemiča in revnega kmeta v Egiptu. Svoje ugotovitve lahko zapišejo v tabelo. PLEMIČ KMET Opremljenost hiše Pomoč služabnikov Delo žene Prehrana Vzgoja otrok • Nato kliknejo na okno Explore, kjer si lahko na stenskih slikah ogledajo motive iz življenja plemiča Nebamuna. - S klikom na prvo sliko lahko ugotovijo, v kakšni obliki so Egipčani pekli kruh; katero sadje je bilo najbolj priljubljeno; katera pijača je bila pri bogatih zelo priljubljena. - S klikom na drugo sliko lahko ugotovijo, zakaj so največkrat uporabljali konje; katero vprežno žival so največkrat uporabljali pri delu na polju. - S klikom na tretjo sliko lahko ugotovijo, ob katerih priložnostih so Egipčani nosili lasulje; iz česa so delali lasulje; na katere inštrumente so igrali na zabavah. - S klikom na četrto sliko lahko ugotovijo, zakaj so Egipčani pri lovu uporabljali mačke; zakaj so uporabljali papirus; kdaj je Nebamun živel. - S klikom na peto sliko lahko ugotovijo, kako razširjeno je bilo uživanje rib in fig; zakaj so bile v Egiptu priljubljene dateljnove palme. PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kdaj je prišlo do delitve dela? • Opiši življenje v času visokih civilizacij. 43


AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci primerjajo položaj svobodnih žensk v Mezopotamiji, Egiptu, antični Grčiji in v današnji zahodni družbi. Svoje ugotovitve predstavijo s spodnjo tabelo.

Družina v grški, rimski in srednjeveški družbi ▶ ▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: opiše vlogo in pomen družine v antični dobi, opiše vlogo žensk v antiki, opiše vlogo in pomen družine v srednjem veku, primerja življenje na podeželju in v mestih v antiki in srednjem veku.

Podrejenost možu

Skrb za otroke

Možnost vodenja države

Možnost izobraževanja

Mezopotamija Egipt Antična Grčija Zahodna družba danes

Družina v grški, rimski in srednjeveški družbi

V grški, rimski in srednjeveški družbi je bilo življenje posameznika odvisno od tega, kateremu sloju prebivalstva je pripadal.

Kdo je odločal v grški družbi / Kdo je odločal v rimski družbi V grški in rimski družbi je o vsem odločal moški. 1. V razpredelnici so navedene različne trditve, ki opisujejo življenje v času Grkov in Rimljanov. Pobarvaj kvadratek pod družbo, za katero velja določena trditev. Posamezna trditev lahko velja za obe družbi. GRŠKA DRUŽBA

RIMSKA DRUŽBA

O vsem so odločali moški.

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem prikaže odlomek iz enega filma (na primer Gladiator), ki prikazuje rimsko zgodovino. V odlomku naj bodo predstavljeni različni sloji rimske družbe, še posebej bo učinkovit prikaz iger. Učenci zapisujejo, katere sloje prebivalstva so prepoznali v filmu. AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo S pomočjo zgoščenke Emona učenci: • spoznajo vsakdanje življenje v Emoni, • ga primerjajo s sodobnim življenjem, • izpišejo ostanke Emone, ki jih je še danes mogoče videti. VEČ O … Prehrana v srednjem veku na gradu so bile iz žitaric narejene predvsem jedi. Jedli so tudi meso domačih živali in divjačino. Sadje so dobivali iz sadovnjaka in gozda. Od zelenjave so uživali predvsem zelje, grah, korenje in motovilec. Jedi so sladili z medom. Iz medu so izdelovali tudi medico, priljubljeno alkoholno pijačo. Poznali so tudi pivo. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci s pomočjo učbenika na straneh 58 in 59 ter dodatno literaturo izpolnijo razpredelnico. GRŠKA RIMSKA SREDNJEVEŠKA DRUŽBA DRUŽBA DRUŽBA SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH f Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientgreece. co.uk in izberejo okno Daily Life: • S klikom na okno Explore lahko s pomočjo poslikav na vazah ugotovijo: - Kakšne igrice so se igrali otroci? (Children) - Kako je bilo organizirano izobraževanje? (Education) - Po čem so bile znane tračanske sužnje? (Slavery) - Na katere inštrumente so Grki igrali? 44

Življenje bogatih in revnih se je razlikovalo. Ženske so lahko dom zapustile le v spremstvu. Naloga žensk je bilo rojevanje, vodenje gospodinjstva in tkanje. Ženske niso imele političnih pravic. Ženske in moški so nosili tunike. Ženske so se lahko udeleževale javnih prireditev. Ob posebnih priložnostih so moški nosili toge. Dekletom je bodočega moža izbral oče.

Kdo je bil gospodar gradu, ko je šel plemič na vojni pohod Ko je šel gospodar gradu na vojni pohod, je na gradu gospodovala njegova žena. 2. Ilustraciji prikazujeta plemiški in kmečki par v srednjem veku. A. S pomočjo učbenika (stran 59) pobarvaj njuna oblačila in poimenuj posamezni par. B. Opiši razlike med njima. PAR

PLEMIŠKI

OBLAČILA KAKO SO ŽIVELI PREHRANA

PAR

RAZKOŠNA, NAKIT IZ DRAGIH KAMNOV VOJAŠKI POGODI, LOV, VITEŠKE IGRE, ZABAVA RAZNOVRSTNA, OBILNI OBROKI

SKROMNA OBLAČILA, NAREJENA DOMA DELALI NA POLJU SKROMNO SKROMNA, ZELENJAVA, MESO LE OB PRAZNIKIH.

RADOVEDNEŽ Pestrost hrane v preteklosti je bila odvisna od položaja posameznega človeka. Tudi danes se prehrana razlikuje od države do države. Naštej nekaj evropskih držav in njihovo tipično hrano.

33

(Music and Entertainment) - Katero ročno spretnost so morale znati vse Grkinje, razen Špartank? (Spinning and Weaving) • S klikom na okno Challenge spoznajo tipično grško hišo: - Opišejo zunanjo podobo hiše. - Opišejo notranje prostore v hiši. - S klikom na Start zaigrajo igrico, s katero morajo like in predmete razvrstiti v ustrezne prostore v hiši. f Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientgreece.co.uk in izberejo okno Time: • S klikom na okno Challenge podoživijo življenje grškega kmeta.

VEČ O … Življenje na dvoru je bilo preprosto. Plemiške žene so vodile gospodinjstvo, v moževi odsotnosti pa tudi gospodarstvo. Vzgajale so lastne otroke, dokler so bili ti doma, nato pa tuje. Običajna vzgojna metoda plemiškega sveta je namreč bila /…/, da so družine izmenjavale otroke: dečki in deklice so v starosti sedmih ali osmih let odšli na tuj dvor, da so se naučili vsega, kar so potrebovali za svojemu stanu primerno življenje, dečki bojnih in lovskih veščin, igranja na kak inštrument, plesa in uglajenega vedenja, deklice pa finega ročnega dela, igranja na instrument, plesa in morda tudi branja.«

(vir: Maja Žvanut, Andreja Peklar, Stoji, stoji beli grad, Zbirka Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Založba Mladika, Ljubljana, 2002, str. 14)

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Opiši grško družbo. • Opiši rimsko družbo. • V čem sta si bili podobni grška in rimska družba? • Od česa je bil odvisen način življenja v srednjem veku?


Družina v novem veku

Družina v novem veku

V novem veku je postalo meščanstvo vse številčnejše. Skupaj z njim so se širile nove vrednote in nov način življenja.

▶ ▶

Meščanska, delavska in kmečka družina Prebivalstvo v Evropi v novem veku so predstavljali predvsem kmetje, delavci in meščani. 1. Izmed naštetih skupin prebivalstva obkroži tisti dve, ki nista predstavljali večjega deleža v novoveški družbi. PLEMSTVO

DELAVCI

KMETJE

DUHOVŠČINA

MEŠČANSTVO

2. V razpredelnici so zapisane značilnosti določenih slojev prebivalstva. A. Pod posamezni stolpec zapiši, za katero skupino prebivalstva so značilne zapisane trditve.

Pomembna je bila delovna uspešnost.

Delali so v tovarnah in rudnikih.

Ohranjali so tradicionalen način življenja.

Posebne vrline so bile razum, varčnost, red.

Številni so živeli v veliki revščini.

Obdelovali so polja in redili živino.

Imeli so posebna pravila obnašanja.

Delale so tudi ženske in otroci.

Tisti z majhnim imetjem so propadali.

Ženske niso bile zaposlene.

Velikokrat so zaradi slabih delovnih razmer tudi zboleli.

Ženske so bile gospodarice v hiši.

MEŠČANSTVO

DELAVCI

KMETJE

B. Pobarvaj tiste trditve (značilnosti življenja) v razpredelnici, ki jih lahko najdemo tudi še v današnji družbi.

Gibanje za enakopravnost žensk Vse do 19. stoletja so bile ženske podrejene moškim. 3. Ilustracija prikazuje protest žensk v 19. stoletju. V prazne kvadrate zapiši, kaj so ženske takrat zahtevale v svojih protestih. Pomagaj si z učbenikom na strani 61.

UČNI CILJI Učenec: opiše vlogo in pomen družine v novem veku, ve, da je bilo življenje posameznika odvisno od tega, kateremu sloju prebivalstva je pripadal, opiše značilnosti življenja na podeželju in v mestih, navede, katere spremembe so pripeljale do tega, da so ženske zahtevale pravice kakršne so imeli moški.

UČNA MOTIVACIJA: metoda besedne demonstracije in metoda razgovora Učitelj pripravi prosojnico na katero zapiše nekaj najpomembnejših položajev (služb) v državi: • predsedovanje državi, • sodelovanje v državnem zboru, • vodenje vlade, • vodenje občine, • vodenje vernikov, katere izmed veroizpovedi v Sloveniji, • vodenje velikega, uspešnega podjetja Učenci ugotavljajo, kdo opravlja posamezne zapisane službe (moški ali ženske).

VOLILNO PRAVICA

PRAVICO

DO LASTNINE

ŠOLANJE PRAVICA DO LOČITVE

ENAKE PRAVICE KOT MOŠKI

34

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Dečke in deklice med 5. in 11. letom odrasli pogosto obravnavajo zelo različno. V tem obdobju se otroci začnejo združevati v skupine glede na spol. Čeprav imajo deklice v ZDA in večini razvitega sveta enake možnosti kot dečki, pa imajo v številnih tradicionalnih družbah pogosto zelo različne naloge. Medtem ko se dečki še vedno lahko igrajo na prostem in sodelujejo pri telesnih dejavnostih, morajo deklice pogosto opravljati gospodinjska dela, kot so čuvanje mlajših otrok, čiščenje, kuhanje in prenašanje vode. Učitelj učence povpraša po otroštvu dečkov in deklic v naši družbi: kako svoje otroštvo preživljajo deklice in kako dečki.

AKTUALNO Številna oblačila, namenjena prodaji po ugodni ceni v razvitih državah, izdelajo v državah v razvoju kot so Kitajska, Indija, Bangladeš ... Tam delavci delajo v neurejenih tekstilnih tovarnah, delovne razmere v teh proizvodnih obratih pa ne ustrezajo niti najosnovnejšim zdravstvenim in varnostnim predpisom v razvitih državah. V Bangladešu približno milijon in pol ljudi, ki delajo v oblačilni industriji, svoje delo opravljajo v neurejenih delovnih razmerah. Na teden opravijo tudi do 70 delovnih ur, pa vendar zato prejemajo le minimalno plačo.

RAZISKOVALEC Razmere v Londonu 19. stoletja je v svojih delih opisoval Charles Dickens. V delu Nicholas Nickelby je opisal revščino Nicholasa, njegove mame in sestre Kate po smrti očeta. V delu Oliver Twist pa spoznamo osirotelega dečka, ki se mora na ulici preživljati s krajami. Učenci preberejo eno od omenjenih del in predstavijo: • glavne junake dela in njihov značaj, • njihov položaj v družbi, • njihovo usodo, • dejstva, ki so jih o življenju v 19. stoletju izvedeli iz prebranega dela.

AKTIVNOST metoda dela s slikovnim gradivom Učenci si ogledajo sliki v učbeniku na strani 60 zgoraj in razmislijo, kakšno je bilo življenje v meščanski družini: • za očeta, • za ženo, • za otroke, • za hišne pomočnike in služabnike. RAZISKOVALEC S pomočjo literature in interneta učenci poiščejo podatke o položaju žensk v različnih državah po svetu. Učitelj jim lahko pripravi različne vire, ki govorijo o različnih položajih žensk v svetu (npr. primer kamenjanja, zakritost v arabskem svetu, emancipirane ženske na Zahodu, ženske v Indiji …). Svoje ugotovitve učenci predstavijo v razredu.

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Naštej vrline, ki so bile značilne za meščane v novem veku? • Kako so se morali obnašati otroci meščanskih družin? • Zakaj so mnogi revni otroci v novem veku odraščali brez staršev? • Kaj so zahtevala ženska gibanja za enakopravnost? 45


Otroštvo nekoč in danes UČNI CILJI Učenec: ▶ primerja sodobno vzgojo z vzgojo v preteklosti, ▶ navede načine izobraževanja nekoč in danes, ▶ pojasni pomen uvedbe obveznega šolanja.

Otroštvo nekoč in danes

Danes velik del otroštva otroci preživijo v vrtcih in šolah. V preteklosti pa ni bilo tako.

Kako so nekoč preživljali otroštvo Preživljanje otroštva je bilo v preteklosti odvisno od družbenega položaja staršev in spola otroka. 1. Oglej si sliki, preberi pisni vir ter odgovori na vprašanji. A. Ugotovi, kako so nekoč otroci preživljali otroštvo. Jaz prevbogo revno srôte S'im v'dvanajstim letim že, Pa sim slabo in revečno, Bledo moje lice je.

OTROŠTVO SE JE KONČALO ZGODAJ. POMAGALI SO STARŠEM. VEČINA OTROK JE ZELO ZGODAJ

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem razdeli delovne liste, na katerih so zapisane pravice in dolžnosti učencev (Zakon o osnovni šoli). Med pravicami je zapisana tudi pravica do izobraževanja. Učenci izbrano besedilo preberejo. Učitelj učence pozove, da razmislijo, zakaj je ta pravica pomembna.

Osmi let še nisem melo, Dali so me stariši, Da vreteno tu obračam, Ino predem cele dni.

ZAČELA DELATI. IGRAČE SO IZDELALI IZ LESA, POSUŠENIH POLJSKIH IZDELKOV ...

(odlomek iz pesmi Vbogi otrok b' fábrkah, A. M. Slomška, objavljena v Drobtinicah 1846)

B. Od česa je bilo odvisno, kako so nekoč otroci preživljali otroštvo?

OD DRUŽBENEGA POLOŽAJA IN SPOLA OTROKA.

Ali so otroci nekoč hodili v vrtec in šolo VEČ O … Pri raziskovanju egipčanskih grobnic so našli tudi nekaj iger. Sklepamo lahko, da so se egipčanski otroci igrali podobno kot današnji. Med igračami najdemo vrtavke in družabne igre. Kača je najbrž ena najstarejših najdenih družabnih iger. Kamnita plošča predstavlja zvito kačo z glavo v sredini. Igralci so premikali figure od zunanje strani proti sredini. Zmagal je tisti, ki je prvi premaknil svojo figuro po kači in dosegel sredino.

Vrtci in šole, kot jih poznamo danes, v preteklosti niso obstajali. 2. Oglej si sliko pouka izpred 120 let in ugotovi: a. Kakšne pripomočke imajo učenci na klopi?

TABLICA, PISALO, PODLOGA ZA PISANJE b. Kaj drži učiteljica v rokah?

PALICO c. Kako so se morali obnašati učenci pri pouku?

BITI SO MORALI TIHO IN PRI MIRU, POSLUŠNI

Obvezno šolanje želi dati znanje vsem V zadnjih stotih letih je postalo znanje zelo pomembno. 3. Razloži pojem OBVEZNO ŠOLANJE.

OSNOVNOŠOLSKA OBVEZNOST ZA VSE OTROKE NE GLEDE

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže ilustracijo, ki prikazuje učne metode v šoli nekoč. (ilustracija v DZ 8/1 del, str 66) Učenci si ogledajo ilustracijo in jo analizirajo: • Kaj prikazuje ilustracija? • Kakšna je drža otroka? • Kdo ga nadzoruje? • Ali take prizore danes še vidimo v naših šolah?

NA DRUŽBENI POLOŽAJ IN SPOL. 4. Pomisli, kakšen pomen je imela uvedba obveznega šolanja.

DOSTOPNOST IZOBRAŽEVANJA ZA VSE SLOJE PREBIVALSTVA, BOLJŠA OPREMLJENOST ŠOL, VEČJA STOPNJA PISMENOSTI.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci s pomočjo igre vlog prikažejo učno uro v šoli izpred 100 ali 200 let. Pri tem si lahko pomagajo s šolsko kroniko, če je leta ohranjena in arhivirana na šoli.

AKTUALIZACIJA V Ljubljani deluje Slovenski šolski muzej, kjer si lahko poleg razstave o razvoju šolstva na Slovenskem ogledamo oziroma sodelujemo na učni uri iz 18. stoletja. Učenci lahko obiščejo tudi spletno stran http://www.ssolski-muzej.si.

AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci si ogledajo fotografiji v učbeniku na strani 63. Zatem narišejo svoj razred, pri čemer naj bodo pozorni na opremo v učilnici.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani Ministrstva za šolstvo poiščejo podatke o številu šol v domačem kraju. Če je šola poimenovana po nekom, ugotovijo, kdo je ta oseba bila in zakaj je bila pomembna v krajevni ali narodni zgodovini.

46

RADOVEDNEŽ Nariši svojo najljubšo igračo.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Po podatkih različnih raziskav otroci v razvitih državah čedalje več časa preživijo ob gledanju televizije, brskanju po medmrežju in igranju video igric. Povprečen ameriški otrok preživi 1023 ur na leto ob gledanju televizije ter 6 ur in pol na dan ob vseh dejavnostih, povezanih z mediji. Količina časa, porabljenega za telesno dejavnost, upada. To je deloma vzrok za porast otroške debelosti. Učitelj se z učenci pogovori: • Koliko časa dnevno preživiš pred televizijo in računalnikom? • Kako preživljaš prosti čas?

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako so preživljali otroštvo otroci nekoč? • Kdo je skrbel za vzgojo otrok nekoč? • Kdo je prevzel skrb za šolstvo z uvedbo obveznega šolstva? • Koliko let morajo otroci danes obvezno hoditi v šolo?


PONOVIMO

ČLOVEK SE DRUŽI: način življenja v preteklosti Oglej si slike, na katerih je prikazano življenje ljudi v posameznih zgodovinskih obdobjih. V prostoru na sredini opiši družino, položaj žensk in otroštvo nekoč in danes. DRUŽINA NEKOČ IN DANES družina nekoč: VEČJE ŠTEVILO OTROK, OČE V SLUŽBI, MATI DOMA danes: OČE IN MATI V SLUŽBI, DVA OTROKA vloga moškega in ženske nekoč: MOŠKI ODLOČALI O VSEM; ŽENSKE V PODREJENEM POLOŽAJU danes: ENAKOPRAVNOST

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj prebere odlomek iz dela Nesrečniki Viktorja Hugoja (poglavje Otrok Pariza). »Po pariških ulicah so se klatili umazani in razcapani otroci. Ti poulični potepini so bili na pol nagi in brez čevljev, pa tudi strehe niso imeli. Po Parizu jih je kar mrgolelo. Njihovi starši, ki jih je izmučila revščina in pretežko delo, niso poskušali zvedeti, kam so izginili malčki in kakšna je njihova usoda. Zlasti iz pariških predmestij so silili na ulico. Na nezazidanih krajih, v nedokončanih poslopjih in pod mostovi je policija na nočnih pregledih nalovila na stotine takšnih malih klatežev.« Učence nato povpraša: • Kakšne otroke opisuje odlomek? Zakaj je bilo tako? Kje so bili njihovi starši? Zakaj se niso zanimali za otroke? • Kje bi morali biti otroci?

ŽENSKE NEKOČ IN DANES položaj žensk nekoč: BREZ VOLILNE PRAVICE, PODREJENE MOŠKIM, OPRAVLJALE HIŠNA DELA položaj žensk danes: V SLUŽBI IMAJO VOLILNO PRAVICO, ENAKOPRAVNOST Z MOŠKIMI

OTROŠTVO NEKOČ IN DANES nekoč: V ŠOLO HODILI LE FANTJE Tu prilepi nalepko, ki jo lahko povežeš z otroštvom nekoč. Nalepko najdeš na zadnji strani delovnega zvezka.

IN PREMOŽNEJŠI, STARŠEM POMAGALI PRI DELU. danes: OBVEZNO OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE, VRTCI, VELIKO IGRAČ

36

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj predstavi učencem nekaj dejstev o položaju otrok po svetu: - V Indiji milijoni otrok, mlajših od 14 let, delajo kot tkalci preprog. Včasih so ti delavci stari komaj 8 ali 9 let. Za svoje delo dobijo le skromno plačilo. Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da najmanj sto milijonov otrok po vsem svetu, starih od 8 do 15 let, živi delavsko življenje. Številni so v delo prisiljeni, da odplačujejo družinske dolgove. - V Zimbabveju morajo podeželski otroci pešačiti do šole tudi uro in pol. - V nekaterih državah v razvoju učitelji izvajajo pouk z minimalnimi pripomočki kar pod drevesi, pri sebi doma ali v begunskih taboriščih. Če učiteljev ni dovolj, pouk poteka v krajših izmenah, da se ga lahko udeleži več otrok. - Trenutno na svetu ne obiskuje osnovne šole 113 milijonov otrok, od tega 2/3 deklic. Vzroki: revščina v družini, otroško delo, tradicija, ki zavrača izobraževanje. Nato se z učenci pogovori o ukrepih, s katerimi bi lahko izboljšali položaj otrok po svetu.

47


Človek ohranja: kulturna dediščina 49 50 51

Kaj označujemo s pojmom kulturna dediščina Nesnovna (nematerialna) kulturna dediščina Kaj označujemo s pojmom likovno obzorje?

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Angelos Baš, Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju, DZS, Ljubljana, 1992. Angelos Baš, Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času: 1. polovica 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1987. Janez Bogataj, Domače obrti na Slovenskem, DZS, Ljubljana, 1989. Janez Bogataj, Gaudeamus igitur: šege in navade maturantov na Slovenskem, Državni izpitni center, Ljubljana, 1997. Janez Bogataj, Krušni zakladi Slovenije, Kmečki glas, Ljubljana, 2003. Janez Bogataj, Mojstrovine Slovenije, Rokus, Ljubljana, 2003. Janez Bogataj, Od nekdaj jedi so ljubljanske slovele: jesenska kuhinja Ljubljane in njenih ljudi, Restavracija Rotovž, Ljubljana, 2002. Janez Bogataj, Okusiti Slovenijo, Rokus, Ljubljana, 2007. Janez Bogataj, Rokodelski zakladi Slovenije, Kmečki glas, Ljubljana, 2002. Janez Bogataj, Smo kaj šegavi? leto šeg in navad na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. Janez Bogataj, Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Prešernova družba, 1992. Janez Bogataj, Ustvarjalna Slovenija: mojstrovine na stičišču evropskih Alp, Mediterana in Panonske nižine, Darila Rokus, Ljubljana, 2005. Janez Bogataj, Vivat academia, vivant professores: maturirali smo leta 2006 : [šege in navade maturantov na Slovenskem], Rokus, Ljubljana, 2006. Vito Hazler, Dediščina, prireditve in turistična društva, Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, 2001. Vito Hazler, Kozolci na Slovenskem, Kmečki glas, Ljubljana, 2004. Dušica Kunaver, Pisanica rdeča: pirhi na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994. Niko Kurent, Praznično leto Slovencev I., II., Družina, Ljubljana, 1998. Gorazd Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, DZS, Ljubljana, 1981. Najlepši slovenski miti in legende, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. Nesnovna kulturna dediščina, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Ljubljana, 2005. Damjan Ovsec, Velika knjiga o praznikih, Domus, Ljubljana, 1992. Pesmi in šege moje dežele, DZS, Ljubljana, 1987. Marjan Raztresen, 101 slovenska prepoznavnost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. Slovenske šege ob božiču in novem letu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. Slovenske velikonočne šege in navade, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008. Slovensko ljudsko izročilo, Cankarjeva založba, Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU, Ljubljana, 1980. Slovensko narodno izročilo: slovenski običaji, narodne noše, domače jedi, kmečka opravila, ljudske pesmi, Lexis, Kranj, 1994. Marjeta Zorec, Slovenski prazniki – Od kresovanja do silvestrovanja, Založba Karantanija, Ljubljana, 2005 (Zbirka Ali veš?) Marjeta Zorec, Slovenski prazniki – Prepodimo zimo, Založba Karantanija, Ljubljana, 2005 (Zbirka Ali veš?)

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI • Janez Bogataj, Domače obrti na Slovenskem: Sodarji, kolarji, kovači, oglarji, apnarji, videoposnetek, RTV Slovenija, 1996. • Janez Bogataj, Domače obrti na Slovenskem: Lončarji, tkalci in predice, videoposnetek, RTV Slovenija, 1996. • Janez Bogataj, Mojstrovine Slovenije: srečanja s sodobnimi rokodelci, ( 2 videokaseti), Rokus, Ljubljana, 1999.

METODIČNI PRIROČNIKI: • • • • • • • • • • • • • • •

Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. Pavla Karba, Raziskujmo skupaj: priročnik za učitelje, DZS, Ljubljana, 1999. Pavla Karba, Zgodovina v šoli – vse življenje uporabna popotnica: vodnik za učitelje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2005. Pavla Karba, Zgodovina v šoli drugače: metodični priročnik za učitelje, DZS, Ljubljana, 1996. Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. Prispevki k didaktiki zgodovine, dostopno na www.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANIJELA/DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Prispevki%20V-1/Prispevki5-1.pdf. Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. Danijela Trškan, Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem: naloge malo drugače, Znanstveno raziskovalni Danijela Trškan, Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem: priročnik za učitelje, Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 2007. revija Primary Teaching, Historical Association, London. revija, History Teaching, Historical Association, London.

MEDPREDMETNE POVEZAVE Likovna vzgoja, glasbena vzgoja, slovenščina, tehnika in tehnologija,

48


Kaj označujemo s pojmom kulturna dediščina

Kaj označujemo s pojmom kulturna dediščina

Vsak narod je ustvaril svojo kulturo. Če jo želimo ohraniti, jo moramo proučevati in zanjo skrbeti.

▶ ▶

Kulturna dediščina Ljudje, ki so živeli v preteklosti, in narava so ustvarili številne posebnosti pomembne za narod in svet. 1. Navedene pojme razvrsti med naravno in kulturno dediščino, tako da jih vpišeš v ustrezen stolpec. bolnišnica Franja

kozolec Škocjanske jame

človeška ribica grad

kranjska čebela samostan Pleterje

NARAVNA DEDIŠČINA

KULTURNA DEDIŠČINA

ŠKOCJANSKE JAME ČLOVEŠKA RIBICA KRANJSKA ČEBELA

BOLNIŠNICA FRANJA GRAD KOZOLEC SAMOSTAN PLETERJE

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učitelj učencem prikaže nekaj slik znanih kulturnih in naravnih spomenikov v Sloveniji: kozolec, kranjska čebela, kranjska lilija, lipicanci, panjske končnice, Postojnska jama, proteus, solkanski most, soška postrv, stiški rokopisi, Škocjanske jame, Štanjel, vaška situla, Vilenica … Učence vpraša, če jih prepoznajo in, ali so katerega od njih že obiskali. Učenci podobe poimenujejo in zapišejo na tablo.

Snovna (materialna) kulturna dediščina Med snovno (materialno) kulturno dediščino štejemo posamične stavbe in skupine stavb (stavbna dediščina), območja, predmete in zbirke predmetov. 2. V prazne kvadrate nariši poimenovane stavbe in predmete, ki predstavljajo materialno kulturno dediščino.

Kozolec

Stara knjiga

Vodni mlin

AKTIVNOST: terensko delo Učenci raziščejo domači kraj in iščejo primere kulturne dediščine: • opazujejo, • fotografirajo, • z domačini opravijo intervjuje, • anketirajo, • snemajo. V razredu nato uredijo zbrane podatke in pripravijo razstavo z naslovom Kulturna dediščina v domačem kraju.

Cerkev

Kdo preučuje in skrbi za kulturno dediščino Za proučevanje kulturne dediščine skrbi posebna veda in njeni strokovnjaki. Obstajajo pa tudi posebne ustanove, ki so namenjene ohranjanju kulturne dediščine. 3. Razloži naslednje pojme: ETNOLOG

STROKOVNJAK, KI RAZISKUJE KULTURO IN VSAKDANJI NAČIN ŽIVLJENJA (OPRAVLJA ETNOLOŠKA RAZISKOVANJA).

ETNOLOGIJA

VEDA, KI RAZISKUJE KULTURO IN VSAKDANJI NAČIN ŽIVLJENJA.

ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

JAVNA SLUŽBA, KATERE NALOGA JE VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE.

UNESCO

MEDNARODNA ORGANIZACIJA, KI SKRBI ZA SVETTOVNO DEDIŠČINO. ORGANIZACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN KULTURO.

37

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Ob koncu ure učenci v razpredelnico vnašajo na začetku ure poimenovane spomenike naravne in kulturne dediščine. NARAVNA DEDIŠČINA

KULTURNA DEDIŠČINA

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci s pomočjo miselnega vzorca vnesejo (zapišejo) elemente kulturne dediščine

KAJ JE TO?

KULTURNA DEDIŠČINA ETNOLOGIJA JE

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učitelj pelje učence v računalniško učilnico, kjer skupaj z njimi s pomočjo spletnega brskalnika iščejo pojme, povezane s kulturno dediščino. Učenci se bodo tako seznanili z veliko primerov naravne in kulturne dediščine. Obiščejo naj tudi Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine.

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: opredeli pojem kulturna dediščina, razlikuje med pojmoma naravna in kulturna dediščina, opiše delo etnologa, utemelji pomen ohranjanja kulturne dediščine.

DELIMO JO NA:

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem zastavi naslednje vprašanje: V katerem primeru bi bila lahko hiša, v kateri živimo, kulturna dediščina?

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj štejemo pod naravno dediščino? • Kako delimo kulturno dediščino? • Kaj štejemo med snovno kulturno dediščino? • Kdo skrbi za ohranjanje kulturne dediščine? • Kakšna organizacija je Unesco?

49


Nesnovna (nematerialna) kulturna dediščina UČNI CILJI Učenec: ▶ opredeli pojem nesnovna (nematerialna) kulturna dediščina, ▶ navede različne šege in navade, ki so se ohranile do danes, ▶ navede ohranjene šege in navade v domačem kraju.

Nesnovna (nematerialna) kulturna dediščina

Ljudje, ki so živeli v preteklosti, nam niso zapustili samo materialnih stvari, ampak tudi znanja, spretnosti, šege, navade, prepričanja, vrednote.

Nesnovna (nematerialna) kulturna dediščina Nesnovna kulturna dediščina je povezana z ustvarjanjem, uporabo in razumevanji, ki so jih imeli ljudje v različnih zgodovinskih obdobjih. 1. S pomočjo slik napiši nekaj primerov nematerialne dediščine. V pomoč naj ti bo tudi učbenik na strani 68.

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj prebere nekaj primerov obeležitev praznikov na Slovenskem. Učenci ugotavljajo, za katere praznike gre. RAZISKOVALEC terensko delo Učenci raziščejo podatke o krajevnem prazniku domačega kraja. Lahko tudi opravijo intervjuje s prebivalci kraja: • Kdaj praznujejo krajevni praznik? • Zakaj ga praznujejo na ta dan? • Kako poteka praznovanje? • Kako je praznovanje potekalo nekoč?

PRIPOVEDKE

PLES

PRIPRAVA HRANE

PUSTNE MASKE

Šege in navade Šege in navade so povezane s pomembnimi dogodki v življenju ljudi, s prazniki in delom. 2. Spodnja razpredelnica prikazuje nekatere najpomembnejše praznike v Republiki Sloveniji. A. Škrat je izbrisal nekatere podatke v razpredelnici. Dopolni jih.

AKTIVNOST: delovni list Učitelj učencem pripravi delovni list, na katerem so zapisane različne jedi (pica, potica, kebab, pomladanski zavitki, hamburger, kranjska klobasa, jota, prekmurska gibanica, dunajski zrezek, špageti …). Učenci obkrožijo jedi za katere menijo, da so značilne slovenske jedi. Svoj izbor pojasnijo.

1. in 2. januar

NOVO LETO

OGNJEMET, NOVOLETNA JELKA, OBDAROVANJE

MAREC ALI APRIL

VELIKA NOČ

Velikonočna šunka, potica; velikonočna procesija

1. in 2. maj

PRAZNIK DELA

KRESOVI

1. november

DAN SPOMINA NA MRTVE

Obisk grobov in prižiganje sveč

25. DECEMBER

božič

JASLICE, BOŽIČNA VEČERJA, BOŽIČEK, POLNOČNICA

26. DECEMBER

dan samostojnosti in enotnosti

IZOBEŠANJE ZASTAVE

B. Obkroži tisti praznik v razpredelnici, ki je v tvoji družini povezan tudi z darili.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature poiščejo tipične jedi posameznih delov oziroma pokrajin v Sloveniji. Poiščejo tudi recepte za njihovo pripravo. Pri urah gospodinjskega pouka nato te jedi pripravijo. S pomočjo učitelja geografije lahko izdelajo zemljevid na katerem s pomočjo fotografij predstavijo tipične jedi posameznih območij v Sloveniji. AKTIVNOST: skupinsko delo Učitelj učence razdeli v skupine. Njihova naloga je, da predstavijo šege in navade letnega cikla oziroma šege in navade posameznih letnih časov. Vsaka skupina na primer predstavi en letni čas: • Zimske šege in navade: miklavževanje, božič, novo leto, sveti trije kralji, pust … • Pomladanske šege in navade: velika noč, prvi maj • Poletne šege in navade: kresovanje, veliki šmaren … • Jesenske šege in navade: 1. november, martinovanje … • Šege in navade življenjskega cikla (najpomembnejši mejniki v življenju posameznika. • Šege in navade vezane na opravljanje določenega poklica. Skupine nato svoje delo predstavijo v razredu. 50

RADOVEDNEŽ Katerega praznika se ti osebno najbolj razveseliš? Nariši, kako ga praznuješ s svojo družino.

38

RAZISKOVALEC terensko delo (intervju, anketiranje) • Učitelj se lahko odloči, da učenci raziščejo tipične jedi domačega kraja. Obiščejo gostilne v domačem kraju ali v njegovi bližini in iz jedilnika izpišejo tipične slovenske jedi. Hkrati ugotovijo, v kolikšni meri so na jedilniku zastopane slovenske jedi. • Učenci lahko raziščejo, katero hrano najraje uživajo njihovi sošolci in iz katere države le-ta izhaja. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci razmislijo: Kateri dogodki v življenju posameznika so bili pomembni nekoč? Kateri so pomembni danes?

VEČ O … Praznovanje novega leta je način življenja in odraža običaje različnih kultur. Babilonci so novo leto praznovali konec marca, ko so sadili nove poljščine. Egipčani so novo leto praznovali septembra, ko je poplavljal Nil. Januar so za začetek novega leta razglasili Rimljani. VEČ O … Modra barva je marsikje tradicionalna barva za darila ali oblačila za dečke. Običaj izhaja iz starih časov, ko je bil deček večja pridobitev kot deklica. Modra je bila barva nebes in zato varovalna barva. Oblačenje dečka v modro je pomenilo najmočnejšo

zaščito pred zli duhovi. V nekaterih kulturah je namesto tega nastal običaj obešanja modrih okraskov.

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj so šege? • Kaj so navade? • Katere šege in navade so v Sloveniji najbolj razširjene? • Katere šege in navade, ki niso slovenskega porekla, so se najbolj uveljavile?


Kaj označujemo s pojmom likovno obzorje

Kaj označujemo s pojmom likovno obzorje

Likovno obzorje zajema vse oblike likovnega ustvarjanja. Likovno ustvarjanje se je skozi zgodovino zelo spreminjalo.

Kulturna dediščina in raznolikost likovnega obzorja

Likovno obzorje označuje odnos posameznika do različnih oblik likovnega ustvarjanja. 1. Različna zgodovinska obdobja so ustvarila raznolike oblike in načine likovnega izražanja. Pod vsako sliko zapiši, katero obliko likovnega ustvarjanja prikazuje.

ARHITEKTURNI NAČRT

KIPARSTVO

SLIKARSTVO

PANJSKE KONČNICE

Kaj označujemo s pojmom rokodelska dediščina

UČNI CILJI Učenec: opredeli pojem likovno obzorje in našteje oblike likovnega izražanja, opredeli pojem rokodelska dediščina in našteje rokodelske panoge, ki so se ohranile do danes, primerja razlike med rokodelsko dediščino nekoč in danes, navede rokodelske panoge, ki so se ohranile do danes, navede in opiše rokodelske panoge v domačem kraju.

Rokodelci izdelujejo različne predmete in izdelke s spretnostjo svojih rok in z različnimi orodji.

Kulturna dediščina rokodelskega ustvarjanja Rokodelska spretnost se je prenašala iz roda v rod. Rokodelci delujejo tudi danes. 2. S katerim pojmom še označujemo rokodelstvo? Obkroži pravilni odgovor a. šege in navade b. domača ali hišna obrt c. likovno ustvarjanje 3. A. B. C.

V preteklosti so nastale številne rokodelske panoge. Slike prikazujejo nekatere rokodelske panoge. Poimenuj posamezno rokodelsko panogo. Navedi en izdelek posamezne rokodelske panoge. Opiši značilnost na sliki prikazane rokodelske panoge.

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z zvočnimi posnetki Učitelj učencem predvaja različne ljudske pesmi. Izbere pesmi, ki imajo zgodovinsko tematiko in v katerih se omenjajo na primer zgodovinske dežele, vojska, vojaški rok, navade … Učenci ugotovijo, komu je bila pesem namenjena in kaj opisuje.

AKTIVNOST: metoda dela z materialnimi viri (predmeti) Učitelj učencem predstavi predmete različnih rokodelskih panog. Učenci poimenujejo predmete in poskušajo poimenovati rokodelsko panogo, ki jih je izdelala. Poskušajo opisati delo rokodelca. A. LONČARSTVO B. LONEC,

IGRAČE

C. IZDELOVANJE

A.SUHOROBARSTVO

A.ČIPKARSTVO

A.PLETARSTVO

B. KUHALNICA,

SPODNJE PERILO, B. PRTI

B. KOŠI, KOŠARE, CEKARJI

C. KLEKLANJE

C.IZDELOVANJE

ŽLICE

C. IZDELOVANJE

LONČENE POSODE

AKTUALNO Številni izdelki domačih obrti so danes lepo poslovno in tudi državniško darilo. Podarili smo jih številnim ženam predsednikov posameznih držav, med njimi tudi Hillary Clinton, ženi nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Obrtnopodjetniške zbornice www.rokodelstvo. si in izpišejo: • izdelke, ki jih izdelujejo rokodelci na Slovenskem, • dejavnosti, ki jih opravljajo rokodelci na Slovenskem.

IZ LESA

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj predvaja posnetek RTV Slovenije o rokodelcih z dne 27. julija 2007 (dostopen na www.rtvslo.si/odprtikop/polnocni_klub/rokodelci). Učenci vsebino analizirajo: • S katerimi obrtmi se sodelujoči rokodelci ukvarjajo? • Kateri inštrument je predstavljen na posnetku? • Kje so se rokodelci izučili svoje obrti? • Kateri kraj je bil nekoč znan po lončarstvu? • Kje prodajajo svoje izdelke rokodelci?

IZ ŠIBJA, SLAME, LIČJA 39

BODIMO USTVARJALNI: terensko delo in metoda izkustvenega učenja Učenci poiščejo podatke o rokodelski dediščini v domačem kraju v preteklosti in danes. Obiščejo rokodelca in se sami preizkusijo v izdelavi enega izmed izdelkov. Za pomoč lahko prosimo tudi učitelja likovne vzgoje ali tehnike, da pri njegovi uri izdelajo katerega izmed rokodelskih izdelkov.

AKTIVNOST:metoda dela z zgodovinskimi besedili, materialnimi viri, s slikovnim gradivom Učenci s pomočjo literature in virov predstavijo različne rokodelske panoge. Poročila nato predstavijo svojim sošolcem.

PONOVITEV f Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. f Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšno delo opravljajo rokodelci? • Kako se je prenašala rokodelska spretnost? • Katere rokodelske izdelke poznaš?

51


RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani iščejo podatke o posameznih praznikih: • kdaj je bilo uvedeno praznovanje, • kako so praznik obeležili nekoč in kako danes, • kako poteka obeležitev enakih praznikov v drugih deželah.

PONOVIMO

ČLOVEK OHRANJA: kulturna dediščina

DEDIŠČINA

NARAVNA DEDIŠČINA JE

KULTURNA DEDIŠČINA JE

POSEBNE ZNAČILNOSTI

PRIČEVANJA O LJUDEH,

NAŠEGA NARAVNEGA

NJIHOVI KULTURI,

OKOLJA; POSEBNI IZREDNI POJAVI V

ZGODOVINI, KI IMAJO POSEBNO VREDNOST

NARAVI, POSEBNOSTI IZ RASTLINSKEGA IN

ZA POSAMEZEN NAROD

ŽIVALSKEGA SVETA MATERIALNA DEDIŠČINA JE

NEMATERIALNA DEDIŠČINA JE

STAVBE, PREDMETI,

ZNANJA, SPRETNOSTI,

SLIKOVNI IN PISNI VIRI,

ŠEGE, NAVADE,

BIVALNI PROSTORI,

PREPRIČANJA, VREDNOTE

NAJDIŠČA

ŠEGE IN NAVADE SO

USMERJAJO ČLOVEKOVO ŽIVLJENJE, ODNOSE MED LJUDMI IN RAZMERJA MED NJIMI. • NAVADE SO ČLOVEKOVA VSAKDANJA IN PRAZNIČNA

Tu prilepi nalepko, ki jo lahko povežeš z navado ob novem letu. Nalepko najdeš na zadnji strani delovnega zvezka.

OPRAVILA. • ŠEGE SO POVEZANE Z ODNOSI MED LJUDMI Mednarodna organizacija, ki skrbi za svetovno dediščino, je

UNESCO

Javni zavod, ki nudi strokovno pomoč pri varovanju dediščine, je

ZAVOD ZA VARSTVO

KULTURNE DEDIŠČINE Veda, ki proučuje kulturo in vsakdanji način življenja, se imenuje

40

52

ETNOLOGIJA

http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_zgodovina/6.%20razred/Prirocniki_priprave/rp_6  

http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_zgodovina/6.%20razred/Prirocniki_priprave/rp_6_pr_2008_notranjost.pdf

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you