http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_zgodovina/7.%20razred/Prirocniki_priprave/Razi

RA ZIS PRE KUJ TEK EM LO ST

re š

itve

za d

el o

v ni

zve

z ek

za z

go d

ov i

no

Jelk Da a Raz mja pot n nS noj ik

za 7

. ra

z re

do

sno

7

v ne

š ol

e

Jelka Razpotnik, Damjan Snoj

RAZISKUJEM PRETEKLOST 7 rešitve za delovni zvezek za zgodovino za 7. razred osnovne šole Strokovni pregled: Elissa Tawitian Jezikovni pregled: Martina Vozlič Ilustracije: Iztok Sitar Zemljevidi: Monde Neuf d. o. o.

Slikovno gradivo: Delo d. d., Gorenjski muzej, Narodni muzej Slovenije, Reuters picture archive, arhiv Založbe Rokus Klett in zasebno arhivsko gradivo.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com © 2007 Založba Rokus Klett d.o.o. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki.

Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)(076.2) RAZPOTNIK, Jelka Raziskujem preteklost 7. Rešitve za delovni zvezek za zgodovino za 7. razred osnovne šole [Elektronski vir] / Jelka Razpotnik, Damjan Snoj ; [ilustracije Iztok Sitar ; zemljevidi Monde Neuf ; slikovno gradivo Delo ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2007

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9b 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Način dostopa (URL): http://www.praktik.org. - Opis temelji na verziji z dne 11.06.2007 ISBN 978-961-209-740-0 1. Snoj, Damjan, 1972233574144 DN070388

Dragi učenci in učitelji zgodovine, že dolgo smo si želeli, da bi za vas pripravili delovni zvezek, s katerim bi bilo vaše raziskovanje preteklosti dinamično in zabavno. Delovni zvezek, ki je pred vami, je prirejen za aktivno uporabo pri pouku, saj spodbuja aktivno in raziskovalno učenje.

Ponuja tudi številne izvirne naloge in miselne vzorce.

Rokusov delovni zvezek Raziskujem preteklost 7 je delovni zvezek nove generacije. Trudili smo se, da bi vanj vključili spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Še posebno smo se trudili, da bi delovni zvezek oblikovali nazorno in privlačno.

Dragi učenci, upamo, da vam bo delovni zvezek v veselje pri učenju zgodovine in bo v vas prebudil raziskovalce preteklosti.

Dragi učitelji, upamo, da vam bo delovni zvezek v pomoč pri poučevanju zgodovine in uvajanju sodobnih pristopov pri delu v razredu.

Mag. Jelka Razpotnik Urednica Uvodni tekst učencem kratko predstavi temo

Veliki imperiji od Sredozemlja do Kitajske Asirski imperij − vojaška moč

Odlomki pisnih virov povečajo interes učencev

V 1. tisočletju pr.

Kr. so nastali velik i imperiji v zahodni in osre dnji Aziji (asir ski in perzijski). Feničani pa so zgradili trgov ski imperij v Sredozemlju. Na daljnem Kitajskem je enotno cesarstvo nastalo , v katerem so imeli velik vpliv misleci. Najbolj pomemben je bil Konfucij.

Veliki imperiji od Sredozemlja do Kitajske

Kitajska − veliko enotno cesarstvo Na Kitajskem je dinastija Qin

ustvarila velik kitaj 3. Preberi besedilo ski imperij. Med v učbeniku na stran učenjaki je bil najb i 32. V vsakem od olj pomemben Kon V začetku 1. tisoč spodnjih stavkov letja pr. Kr. je na fucij. sta dve podčrtani Kitajskem vladala besedi. Prečrtaj napa Orodje in orožje so dinastija Čou – Qin. čno besedo.

Kitajci izdelovali večinoma iz bron Uporaba kovanega a – želez a. denarja je spodbudi la razvoj trgovine Rudo so talili v plavž – turizma. ih – oglarskih kopa h.

Obdobje vladavin e dinastije Čou se je končalo v 3. stole tju pr. Kr. – po Kr.

Asirski imperij je nekaj stoletij pred stavljal največjo 1. Preberi besedilo silo v zahodni Azij v okvirčku in odgo i. vori na vprašanja ob njem.

Asirci so prihajali kot volk(ovi) na sledi, A. Kako pesnik opisu je asirsko vojsko? njihove kohorte so se bleščale v škrlatu in zlatu, blesk njihov ih sulic je bil kot zvezd e na nebu, ko modr i valovi ponoči prekr ijejo Galilejo.

(Lord Byron: Unič enje Senakuriba)

C. Kakšen pečat je pust

B. Premisli, kakš na je bila reakcija prebivalcev ogro začela takšna vojsk ženih mest, ko se a približevati? jim je

ila asirska nadvlada

Perzija − združit ev šte

Feničanski trgov ski

imperij

Feničani so bili trgovsko ljudstvo , ki nam je zapu 4. Ob sliki odgo stilo osnovo dana vori na vprašanja šnje pisave. .

A. Kaj je bila osno vna gospodarska dejavnost Feničano v?

v Mezopotamiji?

B. Zakaj so bili v tem tako

vilnih ozemelj

Velik imperij so ustvarili tudi Perz ijci, ki so si pom 2. Zemljevid prik agali tudi z diploma azuje perzijski impe cijo. rij.

A. Na zemljevidu vpiši imena deže l, ki so bile del perz ijskega imperija: B. Obkroži ime perz ijske prestolnice.

• Grčija, C. Podčrtaj mest a, ki so ležala ob • Makedonija, kraljevi cesti. Č. Katera ozemlja je Perziji priključi • Anatolija, l Darij?

• Egipt, • Sirija, D. Katero ozemlje, ki ga Asircem ni • Babilonija, uspelo osvojiti, je obvladov • Perzija. ala Perzija?

C. S katerim blag om

V kvadratke ob slika

Ilustracije popestrijo predstavitev

uspešni?

so največ zaslužili?

PONOVIMO

h dopiši, kateri impe

rij predstavljajo.

Zraven dopiši eno njihovo značilnos t.

VELIKI IMPERIJ I OD SREDOZMEL JA DO KITAJSKE

21

Zemljevidi omogočajo prostorsko predstavo učencev

22

Miselni vzorec omogoča učencem ob koncu vsakega poglavja kratek in jasen pregled usvojenega znanja

5

ŽIVLJENJE PRVIH ČLOVEŠKIH SKUPIN : rojstvo človeka

14

PRVE CIVILIZACIJE: rojstvo civilizacij in kulture

27

ANTIČNA GRČIJA: izumitelji demokracije in občudovalci lepote

42

RIMSKI IMPERIJ: mogočna vojaška moč in tehnika

59

EVROPSKI ZGODNJI SREDNJI VEK: ponovno rojstvo Evrope

74

EVROPSKI VISOKI SREDNJI VEK: gospodarski in kulturni napredek

Življenje prvih človeških skupin: rojstvo človeka 6 8 10 12

Kako je potekal razvoj v kameni dobi Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin Od piščali do vaške situle – prazgodovina na slovenskem ozemlju

Prvi ljudje so se pojavili pred več milijoni let. V najstarejših obdobjih človekove zgodovine so ljudje spoznali ogenj, kamnito orodje in orožje. V neolitiku so se začeli naseljevati v vaseh ter se ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo.

Kako je potekal razvoj v kameni dobi

Dolga kamena doba V paleolitiku se je človek razvil v razumno in družbeno bitje.

1. V tabeli so fotografije lobanj prednikov današnjega človeka. Poskušaj ugotoviti, po katerih značilnostih se razlikujejo.

Zapiši časovni okvir, v katerem so omenjene človeške vrste živele. avstralopitek

homo sapiens

neandertalec

kromanjon

PRED 4 MILIJONI LET

PRED 400.00 LETI

PRED 200.00 LETI

PRED 40.00 LETI

2. Pomisli, kaj je človeka ločilo od živali?

RAZMIŠLJANJE, GOVOR

ŠE VEDNO GA

3. Razmisli, kakšne posledice je imelo za razvoj človeka odkritje ognja.

Zapiši jih na črte ob sliki.

V kakšne namene še danes uporabljamo ogenj?

– OGREVANJE

UPORABLJAMO

– VARNOST

ZA OGREVANJE,

– HRANA

PA TUDI V

– GOVOR

INDUSTRIJI.

Homo sapiens – rojstvo modernega človeka Danes Zemljo poseljujemo ljudje, ki pripadamo vrsti homo sapiens. Znanstveniki niso enotni, ali so bili predniki homo sapiensa tudi neandertalci.

4. Na spodnjih ilustracijah sta predstavljena neandertalec in kromanjonec (homo sapiens).

A. V vmesni prostor zapiši razlike in podobnosti med njima.

RAZLIKE

NEANDERTALEC JE BOLJ ČOKAT, IMA SKROMNEJŠA OBLAČILA ...

PODOBNOSTI

POKONČNA DRŽA, UPORABA ORODJA IN OROŽJA, IZDELAVA OBLEKE 6

Kako je potekal razvoj v kameni dobi

B. A. B. C.

Zakaj so bili kromanjonci uspešnejši od neandertalcev? Podčrtaj pravilni odgovor.

Delovali so bolj premišljeno in načrtno, kar jim je omogočilo razviti boljše orožje in orodje.

Bili so večji in močnejši od neandertalcev.

Oblačili so se bolj moderno in imeli udobnejša bivališča.

Velika sprememba v neolitiku Ljudje so v neolitiku obogatili svojo prehrano s poljskimi pridelki.

5. Pozorno si oglej ilustracijo in v kvadrate ob njej zapiši značilnosti življenja človeka v neolitiku.

OBDELOVANJE POLJ

PRVE VASI (STALNA NASELITEV)

UPORABA OGNJA

GOJENJE DOMAČIH ŽIVALI

PONOVIMO

Tri obdobja v kameni dobi

Kako se je razvil govor?

Katere so bile prve poljščine?

PALEOLITIK

POTREBA PO

ŽITO,

MEZOLITIK

POJASNJEVANJU,

LEČA,

NEOLITIK

DELITVI DELA ...

BOB, ČEBULA ...

7

V kameni dobi so se menjavale ledene in medledene dobe. Spremembe podnebja so vplivale tudi na človeka, ki se je sprva selil skupaj s čredami mamutov, turov, nosorogov … Ljudje so se ob koncu zadnje ledene dobe začeli ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo.

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

Življenje lovcev in nabiralcev Prvi ljudje so se preživljali predvsem z lovom in nabiralništvom. Živeli so v skupinah, ki jih imenujemo horde.

1. Z modro barvo obkroži dela, ki so jih opravljali moški, z rdečo pa dela, ki so jih opravljale ženske.

LOV

NABIRANJE SADEŽEV

SKRB ZA OGENJ

SKRB ZA OTROKE

2. Ob sliki opiši lovsko tehniko kamenodobnih lovcev in poimenuj živali, ki so jih lovili.

SKOPALI SO JAMO, VANJO NAMETALI OŠILJENE KOLE TER JO PREKRILI Z LISTJEM IN VEJAMI. MAMUT, NOSOROG, TUR, SEVERNI JELEN ...

3. Spodnji trije stavki so napačni.

Popravi jih tako, da boš dobil pravilne trditve.

Kamenodobni ljudje so večinoma prebivali v hišah.

KAMNOLOMNI LJUDJE SO VEČINOMA PREBIVALI V ŠOTORIH. Ob slabem vremenu so se ljudje zatekli v gozd ali v jame.

OB SLABEM VREMENU SO SE LJUDJE ZATEKLI POD SKALNE PREVISE. Ljudje so se združevali v rodove – skupine, ki so imele nekaj deset pripadnikov.

LJUDJE SO SE ZDRUŽEVALI V HORDE – SKUPINE, KI SO IMELE NEKAJ DESET PRIPADNIKOV.

Dosežki v razvoju tehnike Kamenodobni ljudje so odkrili številne pripomočke, ki so jih uporabljali kot orodje ali orožje, in ki so jim olajšali življenje ter delo.

4. Oglej si ilustracijo.

A. Kaj dela človek na sliki?

OBDELUJE KAMEN; _____________________________________________________ IZDELUJE ORODJE IN OROŽJE _____________________________________________________ B. Iz kakšnega materiala so kamenodobni ljudje izdelovali orodje in orožje?

KAMEN, LES, KOSTI. _____________________________________________________ 8

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

5. V spodnje kvadratke nariši 4 različna orodja, ki jih je uporabljal človek v kameni dobi in jih poimenuj.

SEKIRA

PRODNJAK

PESTNJAK

NOŽ ...

Življenje poljedelcev V mlajši kameni dobi (neolitiku) je prišlo do uveljavitve poljedelstva in živinoreje, kar je močno spremenilo dotedanji način življenja ljudi.

6. Pred navedena območja vpiši številke poljskih pridelkov, ki so jih tam gojili.

3,4 __________ dolina Nila 3,6 __________ Kitajska 2,5 __________ Srednja Amerika 1,7 __________ Južna Amerika

1 - paradižnik 2 – koruza 3 – pšenica 4 – ječmen 5 – buče 6 – riž 7 – krompir

7. Obkroži 4 obrti, ki so se pojavile v neolitiku in pojasni, kaj je vplivalo na njihov pojav. pekarstvo

lončarstvo

predilstvo

zlatarstvo

DELITEV DELA, KI JE BILA

mizarstvo

tesarstvo

frizerstvo

tkalstvo

POSLEDICA STALNE NASELITVE.

PONOVIMO

Dopolni besedilo.

LOVOM NABIRALNIŠTVOM v Ljudje v kameni dobi so se preživljali z ___________________________ in ___________________________, POLJEDELJSTVOM ŽIVINOREJO neolitiku pa še s _____________________________ in ________________________________.

V tem obdobju so VASI se iz odprtih planjav preselili v preproste koče, nastale so prve __________________________________.

Ljudje, ki NOMADI HORDE so bili prej ____________________________, so se začeli združevati v ____________________________.

Orodje in orožje so izdelovali iz ______________________, ______________________ in ________________________.

KOSTI KAMNA LESA

9

Ob koncu mlajše kamene dobe je človek odkril prvo kovino – baker, ki jo je kmalu nadomestil z bronom. Ljudje so začeli opravljati različne poklice. S pojavom mislečega človeka se je v zgodovini človeštva pojavila tudi umetnost.

Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin

Živahne dobe kovin Človek je ob koncu neolitika odkril in začel uporabljati prvo kovino, kar je močno spremenilo njegovo življenje.

1. Na časovnem traku z različnimi barvami pobarvaj začetek posameznih kovinskih dob in jih poimenuj.

3500

3000

BAKRENA

2500

2000

1700

1000

BRONASTA

800

600

HALŠTATSKA

400

200

0 pr. Kr. 200 po Kr.

LATENSKA

2. Kovine so bile zelo primerne za izdelovanje orožja.

Katero orožje in drugo opremo lahko prepoznaš na sliki?

ČELADA, ZAPONKA, OGRLICA, ZAPESTNICE

Ljudje začnejo opravljati različne poklice Z odkritjem kovin se je povečalo število obrtnih poklicev, ki so jih opravljali ljudje.

3. V dobah kovin so nastali mnogi novi poklici.

A. Obkroži pravilne med spodaj naštetimi. rudar

livar

tesar

predilec

B. Razmisli, kakšne posledice je imel pojav novih poklicev na človeško družbo.

RAZDELILI SO SI DELO, POJAVILE SO SE PREMOŽENJSKE RAZLIKE. 4. Tiskarski škrat se je nekoliko poigral s spodnjimi stavki. Smiselno jih uredi. si družine zemljo Posamezne so pridobile

POSAMEZNE DRUŽINE SO SI PRIDOBILE ZEMLJO. in jo Obdelovale s le orodjem so svojim zase.

OBDELOVALE SO JO S SVOJIM ORODJEM IN LE ZASE. prenašalo je potomce se premoženje na Družinsko

DRUŽINSKO PREMOŽENJE SE JE PRENAŠALO NA POTOMCE. 10

kovač

Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin

5. Razloži.

Menjalna (naturalna) trgovina je

TRGOVINA, PRI KATERI MENJAJO BLAGO ZA BLAGO. Katere njene oblike so se ohranile do danes?

MENJAVA IGRAČ MED OTROKI.

Dosežki v umetnosti V prazgodovini so nastala številna umetnostna dela, s pomočjo katerih lažje razumemo življenje in verovanje ljudi v prazgodovini.

6. Oglej si slike v učbeniku na straneh 15 in 16. Kaj je upodabljal prazgodovinski človek?

ŽIVALI, LJUDI 7. Oglej si ilustracijo, na kateri keltski svečenik izvaja daritveni obred.

A. Kaj sežiga svečenik?

ŽITO B. Kaj je bil namen tega dejanja?

ODGNATI ZLE DUHOVE IN PRIVABITI DOBRE. 8. Med petimi stavki trije pravilno opisujejo delo vračev, dva pa sta napačna.

Obkroži črke pred napačnima trditvama.

A. Vrači so zdravili ljudi.

B. Vrači so krstili ljudi in jim podeljevali zakramente.

C. Vrači so darovali bogovom. Č. Vrači so s pomočjo plesa duhove prosili za dež.

D. Vrači so prebivalcem napovedovali prihodnost.

PONOVIMO

KOVINSKE DOBE

• PRVA KOVINA

NOVI POKLICI

DUHOVNI SVET

• LIVAR

• DOBRI IN ZLI DUHOVI

JE BIL BAKER

• KOVAČ

• VRAČ

• NATO ŠE BRON

• RUDAR

• SVEČENIKI

IN ŽELEZO

• AMULETI IN TOTEMI

11

Arheološke izkopanine dokazujejo, da je človek v prazgodovini živel tudi na današnjem slovenskem ozemlju. Poleg najdb v jamah v času paleolitika, je z začetkom kovinskih dob poznano najdišče na Ljubljanskem barju. Najbolj znane najdbe iz kovinskih dob pa so bile odkrite na Dolenjskem.

Od piščali do vaške situle – prazgodovina na slovenskem ozemlju

Piščal iz Divjih bab Piščal neandertalca, najdeno v Divjih babah, štejemo med ene najpomembnejših odkritij na današnjih slovenskih tleh.

1. A. Oznake pred kraji na zemljevidu pobarvaj: - kamenodobne rumeno, - bakrenodobne rdeče, - bronastodobne rjavo, - železnodobne črno.

B. Iz katerega prazgodovinskega obdobja je največ ostankov v bližini tvojega domačega kraja?

2. Oglej si sliko piščali, ki so jo našli v jami Divje babe v učbeniku na strani 17. V prazen kvadrat skiciraj najdeno piščal in jo primerjaj s sodobnim instrumentom v sosednjem kvadratu.

IMA LUKNJE, KI SO VEČJE, NIMA USTNIKA.

3. Pod slike zapiši kraje v Sloveniji, kjer so našli ostanke iz kamene dobe, ki jih lahko povežeš s slikami iz sodobnega življenja.

OROŽJE (BETALOV SPODMOL)

12

PIŠČAL (DIVJE BABE)

MAMUT (NEVJE)

ŠIVANKA (POTOČKA ZIJALKA)

Od piščali do vaške situle – prazgodovina na slovenskem ozemlju

Mostiščarji na Ljubljanskem barju V bakreni dobi so na Ljubljanskem barju nastala številna kolišča.

4. Pojasni izraza: ČOLN STESAN IZ ENEGA DEBLA. DEBLAK (DREVAK) MOSTIŠČE (KOLIŠČE)

NASELBINE NA KOLIH NA LJUBLJANSKEM BARJU.

5. Preberi odlomek iz knjige Bobri pisca Janeza Jalna: »Voda v jezeru je narasla do kolov, na katerih so bile postavljene koče, in je pričela upadati šele, ko je nekatere že skr-

A. Iz katerega letnega časa je opis?

belo, da prodre skozi tla in jih prežene s suhih ležišč v vlažne

POMLAD

drevake, iz enega samega debla tesane in izžagane čolne, ki so se privezani ob kolišča pozibavali na motni vodi. Čez dan pa so tiho drseli po jezeru naokrog in morali dokajkrat po

B. Kakšno nevarnost je predstavljalo naraslo jezero?

opravkih prepluti razdaljo med kolišči in trdino.«

POPLAVA, UNIČENJE HIŠ C. Kaj pomeni izraz trdina?

Č. Zakaj danes na Ljubljanskem barju ni več jezera?

KER SE JE POSUŠILO, PRERASLO GA JE RASTLINJE.

KOPNO

Vaška situla V bližini Vač so našli najbolj znano najdbo železne dobe pri nas, vaško situlo.

6. A. V obris situle nariši en dogodek iz svojega življenja.

B. Čemu so služile situle?

HRAMBA ŽITA, HRANE ...

C. Kaj so upodabljali na situle?

MITOLOŠKE PRIPOVEDI 7. Namišljeni raziskovalec keltske zgodovine nam je pustil svojo vizitko.

Iz črk sestavi ime keltske države, ki je segala tudi na naše ozemlje.

Tone R. Škalir NORIŠKO KRALJESTVO

VOJSKO

PONOVIMO

KAMENA DOBA

OROŽJE, ORODJE, PIŠČAL, ŠIVANKA, MAMUT

PRAZGODOVINSKI OSTANKI NA SLOVENSKEM

KOVINSKE DOBE

VAŠKA SITULA, MOSTIŠČARJI, KOVINSKO ORODJE IN OROŽJE 13

Prve civilizacije rojstvo civilizacij in kulture 15 17 19 21 23 25

Kako in kje so nastale prve civilizacije Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju Kako so se razvijale prve civilizacije na vzhodu Veliki imperiji od Sredozemlja do Kitajske KakĹĄna je bila druĹžba prvih civilizacij Kateri so bili doseĹžki v znanosti in kulturi

Kako in kje so nastale prve civilizacije

Razvoj namakalnega poljedelstva je prinesel potrebo po večji organiziranosti življenja ljudi. Razvila so se mesta, urejena družba, novi poklici ter država. Ob rekah, kjer je bilo moč z učinkovitejšim poljedelstvom pridelati več hrane, se je povečalo število prebivalstva. Tam so nastale prve visoke civilizacije.

Kaj je civilizacija Civilizacija je skupina ljudi, ki živi skupaj. Najstarejše so nastale v Mezopotamiji (današnjem Iraku), ki ji zato pravimo tudi zibelka civilizacij.

1. Po mnenju zgodovinarjev je morala imeti civilizacija v starem veku nekatere značilnosti. Katere?

Izmed navedenih obkroži tiste, ki so pravilne. mesta avtoceste razvita kultura napredna tehnologija letališče 2. Oglej si ilustracijo in odgovori na vprašanja: A. Kje so nastajale prve civilizacije?

OB REKAH. B. Kakšna je bila povezava med mestom in kmeti?

KMETJE SO V MESTU PRODAJALI PRIDELKE. C. Kaj je vplivalo na velikost mest?

UGODNA LEGA, TRGOVSKE POTI, UČINKOVITO VODENJE. 3. Zakaj se je razvila pisava? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.

A. Ljudje so želeli zapisati vse, kar se je dogajalo, zakone, količino zalog …

B. Ljudje so želeli brati knjige in časopise.

C. Ljudje so ugotovili, da je govorjenje za njih prenaporno.

Kje je bil rodovitni polmesec Zibelka civilizacije je bilo sušno območje med Sredozemskim morjem in Perzijskim zalivom.

4. Na zemljevidu rodovitnega polmeseca: A. ob rekah vpiši ustrezne številke, B. v morja pa ustrezne črke, A 2 C. z zeleno barvico pobarvaj območje Mezopotamije.

1 – Nil, 2 – Evfrat, 3 – Tigris, A – Sredozemsko morje, 1 B – Rdeče morje, C – Perzijski zaliv

3

C

B

15

Kako in kje so nastale prve civilizacije

5. A. Kakšno podnebje je bilo značilno za dežele rodovitnega polmeseca? Zakaj se prve civilizacije niso razvile v območjih z ugodnejšim podnebjem, npr. v srednji Evropi?

• MILE ZIME, VROČA POLETJA, MALO PADAVIN • V SREDNJI EVROPI: ZARADI SUŠE SO MANJ POGOSTO ŽELI, ZATO JE BILA KOLIČINA PRIDELKOV MANJŠA.

Mezopotamija – območje najstarejše civilizacije na svetu Prvo državo v zgodovini so ustanovili Sumerci v Mezopotamiji.

6. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom: Sumerci so poznali: Sumerci so bili: A. enotno državo A. monoteisti B. mestne države B. politeisti »Če je človek ukradel vola, ovco, svinjo

7. Babilonski kralj Hamurabi je dal zapisati zakone.

Zakaj je bilo pomembno, da so zakone zapisali?

ali čoln, ki je pripadal templju ali vladarju, je moral plačati tridesetkratno vrednost ukradenega. Če je ukradel

DA SO BILI ZAKONI POVSOD ENOTNI IN POZNANI.

blago navadnemu človeku, je moral plačati desetkratno vrednost.«

PONOVIMO

Reši izpolnjevanko. Razloži pojem na osenčenih poljih.

A – pokrajina med Evfratom in Tigrisom B – prestolnica Babilonske države C – prvi kralj, ki je združil vsa sumerska mesta Č – vladar, ki je izdal prvi znani zakonik D – ljudstvo, ki je premagalo Babilonce E – eno od sumerskih mest F – ena od dveh mezopotamskih rek A

E

Z

O

P

O N

B

B

A

B

I

L

O

C

S

A

R

G

O

N

Č

H

A

M

U

R

A

B

D

A

M

O

R

I

T

I

E

L

A

G

A

Š

T

I

G

R

F

16

M

T

A

I

I

S

M

I

J

A

V Sredozemlju sta nastali egiptovska in hebrejska civilizacija, ki sta imeli veliko skupnih značilnosti, v marsičem pa sta se razlikovali.

Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju Egipt – dar reke Nil

Ob Nilu je nastala ena najmogočnejših civilizacij.

1. Oglej si zemljevid v učbeniku na straneh 20–21. S črtami poveži civilizacije in reke. Dve reki ne sodita v skupino in bosta ostali brez svojega para.

Evfrat in Tigris Egipt Modra in Rumena reka Mezopotamija Donava Indska civilizacija Nil Kitajska Ind Lena 2. Nalogo reši s pomočjo zemljevida v učbeniku na straneh 20–21.

A. Na zemljevidu • zapiši imeni Spodnjega in Zgornjega Egipta, • na črte zapiši imeni obeh prestolnic, • v spodnji kvadrat zapiši ime ustanovitelja enotne države.

MEMPHIS SPODNJI

MENES B. Kaj simbolizira egiptovska krona?

TEBE ZGORNJI

ZDRUŽITEV ZGORNJEGA IN SPODNJEGA EGIPTA.

3. A. Na časovnem traku pobarvaj obdobje starega kraljestva z modro, srednjega kraljestva z rumeno in novega kraljestva z zeleno barvo.

3000

2700

2400

STARO KRALJESTVO

B

2100

1800

SREDNJE KRALJESTVO

1500

1200

900 pr. Kr.

NOVO KRALJESTVO

D

A

Č

C 17

Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju

B. Razvrsti navedene dogodke v časovni trak na prejšnji strani spodaj, tako da v ustrezen stolpec vpišeš črko, ki je pred dogodkom.

A. Ramzes premaga Hetite B. Menes združi Zgornji in Spodnji Egipt C. Asirci zavzamejo Egipt Č. Egipt napadajo »ljudje z morja« (Indoevropejci) D. vlada mogočna Hačepsut

Judje – »izvoljeno ljudstvo« Današnjo Palestino so okoli leta 2000 pr. Kr. poselili Hebrejci. Njihova zgodovina, legende in moralni nauki so močno vplivali na zahodno kulturo.

4. Obkroži črko pred pravilno trditvijo.

A. a. b. c.

Kateri veri sta izšli iz hebrejske? krščanstvo in budizem islam in budizem krščanstvo in islam

B. a. b. c.

Judovska sveta knjiga se imenuje: Tora Biblija Koran

C. Judovska verska stavba se imenuje: a. mošeja b. cerkev c. sinagoga

Č. a. b. c.

Prvi voditelj hebrejskega ljudstva je bil: Mojzes Abraham Kristus

5. Razloži pojma.

MONOTEIZEM

VERA V ENEGA BOGA

POLITEIZEM

VERA V VEČ BOGOV

6. Kaj predstavljata simbola na sliki?

DAVIDOVA ZVEZDA,

FARAON,

SIMBOL JUDOV

EGIPTOVSKI VLADAR.

PONOVIMO

EGIPČANI PROSTOR/OBMOČJE VLADARJI/VODITELJI GOSPODARSTVO VERA

18

HEBREJCI

NIL

PALESTINA

FARAONI

KRALJI

POLJEDELSTVO

TRGOVINA

POLITEIZEM

MONOTEIZEM

Na Daljnem vzhodu sta nastali civilizaciji ob reki Ind v Indiji ter Rumeni in Modri reki na Kitajskem.

Kako so se razvijale prve civilizacije na vzhodu Indska in vedska civilizacija

Ob reki Ind se je razvila najprej indska civilizacija, kasneje pa še vedska civilizacija, ki je segala vse do reke Ganges.

1. Oglej si zemljevid.

A. V krogce vpiši ustrezne številke: 1 1 – Ind H 2 – Ganges B. Poimenuj najpomembnejše mesto, ki je označeno s kvadratom.

2

MOHENDŽO – DARO C. Kaj je omogočilo razvoj civilizacije ob Indu?

RODOVITNA ZEMLJA, KI JE OMOGOČALA OBILO HRANE.

TR TI ČE

TI TR

ČE

2. V učbeniku na strani 28 je v portretu predstavljeno mesto Mohendžo-Daro. Preberi njegovo predstavitev in rubriko Ali veš? ter nariši tloris mesta kot si ga predstavljaš glede na opis.

OBZIDJE

Č ET R TI

TI R T ČE

SREDIŠČE

3. Katere pridobitve so uvedli prebivalci vedske Indije? Obkroži dve med spodaj naštetimi. kanalizacija v mestu

gojenje konjev

izdelovanje železnega orožja

knjige Vede

Mesta in dinastije na Kitajskem Ob Rumeni in Modri reki je nastala mogočna kitajska civilizacija.

4. Območje današnje Kitajske je bilo poseljeno že več kot pred 1,5 milijoni let.

A. Kaj je omogočilo razvoj kitajske civilizacije?

RODOVITNA NIŽINA MED MODRO IN RUMENO REKO. 19

Kako so se razvijale prve civilizacije na vzhodu

B. Ob slikah opiši, kako pridelujejo riž.

ORANJE

SETEV, PRESAJANJE

ŽETEV

5. Ob skici vpiši družbene razrede na Kitajskem v času dinastije Šang. Pojasni vlogo posameznega sloja.

TRGOVCI KMETJE KRALJ PLEMIČI OBRTNIKI

Kakšne so bile posledice selitve Indoevropejcev Sredi 2. tisočletja pr. Kr. so Evropo in Azijo poselila indoevropska ljudstva.

6. S pomočjo razpredelnice v učbeniku (stran 29) poišči prave pare, tako da na črto pred jezikom vpišeš ustrezno črko.

B nemško _____ A – duhita E špansko _____ B – sechs D perzijsko _____ C – new A sanskrt _____ D – puhdahr C _____ angleško E – madre • Kateremu evropskemu jeziku je podoben sanskrt? LATINŠČINI PONOVIMO

VEDSKA CIVILIZACIJA

1500 – 500 PR. KR. ŽELEZO, KONJI

INDSKA CIVILIZACIJA

2500 – 1200 PR. KR. MOHAMENDŽO – DARO

PRVE CIVILIZACIJE NA VZHODU

SELITVE INDOEVROPEJCEV

1700 – 1200 PR. KR. INDOEVROPSKI JEZIKI 20

KITAJSKA

MODRA, RUMENA REKA VLADARSKE DINASTIJE.

V 1. tisočletju pr. Kr. so nastali veliki imperiji v zahodni in osrednji Aziji (asirski in perzijski). Feničani pa so zgradili trgovski imperij v Sredozemlju. Na daljnem Kitajskem je nastalo enotno cesarstvo, v katerem so imeli velik vpliv misleci. Najbolj pomemben je bil Konfucij.

Veliki imperiji od Sredozemlja do Kitajske Asirski imperij − vojaška moč Asirski imperij je nekaj stoletij predstavljal največjo silo v zahodni Aziji.

1. Preberi besedilo v okvirčku in odgovori na vprašanja ob njem.

Asirci so prihajali kot volk(ovi) na sledi,

A. Kako pesnik opisuje asirsko vojsko?

njihove kohorte so se bleščale v škrlatu in zlatu, blesk njihovih sulic je bil kot zvezde na nebu, ko modri valovi ponoči prekrijejo Galilejo.

NAPADALNA, NEVARNA, STRAŠLJIVA B. Premisli, kakšna je bila reakcija prebivalcev ogroženih mest, ko se jim je začela takšna vojska približevati?

(Lord Byron: Uničenje Senakuriba)

STRAH, BEG, OBUP

C. Kakšen pečat je pustila asirska nadvlada v Mezopotamiji?

KULTURNI – ZGRADILI SO VELIKO KNJIŽNICO

Perzija − združitev številnih ozemelj Velik imperij so ustvarili tudi Perzijci, ki so si pomagali tudi z diplomacijo.

2. Zemljevid prikazuje perzijski imperij.

A. Na zemljevidu vpiši imena dežel, B. Obkroži ime perzijske prestolnice. ki so bile del perzijskega imperija: C. Podčrtaj mesta, ki so ležala ob kraljevi cesti.

• Grčija, Č. Katera ozemlja je Perziji priključil Darij?

• Makedonija, OD INDA DO GRČIJE • Anatolija, • Egipt, D. Katero ozemlje, ki ga Asircem ni uspelo • Sirija, osvojiti, je obvladovala Perzija?

• Babilonija, ANATOLIJA • Perzija.

A ONIJ

ED MAK

GR

ANATOLIJA

ČIJ A

SIRIJ A

IJA

N BABILO

PER

ZIJA

EGIPT

21

Veliki imperiji od Sredozemlja do Kitajske

Kitajska − veliko enotno cesarstvo Na Kitajskem je dinastija Qin ustvarila velik kitajski imperij. Med učenjaki je bil najbolj pomemben Konfucij.

3. Preberi besedilo v učbeniku na strani 32. V vsakem od spodnjih stavkov sta dve podčrtani besedi. Prečrtaj napačno besedo.

V začetku 1. tisočletja pr. Kr. je na Kitajskem vladala dinastija Čou – Qin. Orodje in orožje so Kitajci izdelovali večinoma iz brona – železa.

Uporaba kovanega denarja je spodbudila razvoj trgovine – turizma.

Rudo so talili v plavžih – oglarskih kopah.

Obdobje vladavine dinastije Čou se je končalo v 3. stoletju pr. Kr. – po Kr.

Feničanski trgovski imperij Feničani so bili trgovsko ljudstvo, ki nam je zapustilo osnovo današnje pisave.

4. Ob sliki odgovori na vprašanja.

A. Kaj je bila osnovna gospodarska dejavnost Feničanov?

TRGOVINA B. Zakaj so bili v tem tako uspešni?

NAJBOLJŠE LADJE C. S katerim blagom so največ zaslužili?

ŠKRLATNO BARVO, PAPIRUSOM PONOVIMO

V kvadratke ob slikah dopiši, kateri imperij predstavljajo. Zraven dopiši eno njihovo značilnost.

ASIRIJA VOJAŠKA MOČ

22

VELIKI IMPERIJI OD SREDOZMELJA DO KITAJSKE

KITAJSKA KONFUCIJ

PERZIJA

FENIČANI

KRALJEVA CESTA

TRGOVINA

Kakšna je bila družba prvih civilizacij

Ljudje so se v starem veku delili po premoženju in delu, ki so ga opravljali. Najpomembnejša gospodarska dejavnost je bilo poljedelstvo. V mestih, kjer se je odvijalo živahno življenje, pa so prebivali številni obrtniki in trgovci.

Kralj je imel vso oblast Najpomembnejša oseba v družbah starega veka je bil vladar.

1. Na sliki je prikaz družbe prvih civilizacij.

A. Dopolni spodnji prikaz družbe tako, da na črte zapišeš ime družbene skupine, ki jo osebe predstavljajo.

B. Zatem zapiši, kakšno delo je skupina opravljala.

C. Obkroži osebo, ki je imela v tej družbi največjo moč.

KRALJ IMEL JE VSO OBLAST PLEMIČI POMAGAJO VODITI DRŽAVO

KMETJE OBDELOVALI ZEMLJO PLAČEVALI PRISPEVKE

SUŽNJI OPRAVLJALI SO NAJTEŽJA DELA BILI SO BREZ PRAVIC

2. Ali so spodnje trditve pravilne? Obkroži ustrezen odgovor.

Na vrhu družbene piramide v Egiptu je bil faraon.

Državo so kralju pomagali voditi kmetje in trgovci.

Egiptovski znanstveniki so proučevali zvezde in človeško telo.

Ko je Nil v Egiptu poplavil, so kmete zaposlili pri gradnji nasipov.

Egiptovski sužnji so imeli pravico do enega prostega dneva na teden.

DA DA DA DA DA

NE NE NE NE NE

23

Kakšna je bila družba prvih civilizacij

Vsakdanje življenje je krojilo delo Najpomembnejša dejavnost v družbi prvih civilizacij je bilo namakalno poljedelstvo.

3. Slika prikazuje delo s šadufom, napravo za namakanje polj.

A. Opiši njeno delovanje.

S POMOČJO ŠKRIPCA IN VEDRA SO ZAJEMALI VODO IZ REKE B. Katere kulturne rastline brez te naprave ne bi bilo mogoče gojiti?

RIŽA

Živahno življenje v mestih V starem veku so nastala številna mesta, ki so bila pomembna gospodarska, kulturna, izobraževalna in verska središča posameznih držav.

4. Pod slikami navedi obrti, s katerimi se ukvarjajo prebivalci na slikah.

LONČARSTVO

IZDELOVANJE NAKITA

KOVAŠTVO

5. Primerjaj staroveška in sodobna velemesta. Katere podobnosti lahko ugotoviš?

VELIKA, NAJLEPŠE STAVBE SO V SREDIŠČU MESTA, MESTA SO RAZDELJENA NA ČETRTI PONOVIMO

Oglej si ilustracijo Babilona in v prazne kvadrate zapiši dejstva o tem mestu.

24

VELIKO IN ŽIVAHNO MESTO

ŠTEVILNA LJUDSTVA IN JEZIKI

V SREDIŠČU JE TEMPELJ

BABILONSKI STOLP

MESTO JE IMELO OBZIDJE

IŠTARINA VRATA VISEČI VRTOVI

Kateri dosežki so bili v znanosti in kulturi

Prve civilizacije so dosegle velik napredek v znanosti in kulturi. Najpomembnejši kulturni dosežek je bila iznajdba pisave.

Razširjene so bile tudi številne vere.

Nekatere obstajajo še danes.

Ljudje so naredili prvi koledar Velik napredek so doživele znanosti, ki so bile potrebne za vsakdanja opravila, na primer gradnje različnih stavb, merjenje zemlje …

1. Pojasni, kaj je bilo značilno za prve znanosti.

BILE SO PREPROSTE, TEMELJILE SO NA OPAZOVANJU NARAVNIH POJAVOV. BILE SO UPORABNE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU.

2. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja.

A. Kako imenujemo balzamirano truplo?

MUMIJA B. Za katero civilizacijo je bilo značilno, da so na tak način balzamirali telo?

EGIPČANSKO C. Katere znanosti so morali poznati, če so želeli truplo balzamirati?

MEDICINO, OSNOVE BIOLOGIJE IN KEMIJE 3. V učbeniku na strani 37 preberi besedilo, ki govori o astronomiji.

A. Koliko dni je imelo egiptovsko leto?

365

B. Primerjaj dolžino egiptovskih in današnjih mesecev. Zakaj je egiptovski koledar v dobrih sto letih zaostal za skoraj mesec dni?

ZAOSTAL JE, KER NISO POZNALI PRESTOPNIH LET.

Ljudje so izumili prve pisave Zgodnje civilizacije so razvile pisave, ki so bile v različnih delih sveta različne.

4. A. Poveži ime pisave s civilizacijo, ki jo je iznašla in s pisno podlago, na katero so pisali … klinopis hieroglifi pismenke

Egipt Kitajska Mezopotamija

glinene ploščice papirus svila

B. Zakaj se je razvila pisava?

DA SO ZAPISALI DAVKE, POGODBE, DOGODKE ...

25

Kateri dosežki so bili v znanosti in kulturi

5. V učbeniku na strani 38 si oglej sodobno piktografsko pisavo.

A. V desni kvadrat nariši 3 znake, ki jih lahko opaziš v nakupovalnem centru, zdravstvenem domu, na avtobusni ali železniški postaji in jih opiši.

B. V čem je prednost tovrstnega sporočila pred dolgim opisom?

UČINKOVITO, PREPROSTO, LAHKO GA RAZUMEJO TUDI TISTI, KI NE ZNAJO BRATI.

Ljudje so verovali v več bogov Vera večine zgodnjih civilizacij je bila politeistična.

6. Med naštetimi je samo ena civilizacija, ki ni bila politeistična. Obkroži jo.

Babilonska

Indska

Kitajska

Hebrejska

Egipčanska

7. Poišči pare civilizacij in njihovih bogov, tako da pred imena civilizacij zapišeš ustrezno črko.

D A – Brahma ____ Hebrejci B B – Amon-Ra ____ Egipčani C – Enlil ____ Vedska Indija Č Č – Buda ____ A Indija D – Jahve ____ Sumerci C PONOVIMO

ZNANOST

PISAVE

PREPROSTA,

RAZLIČNE:

UPORABNA

SLIKOPIS,

ASTRONOMIJA,

PODOBOPIS,

MATEMATIKA,

KLINOPIS

MEDICINA

VEROVANJE

MONOIN POLITEISTIČNE VERE

26

Asirska

Antična Grčija: izumitelji demokracije in občudovalci lepote 28 30 32 34 36 38 40

Prve razvite kulture na današnjih grških tleh Grki so živeli v različnih polisih Kakšno je bilo življenje v antični grčiji Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto Kaj je povezovalo Grke Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj

Na območju današnje Grčije so v 2. tisočletju pr.

Kr. že obstajale razvite kulture. Ugodne razmere so prebivalcem omogočile pridelavo žita, oliv in vinske trte, presežek teh dobrin pa razvito trgovanje. Prvi razviti kulturi sta bili minojska in mikenska.

Prve razvite kulture na današnjih grških tleh Atene n. v. = 107 m

Kaj je oblikovalo življenje na grških tleh Na zgodovino prebivalcev današnje Grčije je močno vplivala pokrajina.

1. Oglej si klimogram Aten.

T = 17,8 oC

P = 402 mm

A. Opiši podnebje, ki prevladuje v Grčiji.

VROČA POLETJA, MILE ZIME, MALO PADAVIN

J F M A M J

J A S O N D

B. Kako imenujemo tovrstno podnebje?

SREDOZEMSKO (MEDITERANSKO) C. Zakaj je tako podnebje ugodno za naselitev?

ZARADI MILEGA PODNEBJA. 2. Z modro barvico obkroži dobrine, ki so jih proizvajali v Grčiji, z rdečo pa tiste, ki so jih uvažali. pšenica les olive grozdje

Minojci so bili uspešni trgovci Na Kreti se je v 2. tisočletju pr. Kr. razvila minojska kultura.

3. Preberi besedilo v učbeniku na strani 43, ki se nanaša na legendo o Minotavru ter odgovori na vprašanja.

A. Kakšna pošast je bil Minotaver?

POL BIK, POL ČLOVEK

B. Kje je prebival?

V LABIRINTU V KNOSOSU

C. Kdo ga je ubil?

TEZEJ

Č. Ali to legendo potrjujejo arheološke najdbe?

NE

Mikenci so bili dobri vojaki V začetku 2. tisočletja pr. Kr. so na območje današnje Grčije prišli indoevropski priseljenci, ki so prišli pod vpliv kulture staroselcev.

Ena od skupin se je ustalila na Peloponezu in ustvarila mikensko kulturo.

4. Preuči zemljevid in z X označi Mikene.

B. Kakšno lego so imele Mikene?

NA POBOČJU C. Kaj je Mikencem omogočilo nadzor okoliških vasi in mest?

DOBRA VOJSKA

28

X

dragocene kovine

Prve razvite kulture na današnjih grških tleh

5. Med spodnjimi trditvami so nekatere nepravilne. Pravilne obkljukaj, nepravilne pa popravi.

Mikene so nadzirale okoliške vasi in daljna mesta, tudi Atene.

Državo je vodila ljudska skupščina, ki je imela nadzor nad vso mikensko družbo.

DRŽAVO JE VODIL KRALJ – VOJAŠKI POVELJNIK, KI JE IMEL NADZOR NAD DRUŽBO. Mikenci so pluli po Sredozemlju ter prišli celo do Španije.

MIKENCI SO PLULI PO SREDOZEMLJU TER PRIŠLI VSE DO SIRIJE IN EGIPTA.

Zgodila se je trojanska vojna Okrog leta 1200 pr. Kr. se je začela legendarna trojanska vojna.

6. Preberi odlomek v učbeniku na strani 44, ki govori o boju med glavnima junakoma v trojanski vojni.

A. Katera junaka sodelujeta v boju?

HEKTOR, AHIL B. Katera boginja se vmeša v boj? Komu pomaga?

(PALAS) ATENA, POMAGA AHILU C. Pojasni vlogo trojanskega konja v vojni.

Z NJEGOVO POMOČJO SO SE GRKI PRITIHOTAPILI V TROJO IN JO PONOČI ZAVZELI. PONOVIMO

Primerjaj minojsko in mikensko kulturo.

KRETA (KNOSOS)

PELOPONEZ (MIKENE)

Višek kulture

2200 – 1450 PR. KR

2. TISOČLETJE PR. KR.

Palače

KNOSOS (LABIRINT)

KIKLOPSKI ZIDOVI, LEVJA VRATA

Vzrok za propad

VERJETNO VULKANSKI IZBRUH

TROJANSKA VOJNA, VDOR DORCEV

Prostor

29

Selitve indoevropskih Grkov so uničile prve razvite kulture. Grška plemena se niso nikoli združila in ustanovila enotne države, ampak so Grki živeli v mestnih državah – polisih. Polisi so se med seboj bojevali, v boju proti skupnemu sovražniku (Perziji) pa so se združili.

Grki so živeli v različnih polisih

Najprej je nastopilo »temno obdobje« Po propadu minojske in mikenske kulture je nastopilo približno 400-letno obdobje, ki so ga zaznamovale selitve grških ljudstev.

1. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 40 in smiselno dopolni besedilo.

DORCI JONCI AHAJCI Grška plemena so bila __________________, _____________________ in _____________________.

Poselili so otoke SREDOZEMSKEM _____________________ EGEJSKEM JONSKEM morju ter polotoka ___________________ PELOPONEZ v _____________________, in ______________ ATIKA JONIJO EOLIJO in _________________.

V Mali Aziji so grška plemena naselila ___________________, ____________________ in DORIDO HELENI HELADA ______________________.

Grki so sebe imenovali _____________________, svojo deželo pa __________________.

2. Katera trditev pravilno opisuje izraz »temno obdobje« grške zgodovine? Podčrtaj jo.

A. Na Zemlji je prevladovala tema, saj je Sonce za več mesecev zakrila Luna.

B. Grški prostor je v razvoju nazadoval, saj Grki niso znali pisati in je bila njihova kultura manj razvita od minojske in mikenske.

C. Pripadniki grških plemen so se oblačili pretežno v oblačila temnih barv.

Kaj je bilo značilno za polise Grki niso ustanovili enotne države, ampak so živeli v razdrobljenih mestnih državicah, polisih.

3. Navedi značilnosti polisov.

SAMOSTOJNE MESTNE DRŽAVICE, KI SO JIH SESTAVLAJALI MESTO IN OKOLICA. VEČKRAT SO BILI V VOJNI. 4. S pomočjo preglednice v učbeniku na strani 46 poveži, kar sodi skupaj. Značilnosti monarhističnih polisov pobarvaj modro, aristokratskih zeleno, oligarhičnih rumeno in demokratičnih rdeče.

Vojska je podrejena vladajočemu razredu

Državo vodijo vsi svobodni moški

Državo vodi manjšina

Nasledstvo je dedno

Mikene

Bogato plemstvo ima veliko moč

Atene (6. stol. pr. Kr.)

Atene (5. stol. pr. Kr.)

Vladajo državljani (ljudstvo)

Sparta

Na volitvah odloča večina

Vlada le majhna skupina bogatih ljudi

Zakaj so se Grki preseljevali po Sredozemlju V 8. stoletju se je začela velika grška kolonizacija, s katero so Grki poselili obširno ozemlje v Sredozemlju.

5. Navedi vzroke za grško kolonizacijo.

POMANJKANJE HRANE IN RODOVITNE ZEMLJE, NARAŠČANJE PREBIVALCEV, RAZMAH TRGOVINE 30

Grki so živeli v različnih polisih

6. Oglej si zemljevid in reši nalogo.

A. S puščicami označi smeri grške kolonizacije.

B. Na ustrezne črte vpiši imena naslednjih grških kolonij: • Masilija, • Sirakuze, MASILIJA • Kirene, • Kime, • Bizanc.

C. Pojasni ime Velika Grčija.

BIZANC

KIME SIRAKUZE

TO JE IME ZA KOLONIJE NA KIRENE

JUGU APENINSKEGA POLOTOKA IN NA SICILIJI.

Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn V začetku 5. stoletja pr. Kr. so potekale grško–perzijske vojne.

7. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja.

A. Kako imenujemo grškega oboroženega pešca?

HOPLIT B. Opiši njegovo oborožitev.

KOPJE, ŠČIT, MEČ C. Kaj je bila falanga?

STRNJENA BOJNA VRSTA. 8. V pravilnem časovnem zaporedju od 1 do 4 razvrsti bitke v grško–perzijskih vojnah (1 pomeni bitka, ki je potekala prva):

2 - Termopile _____

4 - Plataje _____

1 - Maratonsko polje _____

3 - Salamina _____

PONOVIMO

Dopolni časovni trak.

TEMNO OBDOBJE

POLIS

GRŠKA KOLONIZACIJA

GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE

NAZADOVANJE

MESTNA DRŽAVA,

8. STOLETJE

GRKI:

GRŠKEGA

RAZLIČNE

PR. KR.;

PERZIJCI,

PROSTORA

UREDITVE

SREDOZEMLJE

GRŠKA ZMAGA

31

Grška družba je podobno kot druge stare kulture poznala suženjstvo. V grški družbi so odločali moški. Večina Grkov je živela na podeželju v preprostih hišah.

Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji

Kako se je delila družba v antični Grčiji Za grško družbo je bila značilna delitev na svobodne in nesvobodne na eni strani ter moške in ženske na drugi strani.

1. Na črto pred trditvijo zapiši: črko A, če trditev velja za aristokracijo; črko D, če velja za demos (D) ali črko S, če trditev velja za sužnje (S). Nekatere trditve veljajo za več slojev in jim lahko pripišeš več črk.

S _____________ A _____________ A, D, S _____________ A, D _____________ A, D _____________

Bili so delavci brez pravic.

Bili so lastniki zemlje.

Lahko so bili bogati.

Sodelovali so pri upravljanju polisa.

Bili so svobodni.

2. Grška družba se je delila na več slojev.

A. Obkroži črko pred pravilnima odgovoroma.

Grška družba se je delila na: A. svobodne in nesvobodne B. plemiče in ljudstvo C. ljudstvo in sužnje

Umetniki so izhajali iz vrst: A. aristokracije B. demosa C. sužnjev

B. Katera dela so v antični Grčiji opravljali sužnji?

OBDELOVALI POLJA, DELALI V RUDNIKIH, NA LADJAH ... ALI PA SO KUHALI, ČISTILI, PAZILI NA OTROKE (HIŠNI SUŽNJI) ...

Kakšen je bil položaj žensk Ženske v grški družbi niso imele politične moči.

3. Preberi odlomek v učbeniku na strani 50, v katerem grški zgodovinar Ksenofon opisuje svoja pričakovanja do žene.

A. V čem je bila ženska izenačena s sužnjem?

BILA JE PODREJENA MOŠKEMU, POGLAVARJU DRUŽINE B. V čem je bila ženska izenačena z moškim?

NADZOROVALA JE DELO SUŽNJEV C. Razmisli, ali so pričakovanja moških v današnjem času enaka? Ali bi bile sodobne ženske voljne pristati na takšno vlogo?

NE; NE BI BILE PRIPRAVLJENE Č. Zakaj so bili grški moški večinoma bolje izobraženi od žensk?

KER ŽENSKE NISO HODILE V ŠOLE.

32

Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji

4. Primerjaj ilustraciji. Pod njiju zapiši, v katerem polisu - Sparti ali Atenah – bi našel deklici. Kratko opiši vzgojo deklic v posameznem polisu.

ATENE

Polis

Vzgoja deklic

SPARTA

GOSPODINJSKA DELA

OSNOVNE VOJAŠKE VEŠČINE

Večina Grkov je živela zelo preprosto. Preprosta je bila tudi njihova prehrana.

5. Preberi besedilo v učbeniku na strani 51.

A. V desni prostor nariši tloris grške hiše.

MOŠKI B. Poimenuj prostore v njej.

KUHINJA

ŽENSKI PROSTORI

SPREJEMNICA

JEDILNICA

DNEVNI PROSTOR ZA ŽENSKE

MOŠKI PROSTORI

SHRAMBA

ŽENSKI PROSTORI

PROSTORI VHOD

SPALNICA, SHRAMBA, KUHINJA, JEDILNICA, SPREJEMNICA ...

VRT

Kakšna je bila prehrana

6. Primerjaj prehrano revnejših in bogatejših Grkov. Z modro barvo obkroži jedila, tipična za revnejše prebivalstvo, z rdečo barvo pa jedila, tipična za bogate prebivalce. Če je bilo jedilo na mizi vseh prebivalcev, ga obkroži z zeleno barvo. olive

fige

ribe

ovčje meso

zelenjava

kruh

PONOVIMO DEMOS

DOMA

NESVOBODNE

ARISTOKRACIJA

ŽENSKE

DRUŽBA VSAKDANJE ŽIVLJENJE V ANTIČNI GRČIJI

SUŽNJI

ODVISNO OD SLOJA

ŠOLANJE ZA DEČKE

ODVISNE OD MOŽA PREPROSTE HIŠE

PREHRANA, BIVALIŠČA

OTROŠTVO DEKLETA POOČUJEJO O GOSPODINJSTVU

SIMPOZIJ

PREPROSTA PREHRANA

33

Polisa Sparta in Atene sta se borila za prevlado v grškem svetu. Spartanci so bili močnejši na kopnem, Atenci pa so imeli močnejšo mornarico.

Po grško-perzijskih vojnah so Atene doživele največji razcvet, po peloponeških vojnah pa je na kratko postala najvplivnejša Sparta.

Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto

V Sparti je bilo pomembno biti dober vojak Sparta je bila vojaško organiziran polis, v katerem je bilo vse življenje podrejeno vojski.

1. Preberi opise posameznih slojev v Sparti.

A. Iz opisov ugotovi posamezne sloje v spartanski družbi ter pod opisi zapiši njihovo ime.

B. Obkroži ime sloja, ki je odločal v Sparti.

• Bili lastniki zemlje, • imeli vse politične pravice, • bili vojaki.

SPARTIATI / PLEMIČI

• Svobodni, • obdelovali zemljo in se ukvarjali z obrtjo, • bili brez političnih pravic.

• Nesvobodni, • potomci preddorskih prebivalcev, • delali na poljih ali v hišah.

PERIOIKI / SVOBODNI

HELOTI / SUŽNJI

2. Preberi besedilo v okvirčku v učbeniku na strani 52 spodaj, ki govori o otroštvu spartanskega dečka. Pomisli, kaj si se ti učil pri sedmih letih?

V Atenah so uvedli antično demokracijo Atene je sprva vodila aristokracija. Z razvojem so Atene uvedle antično demokracijo.

3. Ob sliki atenske akropole zapiši najpomembnejše reforme atenskih politikov.

DRAKON • KMETIJE SO VEZANI NA ZEMLJO • STROGE KAZNI

SOLON • PREMOŽNEJŠI SODELUJEJO V POLITIKI

34

KLEJSTEN • VOLIJO VSI SVOBODNI ATENCI • SVET 500-IH • ČREPINJSKA SODBA

PERIKLES • PLAČANI URADNIKI • ŽREBANJE URADNIKOV

Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto

4. Dopolni shemo demokratične ureditve v antičnih Atenah.

URADNIKI

VOLITVE

VOJAŠKI POVELJNIK

ŽREBANJE

LJUDSKA SKUPŠČINA: NE SODELJUJEJO:

UPRAVLJANJE DRŽAVE

VSI POLNOPRAVNI MOŠKI DRŽAVLJANI

ŽENSKE, SUŽNJI, TUJCI

V čem se je antična demokracija razlikovala od današnje?

5. Pojasni dogodek na sliki.

A. Kaj ima v rokah moški?

NISO SODELOVALE ŽENSKE; 2/3 JE BILO SUŽNJEV

ČREPINJO

B. Kako imenujmo prikazani dogodek?

ČREPINJSKA SODBA

C. O čem so odločali Atenci s tem dogodkom?

O IZGONU POLITIKA, KI JE

POSTAL PREVEČ VPLIVEN IN ZATO NEVAREN ZA DEMOKRACIJO.

Kaj je oslabilo grške polise Med najmočnejšima polisoma so proti koncu 5. stoletja pr. Kr. izbruhnile peloponeške vojne.

6. Kakšne posledice so imele vojne za grške polise?

OSLABITEV 7. Razmisli, ali bi lahko peloponeške vojne označili za državljansko vojno. Svoj odgovor utemelji.

JA. VOJNA MED PRIPADNIKI ISTEGA NARODA. PONOVIMO

SPARTA

• VOJAŠKA UREDITEV • ARISTOKRACIJA • HELOTI • LJUDSTVO

PELOPONEŠKE VOJNE KDAJ?

431–404 PR. KR. ZAKAJ?

ZA PREVLADO

ATENE

• ANTIČNA DEMOKRACIJA • DRAKON, SOLON, KLEJSTEN, PERIKLES • ZLATA DOBA

V GRČIJI

35

Politično so Grki živeli deljeni v številne države, vendar so gojili zavest o pripadnosti isti kulturi.

Grke so povezovali skupni jezik, vera, trgovina, umetnost in olimpijske igre.

Kaj je povezovalo Grke

Skupne športne igre – olimpijske igre Olimpijske igre so prirejali v antični Grčiji v čast bogovom.

1. Preberi spodnje trditve. Pravilne odkljukaj, napačne pa popravi.

Olimpijske igre so prirejali vsaka 4 leta v Atenah. OLIMPIJSKE IGRE SO PRIPRAVLJALI VSAKA 4 LETA V OLIMPIJI. V času olimpijade so se prenehale vse vojne. V ČASU OLIMPIJSKIH IGER SO PRENEHALE VSE VOJNE.

✓ ✓

Antične olimpijske igre so bile posvečene bogu Zevsu.

Na olimpijskih igrah so lahko sodelovali le moški.

2. Ob slikah poimenuj tri discipline, v katerih so tekmovali Grki na olimpijskih igrah.

ROKOBORBA

SKOK V DALJAVO

MET DISKA

3. Ali je tudi za antične olimpijske igre veljalo načelo: »Pomembno je sodelovati, ne zmagati«? Odgovor utemelji.

NE, KER SO BILI ZMAGOVALCI BOGATO NAGRAJENI, PORAŽENCE PA SO PONEKOD CELO PREZIRALI.

Skupna vera – vera v 12 bogov Antični Grki so bili politeisti in so častili veliko bogov.

4. Reši izpolnjevanko. Kakšne naloge so bile zaupane bogovoma, čigar imeni dobiš na obarvanih poljih? Ime prvega moraš prebrati od spodaj navzgor.

☞

boginja neba, Zevsova žena in sestra

H

E

R

A I

T

R

A

J

A

bog vojne

A

R

E

S

boginja ljubezni

A

F

R

O D

boginja rodovitnosti

D

E M E

boginja modrosti

A

T

E

N A

boginja domačega ognjišča in družine

H

E

S

T

T

☞

I

A

HERMES: BOG PROMETA, TRGOVINE 36

HAD: BOG PODZEMLJA

Kaj je povezovalo Grke

5. Poveži bogove z njihovimi opisi in simboli. V kvadrat nariši Zevsov simbol.

ZEVS PESNIŠTVO TRIZOB ATENA MORJE SOVA POZEJDON VRHOVNI BOG LIRA APOLON MODROST STRELA

Klasična umetnost Dosežke klasične grške umetnosti lahko občudujemo še danes.

6. Na črte zapiši glavne značilnosti posameznih umetniških smeri.

DORSKI STEBER

JONSKI STEBER

KLASIČNA UMETNOST:

POLKROŽNA ZGRADBA: KORINTSKI

TELO V GIBANJU

BOLJŠI POGLED IN ZVOK

STEBER

Napredek znanosti Znanost je v antični Grčiji dosegla visoko raven.

7. Navedi znanosti, ki so bile razvite v antični Grčiji.

FILOZOFIJA, MEDICINA, ZGODOVINA, MATEMATIKA, ASTRONOMIJA

PONOVIMO

Kratko zapiši glavne misli današnje ure. V pomoč so ti zapisane povedi.

1.

Športna tekmovanja so imela pri Grkih velik pomen.

PRIREJALI SO OLIMPIJSKE IGRE. 2.

Grki so verovali v več bogov.

VRHOVNI BOG JE BIL ZEVS. 3.

Umetnost je v 5. stoletju doživela velik razcvet.

KLASIČNI KIPI POSKUŠAJO PREDSTAVITI FIGURO V GIBANJU. 4.

Grki so iznašli dramo.

POZNALI SO TRAGEDIJO IN KOMEDIJO. 5.

Grki so razvili filozofijo, ljubezen do resnice.

NAJBOLJ ZNANI FILOZOFI SO BILI SOKRAT, PLATON IN ARISTOTEL.

37

Po peloponeških vojnah si je grške polise podredila Makedonija, ki jo je vodil Filip II. Največji vzpon je Makedonija doživela v času Aleksandra Makedonskega, ko je segala od Sredozemlja do Indije. Čeprav je obstajala le kratek čas, je njena zapuščina še vedno prisotna.

Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar

Kako je uspel vzpon Makedonije Šibkost grških polisov je po peloponeških vojnah izkoristil makedonski vladar Filip II. 1. Med spodaj navedenimi trditvami sta le dve pravilni. Obkroži črki pred njima.

A. Filip II. Makedonski je ustanovil močno makedonsko državo tako, da je združil Makedonijo in Perzijo.

B. Filip II. Makedonski je prenovil makedonsko vojsko, da je postala ena najmočnejših v vzhodnem Sredozemlju.

C. Filip II. Makedonski je osvojil in pokoril vse grške polise, razen Aten. Č. Filip II. Makedonski med prebivalci grških polisov ni imel nasprotnikov.

D. Filip II. Makedonski je načrtoval pohod proti Perziji.

2. Kakšne politične cilje je imel Filip II. Makedonski, ko je zavzel Grčijo?

ZAVZETI JE ŽELEL PERZIJO.

Kako je Aleksander porazil Perzijo Najmogočnejši kralj v grški antični zgodovini je bil Aleksander Makedonski, ki je dobil naziv Veliki.

3. Oglej si zemljevid Aleksandrovih osvajanj v učbeniku 4. Spodnji povedi sta napačni. Popravi ju tako, da bosta na strani 41. pravilni.

A. Na črte vpiši imena krajev, kjer so se odvijale Po vrnitvi z dolgega pohoda v Atene (323 pr. Kr.) je pomembne bitke.

Aleksander začel načrtovati, kako bo osvojil Mongolijo.

B. Pobarvaj obseg Aleksandrove države.

Vendar je hudo zbolel in je moral pohod prestaviti.

C. Na prekinjene črte zapiši imena krajev, ki jih je PO VRNITVI Z DOLGEGA POHODA V PERZIJO Aleksander imenoval po sebi. Č. Koliko let je trajal njegov osvajalni pohod?

VENDAR JE HUDO ZBOLEL IN UMRL.

11 ALEKSANDRIJA

GRANIK GAUGAMELA

IS

ALEKSANDRIJA

38

ALEKSANDRIJA ALEKSANDRIJA

...

Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar

Kaj se je zgodilo z veliko Aleksandrovo državo Po Aleksandrovi smrti je makedonska država razpadla.

4. Zemljevid prikazuje dele, na katere je razpadla Aleksandrova država.

A. K vsakemu delu pripiši njegovo ime.

IJO B. Ob pikah zapiši imena označenih krajev.

GRČ Z JA ONI C. Zakaj se Aleksandrova država po njegovi smrti D E K MA ni mogla obdržati?

PELA

PER

ZIJ A

NI BILO VELIKEGA VODITELJA, KI BI BABILON

ZNAL ZDRUŽITI RAZLIČNA LJUDSTVA.

ALEKSANDRIJA

EG

IP

T

PONOVIMO

KAKO JE ALEKSANDER MAKEDONSKI POSTAL VELIK VLADAR

FILIP MAKEDONSKI cilj:

OSVOJITEV PERZIJE

vojaški uspeh:

ALEKSANDER MAKEDONSKI cilj: OSVOJITEV

PERZIJE, MONGOLIJE vojaški uspeh:

PO SMRTI ALEKSANDRA usoda države:

RAZPAD nove države:

POKORITEV

OSVOJITEV

MAKEDONIJA, EGIPT,

GRČIJE

PERZIJE

PERZIJA 39

Dediščina Aleksandra Velikega je bila mnogo večja, kot le zgolj država. Spodbudil je razvoj kulture, imenovane helenizem, ki se je ohranila še mnoga stoletja. Velik napredek so doživele različne znanosti in umetnost, grščina pa je bila svetovni jezik.

Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj

Aleksandrija – središče helenizma Velik del zapuščine Aleksandra Velikega v helenistični kulturi se je hranil do danes.

1. Slika prikazuje dogodek, ko je Aleksander priredil množično poroko, na kateri se je tisoče grških vojakov poročilo s Perzijkami.

A. V čem je bil pomen tega dogodka?

SIMBOLIČNO JE ZDRUŽIL GRŠKO IN PERZIJSKO (VZHODNO) KULTURO. B. Kaj pomeni, da je bila grščina svetovni jezik?

DA SO JO GOVORILI V VEČINI TEDAJ ZNANEGA SVETA. C. Katere jezike danes prištevamo med svetovne?

ANGLEŠČINA, FRANCOŠČINA, ŠPANŠČINA ...

2. Pojasni pomen navedenih kulturnih središč v času helenizma.

ALEKSANDRIJSKA KNJIŽNICA

NAJVEČJA KNJIŽNICA V SREDOZEMLJU

TEMPELJ MUZ

MUZEJ, KJER SO HRANILI UMETNIŠKA DELA

Napredek sta doživeli znanost in tehnika Velik napredek v helenističnem obdobju je doživela znanost.

3. Na črte pred znanosti zapiši ustrezne številke znanstvenikov.

1 – Pitagora 2 – Ptolemej 3 – Eratosten 4 – Evklid 5 – Aristarh 6 – Arhimed

40

1, 4, 6 ________________ matematika 2, 3, 5 ________________ astronomija

Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj

4. Pozorno si oglej Aristotelov in Ptolemejev sončni sistem.

Saturn

Saturn

URAN

Jupiter

Jupiter

Sonce Luna

NEPTUN

Mars

Mars Merkur Venera

Sonce Luna

Zemlja

SATURN

Venera Merkur Zemlja

JUPITER MARS ZEMLJA VENERA MERKUR SONCE

Aristotelov sistem

Ptolemejev sistem

Današnji sistem

A. V tretji (prazen) prostor vpiši imena Sonca in planetov, kot jih poznamo danes.

B. Po čem se razlikujeta skici grških učenjakov?

V POLUŽAJU SONCA

Spremembe v filozofiji in umetnosti Velike spremembe sta v obdobju helenizma doživeli tudi filozofija in umetnost.

5. V čem se razlikujeta klasično in helenistično kiparstvo?

HELENISTIČNO KIPARSTVO UPODABLJA BOLJ REALNE PODOBE. 6. Kaj je povzročilo zaton helenizma? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.

A. Širjenje Arabcev in islama.

B. Širjenje rimske države v Sredozemlju.

C. Prodor Turkov v Perzijo.

PONOVIMO

NAPREDEK ZNANOSTI

ASTRONOMIJA MATEMATIKA

HELENIZEM ČAS

OD ALEKSANDRA VELIKEGA DALJE

ALEKSANDRIJA

SREDIŠČE ZNANOSTI KIPARSTVO

FILOZOFIJA

KLASIČNO

STOIKI ZATON

HELENISTIČNO

EPIKUREJCI 2. POLOVICA 2. STOLETJA PR. KR. 41

Rimski imperij mogočna vojaška moč in tehnika 43 45 47 49 51 53 55 57

Kakšni so bili začetki rimske dobe Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju Kako se je širilo krščanstvo Katere so bile značilnosti rimske kulture Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v času Rimljanov Zakaj je propadel rimski imperij

V času, ko so na Peloponezu nastajali polisi, se je na zahodu porajala nova sila. Mesto Rim je iz majhne vasi v vojnah preraslo v mogočen imperij.

Apeninski polotok so že pred nastankom rimske države poseljevala številna ljudstva. Najvišjo stopnjo razvoja so dosegli Etruščani. Rim je bil v začetku kraljevina, kasneje pa je postal republika.

Kakšni so bili začetki rimske dobe Kdo so bili Etruščani

Največji vpliv na oblikovanje rimske civilizacije so najprej imeli Etruščani.

1. Zemljevid prikazuje Apeninski polotok pred nastankom Rima.

A. Na črte vpiši imena ljudstev, ki so poseljevala Apeninski polotok pred nastankom rimske države. V pomoč ti je besedilo v učbeniku na strani 66.

B. Kaj so Etruščani zapustili Rimljanom?

ETRUŠČANI

ITALIKI

ABECEDO, GRADBENO ZNANJE C. Po Etruščanih oziroma njihovem drugem imenu se imenuje ena od italijanskih pokrajin.

Obkroži jo med spodaj naštetimi.

Piemont

Toskana

Sicilija

Lacij

Kalabrija

GRKI

Ligurija

FENIČANI GRKI

Kako je bilo ustanovljeno mesto Rim Mesto Rim je bilo ustanovljeno sredi 8. stoletja pr. Kr. 2. S katero živaljo je povezana legenda o nastanku mesta Rim? Obkroži jo. lisica

jastreb

osel

volk

slon

medved

3. Na zgornjem zemljevidu obkroži mesto Rim. Razmisli o prednostih in slabostih lege mesta Rim. PREDNOSTI

GRČIJA, DOBRA OBRAMBA

SLABOSTI

VELIKO OZEMLJE

43

Kakšni so bili začetki rimske dobe

Kako je delovala rimska republika Po odstavitvi zadnjega rimskega kralja konec 6. stoletja pr. Kr. je Rim postal republika.

4. Dopolni shemo ureditve rimske republike.

RIMSKI URADNIKI KONZULI

SENAT

DIKTATOR

SPREJEMA ZAKONE

POVELJNIK V ČASU VOJNE

LJUDSKI TRUBUNI

SENATORJI

PREDSTAVNIK LJUDSTVA

IZ NAJUGLEDNEJŠIH PLEMIŠKIH DRUŽIN

(PLEBEJCEV)

5. Oglej si ilustracijo in izpolni prazne kvadratke: A. Poimenuj oba pripadnika različnih družbenih skupin v Rimu.

B. Opiši pravice obeh skupin.

V pomoč ti je učbenik na strani 69.

Družbena skupina:

Družbena skupina:

PATRICIJI

PLEBEJCI

VOLILNA PRAVICA

VOLILNA PRAVICA

TRGOVCI, OBRTNIKI, KMETJE

LASTNIKI VELEPOSESTI

6. Ljudski tribuni so imeli v času republike pravico veta.

A. Razloži, kaj pomeni pravica veta.

DA LAHKO NEKDO ZAVRNE ŠKODLJIV ZAKON. B. Kdo v Sloveniji ima še danes pravico veta? Obkroži.

državni zbor

državni svet

PONOVIMO

Kdaj?

Kako?

8. STOLETJE PR. KR.

OB TIBERI NA 7 GRIČIH

Kdo so bili Rimljani?

7 kraljev ZAČETKI RIMSKE DOBE

PATRICIJI Republika

PLEBEJCI

IZVOLJENI PREDSTAVNIKI (SENATORJI), 2 KONZULA

44

ROMUL, NATO ETRUŠČANI

Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju

S pomočjo odlične vojske so Rimljani državo kmalu razširili po vsem Apeninskem polotoku, malo kasneje pa po Sredozemlju. Pri tem so se zapletali v vojne, ki so jih naredile še močnejše.

Zaradi hitrega povečevanja države je prišlo do sprememb v družbi.

Rimski imperij je imel izurjeno vojsko Rimska vojska je bila zelo dobro organizirana.

1. Ilustracija prikazuje rimskega legionarja.

A. Ob sliki opiši opremljenost rimskega vojaka.

ČELADA

KOPJE IN BODALO ODEJA, POSODA, MOTIKA ...

ŠČIT

B. V prazen desni prostor nariši katapult. Čemu je služil?

OBLEGANJU MEST.

2. Legionar ti je zastavil matematični uganki.

A. V naši legiji je 40 centurij, vsaka deseta ima za spremstvo še konjenico trikrat po sto mož.

Koliko mož torej šteje naša legija v celoti?

5200 (4000 LEGIONARJEV + 4 X 300 KONJENIKOV) B. Če ti povem, da ima kohorta 50 mož manj, kot znaša osmina vojakov naše legije, koliko mož torej sestavlja kohorto?

600 (1/8 OD 5200 JE 650; 650–50=600)

Rimski imperij se je razširil po Sredozemlju Od 5. stoletja pr. Kr. dalje se je rimska država širila, najprej po Apeninskem polotoku. Nato dalje po Sredozemlju.

3. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 64–65.

A. Katera ozemlja so nadzorovali Rimljani v 3. stoletju pr. Kr.? Zapiši jih.

OSREDNJA IN JUŽNA ITALIJA (APENINSKI POLOTOK) B. Poimenuj rimske province, ki so nastale po punskih vojnah.

AFRIKA, SICILIJA, (SARDINIJA, KORZIKA), HISPANIJA C. Kdaj so Rimljani razširili svoj vpliv v vzhodno Sredozemlje?

V 1. STOLETJU PR. KR. 45

Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju

4. Oglej si sliko rimske bojne ladje v učbeniku na strani 71. Razloži, zakaj so Rimljani dosegali velike uspehe tudi v pomorskih bitkah, čeprav, vsaj na začetku, niso veljali za najboljše mornarje.

S POMOČJO KAVLJA SO POTEGNILI SOVRAŽNO LADJO BLIŽE, JO POVEZALI Z MOSTOM IN ZAVZELI TER SE SPOPADLI MOŽ NA MOŽA.

Širjenje države je povzročilo družbene probleme Nenehno širjenje države je povzročilo številne spremembe.

5. Oglej si karikaturo.

A. Kaj sporoča?

VELEPOSESTNIKI DUŠIJO MALE KMETE B. Kaj je latifundija?

VELEPOSESTVO C. Kaj se je zgodilo s kmeti, ki so zapustili svoje kmetije?

POSTALI SO BREZDOMCI, IMENOVANI PROLETARIAT 6. Kaj je pomenilo geslo »kruha in iger«?

ČE SO RIMSKI DRŽAVLJANI (PROLETARIAT) DOBILI HRANO IN ZABAVO, JE BIL V DRŽAVI MIR. 7. Kakšne so bile posledice družbenih nemirov za republiko?

ZAČELA JE PROPADATI, IZBRUHNILA JE DRŽAVLJANSKA VOJNA.

PONOVIMO

Dopolni besedilo.

LEGIONARJI Pripadnike rimske vojske imenujemo ___________________.

Rim se je začel širiti, ker so hoteli pridobiti več ŽITA APENINSKI ________________, s katerim bi nahranili vojake. Rimljani so najprej osvojili ______________________ polotok, 3 punske vojne. Po končanih punskih vojnah so vladali v __________________ ZAHODNEM kasneje pa so se zapletli še v ________ VZHODNEM okoli leta 70 pr. Kr. pa tudi v _____________________________ Sredozemlju. Širjenje države je povzročilo velike PROLETARIAT SPREMEMBE V Rimu je iz propadlih kmetov nastal nov družbeni slov, imenovan _______________________. __________________.

DRŽAVLJANSKA Zaradi nenehnih sporov je izbruhnila tudi _________________________ vojna.

46

Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva

V zadnjem stoletju pr. Kr. je rimski imperij doživel velike politične spremembe. Po državljanskih vojnah so na oblast prišli posamezni močni voditelji.

Gaj Oktavijan Avgust je postal prvi rimski cesar.

Širjenje je povzročilo politične spremembe Gaj Julij Cezar je bil tisti, ki je pridobil vso oblast v svoje roke in odločilno vplival na konec republike.

1. V pravokotnike vpiši štiri funkcije, ki jih je pridobil Gaj Julij Cezar.

DIKTATOR

VRHOVNI SVEČENIK

EDINI VLADAR

IMPERATOR

2. Katera dejanja Julija Cezarja so mu prinesla velik ugled? Kaj nas še danes spominja na Gaja Julija Cezarja?

ZMAGA V GALSKIH VOJNAH. DANES IMAMO JULIJ, JULIJSKE ALPE, JULIJSKO KRAJINO ...

3. Ali je bil Gaj Julij Cezar prvi rimski cesar? Odgovor utemelji.

NE, KER NI BIL KRONAN KOT CESAR, DRŽAVA JE BILA ŠE VEDNO REPUBLIKA.

Zakaj je bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust Prvi rimski cesar je konec prvega stoletja pr. Kr. postal Gaj Oktavijan Avgust.

4. Obkroži tiste osebe, ki jih štejemo za nasprotnike Gaja Oktavijana, preden je prevzel oblast.

Kleopatra

Mark

AntonijMark

Avrelij

Lepid

Trajan

5. V pravokotnike vpiši štiri poglavitne značilnosti vladanja Oktavijana.

PRVI CESAR

OBNOVA RIMA

URADNIŠTVO

PAX ROMANA

6. Oktavijanu je sledilo mnogo cesarjev.

A. Obkroži imena cesarjev, ki jih označujemo kot »dobre«.

Trajan

Hadrijan

Kaligula

B. Pojasni, zakaj so si »zaslužili« ta naziv.

Domicijan

Mark

Avrelij

Neron

RIM JE DOSEGAL GOSPODARSKE USPEHE ALI SE USPEŠNO ŠIRIL. 47

Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva

Gospodarski razcvet rimskega imperija Obširni rimski imperij je z ureditvijo razmer v državi doživel izjemen gospodarski razcvet.

7. V 2. stoletju je imel rimski imperij največji obseg, ki ga je bilo potrebno zaščititi.

A. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 64–65. Kje so bile meje rimskega imperija v času njegovega največjega obsega: na zahodu

ATLANTSKI OCEAN, ŠPANIJA

na vzhodu

MEZOPOTAMIJA

na jugu

OBALA SEVERNE AFRIKE

na severu

REN, BRITANSKO OTOČJE

B. Zapiši, kje je potekal rimski limes in kakšna je bila njegova naloga?

OB MEJAH OB RENU IN DONAVI TER V PANONSKI KOTLINI. BRANIL JE DRŽAVO PRED VPADI BARBAROV. C. Pojasni pojem:

ROMANIZACIJA JE

ŠIRJENJE RIMSKE KULTURE IN JEZIKA (LATINŠČINE) 8. Preberi pisni vir.

»Toliko otovorjenih trgovskih ladij pripluje v

A. Kako so Rimljani dovažali večino blaga iz tujih dežel v mesto?

Rim od vsepovsod, v vsakem letnem času in po vsaki žetvi, da se mesto zdi kot svetovno

Z LADJAMI.

skladišče. /.../ Prihodi in odhodi ladij se nikoli ne končajo – prav občudovanja vre-

B. Kdaj je bila v pristanišču največja gneča?

dno je, da je morje, da pristanišča sploh ne omenjamo, dovolj veliko za vse te ladje.«

PO ŽETVI

(Ajlij Aristid, 2. stoletje po Kr.).

C. Kakšen pomen so imele za trgovino ceste?

PO NJIH SO PREVAŽALI BLAGO PONOVIMO

Dopolni časovni trak, ki predstavlja razvoj v rimskem cesarstvu.

Julij Cezar

Gaj Oktavijan Avgust

pax romana

• GALSKE VOJNE

• PRVI CESAR

• 200 LET

• ZAVZEL RIM

• ŠIRIL MEJE

• RIMSKI MIR

• OČE DOMOVINE

• URADNIŠTVO

• OBDOBJE NAPREDKA

• UBIT V ZAROTI

• GOSPODARSKI RAZCVET

• RIM JE BIL

rimski cesarji

gospodarski razcvet

DOBRI (TRAJAN,

• TRGOVINA PO

NAJMOČNEJŠI IN

HADRIJAN, MARK AVRELIJ) IN SLABI

48

SREDOZEMLJU • OBRT

NAJVPLIVEJŠI V SREDOZEMLJU

Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju

Različni sloji rimske družbe so živeli zelo različno, kar je bilo predvsem odvisno od njihovega premoženja. Vsem pa je bila skupna ljubezen do domovine in skrb za skupno dobro, vera v iste bogove ter navdušenje nad gladiatorskimi igrami.

Kdo je odločal v rimski družbi Mesto Rim je bilo središče velikega rimskega imperija. Rimska družba je temeljila na družini, na čelu katere je bil oče.

1. Središče Rima je bil trg, imenovan forum. Današnjo podobo rimskega foruma prikazuje slika.

A. Dopolni kvadratke od njegovi sliki.

Forum je bil Kaj se je dogajalo na forumu?

SREDIŠČE MESTA

SREČEVALI SO SE, TRGOVALI

Naokoli so bile stavbe za

TRGOVINO, VERSKE OBREDE

B. Na sliki prečrtaj tiste stavbe, ki ne sodijo v čas antičnega Rima.

C. Poskušaj na sliki narisati eno od stavb ob forumu.

2. Obkroži črke pred dvema trditvama, ki napačno opisujeta življenje v antičnem Rimu. a. Večina mestnih revežev je živela v večnadstropnih hišah. b. Veliko rimskih hiš je bilo lesenih. c. Bogati Rimljani so živeli v velikih vilah, ki so bile obkrožene s polji. č. Večina prebivalcev rimske države je živela na podeželju. d. Nekatere vile so ogrevali s centralno kurjavo, nekatere pa s pomočjo kaminov.

3. Prehrana Rimljanov je bila raznovrstna. Nariši tri vrste pridelkov, s katerimi so se prehranjevali Rimljani.

KRUH, MESO, ZELENJAVA, SADJE 4. Veliko skupino prebivalstva v rimski družbi so predstavljali sužnji.

A. Kakšen je bil položaj rimskih sužnjev?

BILI SO LASTNINA SVOJIH GOSPODARJEV; BREZPRAVNI; NESVOBODNI B. Kakšna dela so opravljali?

DELALI SO NA POLJU, V HIŠAH, RUDNIKIH, NA LADJAH (VESLAČI), SE BORILI KOT GLADIATORJI. 49

Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju

Rimljani so verjeli v številne bogove Rimljani so bili politeisti, ki so večino svojih bogov prevzeli od Etruščanov in Grkov.

5. Rimskega boga s črto poveži z ustreznim grškim bogom.

Jupiter Had Neptun Atena Mars Ares Merkur Zevs Pluton Hera Junona Hermes Minerva Pozejdon

Zabava v rimskem imperiju Rimljani so se radi zabavali, še posebej so bile priljubljene množične igre in tekmovanja.

6. Slika prikazuje prizor iz zelo priljubljene zabave Rimljanov.

A. Opiši dogajanje na sliki.

BOJ MED GLADIATORJI IN ŽIVALJO.

B. Pojasni, zakaj je bila v Rimu tovrstna zabava tako priljubljena.

KER SO TAM ODGNALI SKRBI. 7. Kakšne vrste tekmovanj so prirejali v objektu na sliki?

GLADIATORSKE IGRE, BITKE.

PONOVIMO

S pomočjo ključnih besed FORUM, PATER FAMILIAS, IGRE, POLITEISTI in JUPITER sestavi kratek povzetek današnje snovi.

SREDIŠČE RIMSKEGA MESTA JE BIL FORUM. LJUDJE SO SE ZABAVALI Z RAZLIČNIMI IGRAMI. NA ČELU DRUŽINE JE BIL OČE – PATER FAMILIAS. RIMLJANI SO BILI POLITEISTI, VERJELI SO V VEČ BOGOV, KI SO JIH PREVZELI OD GRKOV. NAJPOMEMBNEJŠI BOG JE BIL JUPITER.

50

Kako se je širilo krščanstvo

V času rimske oblasti nad Palestino, je začel delovati Jezus Kristus. Širil je vero, krščanstvo, ki se je po njegovi smrti razširila po vsem rimskem imperiju. Vera, ki je v 4. stoletju postala državna vera, je močno vplivala na rimsko kulturo.

Življenje in delo Jezusa Kristusa Jezus Kristus, rojen v Betlehemu, je širil nauk, ki je vseboval mnoge elemente judovske vere in tradicije.

1. A. Na kateri dan in kako kristjani praznjujejo Jezusovo rojstvo?

NA BOŽIČ, S POSEBNIM OBREDOM B. Zakaj je Jezusov nauk privlačil veliko ljudi?

KER JE VSE LJUDI IMEL ZA ENAKE, RAZLIKE MED BOGATIMI IN REVNIMI NISO BILE POMEMBNE. 2. Preberi trditve, ki govorijo o Jezusu Kristusu. Dve napačni prečrtaj in ju v pravilni obliki zapiši na spodnji črti. a. Jezus Kristus je bil rojen v času, ko je vladal Oktavijan. b. V mladosti se je izučil za pisarja, kar je bil tedaj zelo spoštovan poklic. c. Javno je začel delovati, ko je dopolnil 40 let. č. Opravljal je dobra dela in pomagal ljudem. d. Ljudi je učil in jim pridigal o novem verskem nauku.

b. V MLADOSTI SE JE IZUČIL ZA TESARJA, KAR JE BILO TEDAJ ZELO ... c. JAVNO JE ZAČEL DELOVATI, KO JE DOPOLNIL 30 LET. 3. V čem se je krščanstvo razlikovalo od dotedanjih veroizpovedi?

ZAGOVARJALO JE ENAKOST MED LJUDMI, BREZ RAZLIK MED BOGATIMI IN REVNIMI; DAJALO JE UPANJE TRPEČIM, OBLJUBLJALO JE POSMRTNO ŽIVLJENJE.

Krščanstvo se je razširilo po rimskem imperiju Po Jezusovi smrti so njegov nauk njegovi učenci razširili po vsem Sredozemlju.

4. Kateri dejavniki so pripomogli k temu, da se je krščanstvo hitro širilo po rimskem imperiju? Zapiši jih v kvadrate.

DELOVANJE APOSTOLOV

RAZSELITEV JUDOV

DOBRE CESTNE POVEZAVE

ODLOK CESARJA KONSTANTINA LETA 313 51

Kako se je širilo krščanstvo

5. Zakaj so nekateri rimski cesarji ukazali preganjanje kristjanov?

KER SO SE BALI, DA BODO IZGUBILI MOČ IN VPLIV

Vpliv krščanstva na rimsko kulturo Pod vplivom krščanstva se je močno spremenila tudi rimska kultura.

6. Že v prvih stoletjih po Kr. je krščanska cerkev oblikovala posebno organizacijo. V shemo zapiši imena posameznih cerkvenih uslužbencev in zraven kratko opiši njihovo vlogo.

PAPEŽ, VODJA CERKVE

KARDINALI, POMAGAJO PAPEŽU

ŠKOFI, VODIJO ŠKOFIJO

DUHOVNIKI, SKRBIJO ZA VERNIKE

PONOVIMO

ODNOS CESARJEV

ZAČETKI • JUDEJA • OB ZAČETKU NAŠEGA ŠTETJA • JEZUS KRISTUS

• PREGANJANJE (NERON) • STRPNOST (KONSTANTIN – 313) • DRŽAVNA VERA

ORGANIZACIJA • VERSKE OBČINE • ŠKOFIJE • PATRIARHIJE • PAPEŽ

ŠIRJENJE • APOSTOLI (PAVEL) • JUDJE • PRIVLAČEN NAUK

SPREMEMBE • V RIMSKI DRUŽBI POSTAVI NOVE DRUŽBENE VREDNOTE • VPLIV NA UMETNOST

52

Katere so bile značilnosti rimske kulture

Rimljani so, podobno kot njihovi vzorniki Etruščani in Grki, spodbujali razvoj kulture in znanosti. Njihova dediščina je opazna še danes, ostanki njihove velike civilizacije pa nas spremljajo na vsakem koraku.

Rimska znanost Rimljani so prevzeto znanje razvijali dalje.

1. V okvirčke zapiši poglavitne dosežke rimske znanosti.

GEOGRAFIJA

MEDICINA

FILOZOFIJA

ZGODOVINA

PRAVO

POTOPISI ZEMLJEVIDI

GALEN MEDICINSKE ŠOLE

STOIČNA; KREPOST, DOLŽNOST, ZMERNOST, VZDRŽLJIVOST

LIVIJ TACIT

DELNO SPREMENJENO VELJA ŠE DANES

2. Rimljani so poznali številke, ki so se ohranile do danes.

A. Kdaj največkrat uporabljamo rimske številke?

V NASLOVIH, NAŠTEVANJIH, DATUMIH

B. Z rimskimi številkami zapiši rojstni datum in današnji datum.

C. Katere številke niso poznali?

0

3. Navedene so latinske besede. Poskusi ugotoviti ali poiskati njihov pomen v slovenskem jeziku.

IGRA TEKOČA VODA DRŽAVA DRŽAVLJANI ludus ___________________ flumen _____________________ civitas ___________________ scientia ___________________ puer _____________________ puella ___________________ ZNANOST OTROČJI DEKLICA

Rimska arhitektura in gradbeništvo Rimljani so bili izjemno dobri arhitekti. Prvi so znali graditi loke in kupole.

4. Poveži pare, ki sodijo skupaj. Pod sliko na desni napiši, katero zgradbo prikazuje. akvadukt kanalizacija viadukt vodovod kloaka mestni trg forum cesta via most ____________________________ AKVEDUKT 5. Pojasni izrek:”Vse poti vodijo v Rim.”

VSE GLAVNE CESTE SO SE ZAČELE NA RIMSKEM FORUMU 6. Oglej si sliko notranjosti Panteona v Rimu (desno).

A. Čemu je služila ta veličastna zgradba?

ČAŠČENJE BOGOV. B. Kateri element rimske arhitekture lahko opaziš na sliki?

KUPOLA C. S katero grško stavbo ga lahko primerjaš?

TEMPLJEM PARTENON NA ATENSKI AKROPOLI 53

Katere so bile značilnosti rimske kulture

Rimska umetnost Rimljani so zapustili mnoge umetniške stvaritve, na primer kipe, reliefe, pa tudi literarna dela.

7. Zgodila se je nesreča. Tablica z napisom je padla na tla in se raztreščila. Zlepi jo in pojasni izraz.

A

M

Z

A

Z

I

M

I

K

O

O K

SLIKA SESTAVLJENA IZ VEČIH DELOV DROBNIH KAMENČKOV

8. Opisi so se nekoliko pomešali. Pred pojem vpiši črko pravega opisa. _____ A – tridimenzionalna slika D - freska C - mozaik _____ B – pripovedno pesništvo A - relief _____ C – slika, sestavljena iz raznobarvnih kamenčkov B - epika _____ Č – ljubezensko pesništvo Č - lirika _____ D – slika, narisana na svež omet 9. Oglej si primere rimske umetnosti v učbeniku na strani 86.

A. Katere dogodke so Rimljani upodabljali v umetnosti?

PODOBE LJUDI, POKRAJINE, ZGODBE IZ MITOV ....

B. Katera tehnika je bila najbolj zahtevna?

MOZAIK C. Kaj danes uporabljamo v naših stanovanjih namesto okrasov iz mozaika?

TAPETE NA STENAH, PLOŠČICE NA TLEH PONOVIMO

ZNANOST

ARHITEKTURA

UMETNOST

KARTOGRAFIJA

AKVADUKT

KIPARSTVO

MEDICINA

VIADUKT

MOZAIKI

FILOZOFIJA

CESTE

FRESKE

ZGODOVINA

LOKI, KUPOLE

KNJIŽEVNOST

54

Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v času Rimljanov

Današnje slovensko ozemlje je prišlo pod rimsko oblast v 1. stoletju po Kr.. Prebivalci so se romanizirali. Rimljani so zgradili številne vojaške tabore, od katerih so mnogi prerasli v mesta. Rimska doba je zapustila mnoge kulturne spomenike.

Zakaj je bilo današnje slovensko ozemlje pomembno za Rimljane

RE

GIJ AX

Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik vojaški in gospodarski pomen.

1. Zemljevid prikazuje današnje slovensko ozemlje v času rimske oblasti.

K A. Označene kraje poimenuj z latinskimi NORI in današnjimi imeni.

B. Zapiši imena upravnih enot (provinc), ATRANS KARNIJ v katere je sodilo naše ozemlje.

(TROJANE) (KRANJ) C. Označi potek kraškega zapornega zidu.

EMONA Č. Katera mesta so imela vodovod?

NAUPORTUS (LJUBLJANA) (VRHNIKA) EMONA, LONGATICUM AD PIRUM (LOGATEC) (HRUŠICA) POETOVIO, NIJA PANO

POETOVIO (PTUJ) CELEIA (CELJE) NEOVIODUNUM (DRNOVO)

NEVIODUNUM, TARGESTE

D. Kam so vodile rimske ceste, ki so potekale mimo naših krajev?

V RIM IN PANONIJO TER NA SEVER _______________________________________________________________________________________________ 2. V levi okvirček zapiši gospodarski, v desnega pa vojaški pomen naših krajev za Rimljane.

Kateri, meniš, je bil pomembnejši?

GOSPODARSKI POMEN

VOJAŠKI POMEN

ŽELEZOVA RUDA ŽITO

TABORI OBRAMBA

Kako živahen je bil gospodarski razvoj V času rimske oblasti je velik razvoj doživela trgovina.

3. Z rdečo barvo obkroži izdelke, ki so jih na področje vzhodnih Alp Rimljani uvažali, z modro pa tiste, ki so jih iz tega prostora izvažali. med

les

žito

usnje

vino

nakit

živina

sužnji

začimbe

olje

55

Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v času Rimljanov

4. Ob ilustracijah zapiši, na katerih območjih današnje Slovenije sta bili razviti narisani obrtni dejavnosti.

PTUJ, KRŠKO

LJUBLJANSKO BARJE

Kaj nas še danes spominja na rimski imperij Na Rimljane nas še danes spominja mnogo kulturnih ostankov.

5. Kje v bližini tvojega kraja se nahajajo rimski ostanki? Kaj predstavljajo?

6. Arheološka izkopavanja pričajo tudi o razširitvi krščanstva. Z zemljevida v učbeniku na strani 87 izpiši kraje, kjer so bili v 4. stoletju sedeži škofij.

AKVILEJA, VIRUNUM, EMONA, CELEIA, POETOVIO 7. Preberi besedilo v rubriki Aktualno v učbeniku na strani 89. Razloži, zakaj arheologi večino materialnih ostankov pustijo kar v zemlji.

NA ZRAKU BI HITREJE PROPADLI IN RAZPADLI; VELIKOKRAT NI DENARJA ZA NJIHOVO OBNOVO PONOVIMO

PROVINCE

POMEN ZA RIMLJANE • GOSPODARSTVO • VOJAŠKE POSTOJANKE

1. STOLETJE PO KR.

STAROSELCI • DELAVCI V RUDNIKIH • KELTI, PREBIVALCI ŽELEZNE DOBE

OSTANKI RIMLJANI NA DANAŠNJEM SLOVENSKEM OZEMLJU

MESTA EMONA POETOVIA CELEIA ...

56

• ZIDOVI • MESTA • MITREJI • KRAŠKI ZAPORNI ZID

Zakaj je propadel rimski imperij

Rimski imperij je zaradi različnih razlogov v 3. stoletju zašel v veliko krizo. Cesarji so jo skušali rešiti z različnimi ukrepi, vendar neuspešno.

Po vdoru Germanov v Italijo je Zahodnorimsko cesarstvo propadlo, Vzhodnorimsko pa je obstajalo še 1000 let.

Rimski imperij se je znašel v veliki krizi Od 3. stoletja dalje je rimski imperij nezadržno drvel proti svojemu koncu.

1. V učbeniku na strani 90 preberi poglavje Rimski imperij se je znašel v veliki krizi. Nato razvrsti težave rimskega imperija na politične (kvadratek pred njimi pobarvaj modro), vojaške (kvadratek pobarvaj zeleno), gospodarske (kvadratek pobarvaj rumeno) in družbene (kvadratek pobarvaj rdeče).

G dvigovanje davkov P = politične V upad discipline v vojski V = vojaške D uveljavljanje vzhodnih ver G = gospodarske D zmanjšanje števila prebivalstva D = družbene P razdelitev imperija na dva dela V vdori Hunov in Barbarov G inflacija P nesposobni vladarji 2. Premisli, kateri je bil glavni vzrok za rastoče težave v imperiju, in svojo odločitev utemelji.

PREVELIKA IN NESTABILNA DRŽAVA, NI JE BILO MOGOČE OBVLADOVATI 3. Pomisli, kako bi ti v vlogi cesarja skušal rešiti državo pred propadom. Svoje zamisli zapiši v oblačke ob ilustraciji.

DVIG DAVKOV

RAZDELITEV DRŽAVE

STROGA DISCIPLINA V VOJSKI

SPREMEMBE V GOSPODARSTVU

Poskusi reform so propadli Številni poskusi reform v rimskem imperiju niso prinesli želenega učinka.

4. Rimski cesar Dioklecijan je konec 3. stoletja uspel vzpostaviti začasen mir in red. S katerimi ukrepi mu je to uspelo?

RAZDELIL JE DRŽAVO (VSAK DEL JE VODIL EN CESAR); NOV DAVČNI SISTEM, OKREPITEV ARMADE

57

Zakaj je propadel rimski imperij

5. Spodnjo trditev popravi tako, da bo pravilna.

Cesar Konstantin Veliki je prestolnico iz vzhodnega dela države prenesel na zahod.

CESAR KONSTANTIN VELIKI JE PRESTOLNICO IZ ZAHODNEGA DELA RIMA PRENESEL NA VZHOD. 6. Zemljevid prikazuje del Sredozemlja.

A. Označi potek meje med vzhodnim in zahodnim rimskim cesarstvom.

B. V ustrezen prostor vpiši imena obeh glavnih mest.

KONSTANTINOPEL

RIM

7. Preberi opis bitke pri Frigidu v učbeniku na strani 91 zgoraj in odgovori na vprašanja:

KRŠČANSKI CESAR TEODOZIJ IN POGANSKI CESAR B. Kako se je bitka končala? ZMAGALA JE TEODOZIJEVA VOJSKA C. Zakaj je bitka utrdila prepričanje v obstoj Boga? MED BITKO JE ZAPIHALA MOČNA BURJA IN POMAGALA TEODOZIJU DO ZMAGE A. Kdo se je spopadel v bitki?

KRIZA V RIMSKEM IMPERIJU

• POLITIČNI, • VOJAŠKI, • GOSPODARSKI, • DRUŽBENI PROBLEMI • OD KONCA 2. STOLETJA DALJE

58

PROPAD RIMSKEGA CESARSTVA

PONOVIMO

POSKUSI REŠITVE

• CESAR DIOKLECIJAN • RAZDELITEV NA DVA DELA (VZHOD, ZAHOD) • KONSTANTIN VELIKI • NEUSPEŠNI POSKUSI

Evropski zgodnji srednji vek: ponovno rojstvo Evrope 60 62 64 66 68 70 72

Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo Katere pomembne države so obstajale v Evropi Kako je bila organizirana srednjeveška družba Kako sta se širila arabska država in islam Svet v srednjem veku Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju

Rimsko cesarstvo se je že od 1. stoletja soočalo z ogroženostjo svojih meja. Azijsko ljudstvo Hunov je v 4. stoletju povzročilo premike germanskih plemen proti rimskemu imperiju. Hunom in Germanom so sledila slovanska plemena.

Od srede 4. do srede 7. stoletja je potekalo preseljevanje ljudstev, ki je spremenilo podobo Evrope.

Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo

Kdo so bili Germani in Slovani Za Rimljane so bili Germani in Slovani barbari. Rimski pisci so jih opisali v svojih delih, zato si lahko ustvarimo sliko o njihovem življenju v času preseljevanja.

1. Ilustraciji prikazujeta pripadnike germanskega in slovanskega plemena. V preglednico vpiši značilnosti življenja Germanov in Slovanov.

GERMANI

SLOVANI

PRADOMOVINA

SEVER IN ZAHODNA EVROPA

VZHODNA EVROPA (UKRAJINA)

BIVALIŠČA

ZEMLJANKE

POLZEMLJANKE

PREŽIVLJANJE

0BDELOVANJE ZEMLJE, BOJEVANJE

POLJEDELSTVO, ŽIVINOREJA

VEROVANJE

POLITEISTI

POLITEISTI

Kdo se je selil po Evropi Med sredino 4. stoletja in sredino 5. stoletja so večje skupine germanskih plemen začele vpadati na ozemlje rimskega cesarstva. Sledila so jim slovanska plemena.

2. V učbeniku na strani 95 si oglej zemljevid preseljevanja po Evropi.

A. Spodaj navedenim plemenom dopiši, kam so se priselila.

ANGLI

V ANGLIJO

HUNI

PANONSKO NIŽINO

JUŽNI SLOVANI

BALKANSKI POLOTOK

LANGOBARDI

APENINSKI POLOTOK

VANDALI

AFRIKO

B. Katero od zgoraj navedenih imen spominja na ime ene izmed današnjih evropskih držav ali dežel?

ANGLI, VANDALI (ANDALUZIJA) 60

Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo

3) Zakaj so navedena plemena vpadala na ozemlje rimskega imperija? Obkroži pravilne odgovore.

A. V Rimu so si želela v živo ogledati gladiatorske boje.

B. Prestrašila so se Hunov in se umikala pred njimi.

Č. Pritegnila jih je priložnost, da v rimskem imperiju dobijo dobro plačano službo.

D. Pritegnilo jih je bogastvo rimskega imperija.

C. Zaradi pomanjkanja hrane so iskala rodovitno zemljo.

E. Pritegnilo jih je ugodno, milejše podnebje.

Spremenjena Evropa Preseljevanje ljudstev je v Evropi povzročilo politične, gospodarske in kulturne spremembe.

4. A. Poveži spremembe z njihovimi značilnostmi, tako da jim pripišeš ustrezno črko. V pomoč ti je lahko besedilo v učbeniku, na strani 96–97 (poglavje Spremenjena Evropa).

A POLITIČNE SPREMEMBE B GOSPODARSKE SPREMEMBE C KULTURNE SPREMEMBE

___ A B ___ C ___ C ___ A ___ B ___ C ___

Propadlo je Zahodnorimsko cesarstvo.

Upadel je obseg trgovine.

Upadlo je znanje pismenosti.

Zmanjšala se je uporaba latinskega jezika.

Nastala so številna germanska kraljestva.

Prebivalci Evrope so se preživljali s kmetijstvom.

V Evropi je prevladala vera v več bogov.

B. Katera od zgoraj naštetih sprememb je bila po tvojem mnenju največja? Zakaj? Svoj dogovor utemelji.

PONOVIMO

ŽIVLJENJE PROPAD ZAHODNORIMSKEGA PREPROSTO, ZVESTOBA,

POLITIČNE SPREMEMBE

POGUM

CESARSTVA; NOVA GERMANSKA KRALJESTVA

GERMANI

SLOVANI

KAKO SO SELITVE SPREMENILE EVROPO

OBRT IN TRGOVINA PROPADETA;

GOSPODARSKE SPREMEMBE

UPAD PISMENOSTI;

ŽIVLJENJE PREPROSTO, DEMOKRATIČNE SKUPNOSTI

KMETOVANJE PREVLADUJE

KULTURNE SPREMEMBE

GERMANSKI JEZIK; POLITEIZEM

61

Po koncu preseljevanj so se v Evropi pojavile nove države. Med njimi sta bili najpomembnejši Bizantinsko cesarstvo in Frankovska država.

Pomembna je bila tudi krščanska cerkev, ki je spodbujala širjenje krščanske vere in ustanavljanje samostanov.

Katere pomembne države so obstajale v Evropi

Bizantinsko cesarstvo – novi Rim Vzhodni del rimskega cesarstva je po propadu zahodnega dela obstajal dalje z imenom Vzhodnorimsko ali Bizantinsko cesarstvo.

1. V 6. stoletju je v Bizancu vladal cesar Justinijan.

A. Ob njegovi sliki v oblačke zapiši njegove največje dosežke. V pomoč ti je tudi pisni vir. »[Cerkev] se odlikuje po nepopisni lepoti, tako glede velikosti kot tudi skladnosti mer /…/ ter je veličastnejša kot navadne stavbe in mnogo bolj elegantna /…/.

OBNOVA RIMSKEGA

PRENOVA

CESARSTVA

KONSTANTINOPLA

JUSTINIJANOV

CERKEV SVETE

KODEKS

MODROSTI

B. Cesar Justinijan je vladal kot despot. Se še spomniš, kaj je bilo značilno za takšno obliko vladanja? Kdaj smo prvič v zgodovini srečali to obliko vladanja?

DESPOT – KRALJ IMA VSO OBLAST; PRVIČ V ČASU PRVIH CIVILIZACIJ 2. Na zemljevidu pobarvaj obseg Bizantinskega cesarstva. Obkroži njegovo glavno mesto.

62

Katere pomembne države so obstajale v Evropi

Frankovska država – »evropsko kraljestvo« V zahodni Evropi je bila največja Frankovska država, njen kralj Karel Veliki pa najpomembnejši evropski kralj.

3. A. Na zemljevidu na prejšnji strani pobarvaj največji obseg Frankovske države.

B. Ali je obsegala današnje slovensko ozemlje?

DA NE 4. Karel Veliki je spodbujal znanje v zahodni Evropi. Kako? Odgovore vpiši v spodnja okna. V pomoč so ti besede pod okni, katerih črke pa moraš najprej premetati.

DVORNA ŠOLA

UČENJAKI

KNJIŽNICE

ALOŠ ANROVD

UČJAENKI

KJŽIENINC

Krščanska cerkev in papeška država Krščanska cerkev je bila v nemirnih stoletjih v času preseljevanj edina, ki je zagotavljala red in stabilnost v zahodni Evropi.

5. Krščanska cerkev je spodbujala ustanavljanje samostanov. Odgovori na vprašanja ob sliki.

• Kdo so bili menihi?

DUHOVNIKI, KI SO ŽIVELI V SAMOSTANIH • Kaj so delali menihi?

MOLILI, PRREPISOVALI ANTIČNA DELA, VODILI ŠOLE • Kateri meniški red je deloval v zgodnjem srednjem veku?

BENEDIKTINSKI ZAHODNO VZHODNO 6. A. Krščanska cerkev se je v 11. stoletju razdelila na __________________________ in____________________ cerkev.

B. Obkroži ime tiste cerkve, ki jo še danes vodi papež.

PONOVIMO – MENIHI, MOLITEV – RAZLIČNE METODE

SAMOSTANI

ŠIRJENJE KRŠČANSTVA

KRŠČANSKA CERKEV DELITEV CERKVE

– MISIJONARJI

Justinjan MOGOČEN CESAR

trgovsko središče TRGOVINA Z VZHODOM

rimska kultura OHRANJANJE ANTIČNEGA ZNANJA

B I Z A N T I N S K O

C E S A R S T V O

– ZAHODNA IN – VZHODNA

POMEMBNE EVROPSKE DRŽAVE

F R A N K O V S K A

D R Ž A V A

evropsko kraljestvo SKORAJ VSA EVROPA

spodbujanje znanja DVORNA ŠOLA

krščanska vera PODPIRA ŠIRJENJE KRŠČANSKE VERE

63

V zgodnjem srednjem veku je bila zemlja največje bogastvo. Kralji so svojim pomočnikom delili posest, imenovano fevd. Družba se je razdelila na dve družbeni skupini.

Plemiči so imeli v lasti fevde in se bojevali.

Kmetje so na fevdu delali.

Kako je bila organizirana srednjeveška družba

Kaj je bil fevdalizem Družbeni sistem v srednjeveški Evropi imenujemo fevdalizem.

1. Izpolni prazna polja ob ilustraciji, ki prikazuje fevdalno družbo. V pomoč ti je učbenik na strani 103.

Koga predstavlja?

KRALJA ___________________________ Položaj?

NAJPOMEMBNEJŠI, ___________________________ LASTNIK ZEMLJE ___________________________ ___________________________

Koga predstavlja?

VIŠJI VAZALI ___________________________ Položaj?

V___________________________ ZAMENO ZA SLUŽBO (VOJAŠKO, CERKVENO, URADNIŠKO) JIM JE ___________________________ KRALJ PODELIL POSEST. ___________________________ Koga predstavlja?

NIŽJI VAZALI ___________________________ Položaj?

VOJAŠKA SLUŽBA KRALJU ALI ___________________________ VIŠJEMU VAZALU ___________________________ ___________________________

KMETE Koga predstavlja? _______________________________________________________ NESVOBODNI, PODREJENI FEVDALCU Položaj? _______________________________________________________________

Kaj je bil fevd Za svojo službo so od kralja plemiči dobili v najem posest, imenovano fevd.

2. Ob ilustraciji navedi dele fevda.

KMEČKA posest

SRENJSKA ZEMLJA posest

Obveznosti podložnikov:

DELO NA FEVDALČEVI ZEMLJI TLAKA

DAJATVE

DEL PRIDELKA PRIDVORNA posest

64

DESETINA

DESETI DEL PRIDELKA

Kako je bila organizirana srednjeveška družba

3. Razloži pojme.

VAZAL

PLEMIČ, KI SLUŽI KRALJU IN OD NJEGA DOBI FEVD

TLAČAN

NESVOBODEN KMET, PODLOŽNIK

SAMOZADOSTNA POSEST

PREBIVALCI FEVDA SO VSE DOBRINE, KI SO JIH POTREBOVALI ZA ŽIVLJENJE, PRIDELALI NA FEVDU.

Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov Življenje plemičev in kmetov se je močno razlikovalo.

4. Ob ilustracijah primerjaj življenje obeh družbenih skupin.

POLOŽAJ V DRUŽBI

POMEMBEN

PODREJEN

BIVALIŠČE

GRAD

SKROMNE KOČE

OBLAČILA

KVALITETNA, RAZKOŠNA

PREPROSTA

PREHRANA

RAZNOLIKA

PREPROSTA

ZABAVA

PLESI, GLASBA, IGRE

VERSKKI IN LJUDSKI PRAZNIKI PONOVIMO

DRUŽBENI SISTEM V EVROPI

POSEST

Fevdalizem

TRIJE STANOVI

POLOŽAJ V DRUŽBI JE DEDEN

GRADOVI

KAKO JE BILA ORGANIZIRANA SREDNJEVEŠKA DRUŽBA

SAMOZADOSTNA POSEST

TRIJE DELI

NESVOBODNI

Plemstvo BOJEVANJE

Fevd

Kmetje SLUŽIJO KRALJU ALI VIŠJEMU VEZALU

PREPROSTO ŽIVLJENJE

OBVEZNOSTI DO FEVDALCA

65

Na Arabskem polotoku je v zgodnjem srednjem veku deloval prerok Mohamed. Združil je arabska plemena in osnoval arabsko državo.

Med Arabci je širil islamsko vero. Arabska in islamska kultura sta bili zelo razviti.

Kako sta se širila arabska država in islam

Mohamed je združil Arabce Mohamed je bil trgovec, ki je na svojih potovanjih spoznaval različne dežele, njihove ljudi in verstva. Postal je voditelj Arabcev in ustanovil arabsko državo.

1. Po smrti Mohameda se je arabska država zelo razširila.

A. Na zemljevidu pobarvaj največji obseg arabske države.

B. Podčrtaj prvo središče arabske države (še v času življenja Mohameda).

B. Obkroži glavna mesta kasneje nastalih kalifatov.

C. Črtkano podčrtaj kraj, pri katerem je frankovska vojska premagala Arabce in ustavila njihovo napredovanje v Evropi.

Č. Katera evropska država je bila pod arabsko oblastjo?

ŠPANIJA, PORTUGALSKA ____________________________________________________________________________________________ D. Kateri dve državi sta zaradi arabskega širjenja izgubili največ ozemlja?

PERZIJA, BIZANTINSKO CESARSTVO ____________________________________________________________________________________________

Islam – vera v boga Alaha Glavno določilo islamske vere je, da obstaja le en sam bog – Alah.

2. Pravoverni muslimani molijo petkrat na dan. Ob slikah odgovori na vprašanja.

A. Kako imenujemo verski prostor, v katerem molijo muslimani?

MOŠEJA, DŽAMIJA _______________________________________________ B. Kakšno vlogo ima minaret ob njem?

Z NJEGA KLIČEJO K MOLITVI _______________________________________________ C. Pred mošejo se nahaja prostor za umivanje. Čemu služi?

DA SE VERNIKI UMIJEJO _______________________________________________ Č. Kako so okrašeni muslimanski verski prostori v notranjosti?

ARABESKE, KALIGRAFSKI OKRASKI _______________________________________________ D. Kako imenujemo sveto knjigo muslimanov?

KORAN _______________________________________________ E. Kakšna določila so zapisana v Koranu?

DOLOČAJO VSAKDANJE ŽIVLJENJE _______________________________________________ (PREHRANO, OBLAČENJE), DRUŽINSKO _______________________________________________ IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE _______________________________________________ 66

Kako sta se širila arabska država in islam

Razvita arabska in islamska kultura S širjenjem arabske države je arabska kultura prevzela znanje različnih kultur. Ker je bila glavna povezovalna sila te kulturne različnosti islamska vera, jo imenujemo islamska kultura.

3) V učbeniku na strani 109 si preberi poglavje o islamski kulturi in znanosti. S črto poveži spodaj navedene značilnosti posameznih znanosti z ustrezno znanostjo.

Operacije

MATEMATIKA

Arabske številke

Opazovanje zvezd

MEDICINA

Algebra

Zemljevidi

ASTRONOMIJA

Preučevanje delovan je očesa

Krvni obtok v pljučih

GEOGRAFIJA

Določitev gibanja Zemlje okoli Sonca

4. V umetnosti so islamski umetniki zapustili čudovita dela.

Pod vsako sliko zapiši, katero umetnostno delo prikazuje.

KALIGRAFSKI OKRASKI

ARABESKA

ZBIRKA ZGODB TISOČ IN ENA NOČ

PONOVIMO

MOHAMED ARABSKA DRŽAVA

RAZŠIRITEV

PREROK; ZDRUŽIL ARABCE

DO INDIJE

ISLAM

EN BOG ALAH, PET DOLŽNOSTI

IN ŠPANIJE ARABSKA DRŽAVA IN ISLAM KORAN

ISLAMSKA ZNANOST

SVETA KNJIGA;

RAZVITA, UNI-

DELI SE NA POGLAVJA IN VERZE

ISLAMSKA UMETNOST

ARABESKE, KALIGRAFSKI OKRASKI, ZGODBE

VERZE, ZNANSTVENA DELA

67

V srednjem veku so se razvijale tudi civilizacije v Severni, Srednji in Južni Ameriki. Močna kraljestva so obstajala tudi v Afriki. Kitajska pa ni bila le velika sila, temveč je imela tudi najbolj razvito tehnologijo na svetu.

Svet v srednjem veku

Ameriki v srednjem veku Prva poznana civilizacija v Srednji Ameriki so bili Olmeki, zato jih imenujejo tudi »mati kulture«.

1. Na zemljevidu so označene največje ameriške civilizacije srednjega veka. V kvadrate zapiši eno od njihovih značilnosti.

značilnosti

značilnosti

MATI KULTURE,

PRVA MESTNA

PIRAMIDE

NASELBINA, KOLEDAR, PISAVA značilnosti

BOGATA KULTURA značilnosti

TKANINE, KERAMIČNI IZDELKI

Afrika v srednjem veku Na današnjem ozemlju Etiopije in Eritreje se je v 1. tisočletju pr. Kr. začelo razvijati kraljestvo Aksum, ki je doseglo višek v 4. stoletju po Kr. 2. A. Trgovci iz kraljestva Aksum so trgovali z raznovrstnim blagom. Premisli in posamezni vrsti blaga pripiši, iz katere celine je prišlo v kraljestvo Aksum.

SOL

SLONOVINA

SEVERNA AFRIKA

AFRIKA

ZLATO

AFRIKA

B. Kaj lahko na osnovi prejšnje naloge sklepaš o položaju kraljestva Aksum v trgovini?

BILO JE POMEMBNO TRGOVSKO SREDIŠČE

68

STEKLO

FENICIJA, EGIPT

Svet v srednjem veku

Azija v srednjem veku Na Daljnem vzhodu je bila ozemeljska in tehnološka velesila Kitajska, katere kulturo so posnemali tudi na Japonskem.

3. A. Pod vsako sliko zapiši, katero kitajsko tehnično iznajdbo prikazuje.

PORCELAN

URA

KOMPAS

PAPIRNATI DENAR

B. Obkroži imena tistih iznajdb, ki se uporabljajo še danes.

4. Na sliki je podoba samuraja ob koncu srednjega veka.

A. Zapiši štiri značilnosti SAMURAJEV.

•_______________________________ VOJAKI •_______________________________ SLUŽILI POSESTNIKOM •_______________________________ POGUMNI •_______________________________ ČASTNO ŽIVLLJENJE

PONOVIMO

NAZCA, MOCHE

OLMEKI, ZAPOTEKI Srednja Amerika

Ameriki

Južna Amerika

RAZVITE KULTURE

VPLIV NA DRUGE KULTURE

TRGOVSKO SREDIŠČE

TEHNOLOŠKI NAPREDEK

Kraljestvo Aksum

Afrika

Krščanstvo

KOPTSKA IN ETIOPSKA CERKEV

Kitajska SVET V SREDNJEM VEKU

Daljni vzhod

Japonska

ZGLEDOVANJE PO KITAJSKI

69

V času preseljevanja ljudstev so se na današnje slovensko ozemlje priselili Slovani. Osnovali so državno tvorbo, imenovano Karantanija. Karantanci so v 8. stoletju sprejeli krščansko vero.

Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru

Naselili so se Slovani V času preseljevanja ljudstev je čez današnje slovensko ozemlje potekala glavna smer vpadov v Italijo, središče Zahodnorimskega cesarstva.

MORAVANI 1. Oglej si zemljevid in reši nalogo. V pomoč SLOVA KI ti je zemljevid v učbeniku na strani 115.

A. Na zemljevidu označi obe smeri, od koder so se v vzhodnoalpski prostor BAVARCI naseljevali Slovani.

B. Ugotovi, katera ljudstva so mejila s KARANTANIJA Slovani v vzhodnih Alpah ter na črte zapiši njihova imena.

C. Različne barve nakazujejo obseg dveh slovanskih državnih tvorb v 8. stoletju: Karantanije in Karniole.

V ustrezen barvni prostor vpiši njuni imeni. FURLANI KARNIOLA

2. V procesu naseljevanja je na današnjem slovenskem ozemlju prihajalo do mešanja slovanskih prebivalcev s staroselci.

A. Kdo so bili staroselci?

ROMANIZIRANI PREBIVALCI (KELTI IN DRUGI) B. Novi priseljenci, Slovani, so od staroselcev prevzeli različna znanja. Katera? Pravilne odgovore obkroži. znanje o poljedelstvu znanje pisanja

imena krajev znanje latinščine

imena rek znanje obdelovanja železa

Nastala je Karantanija V 7. stoletju se je prvič v virih pojavilo ime »mejna pokrajina Vinedov«, ki jo bolj poznamo pod imenom Karantanija.

3. Dopolni trditve tako, da boš z njimi opisal značilnosti Karantanije.

POLITIČNA TVORBA A. Bila je prva ________________________________________ v zgodnjem srednjem veku na ozemlju vzhodnih Alp. OSMEGA B. Povsem samostojna je bila od srede 7. do srede __________________________ stoletja.

MURA C. Njeno jedro so bile doline ob zgornjem toku rek Drava in _________________________________.

KRNSKEM Č. Središče je bilo na _____________________________________________________ gradu (na južnem Koroškem).

70

Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru

4. Na sliki je najbolj znan simbol Karantanije.

A. Kateri simbol prikazuje slika?

KNEŽJI KAMEN _____________________________________________ B. Ob katerem obredu je imel ta simbol pomembno vlogo?

USTOLIČEVANJU _____________________________________________ C. Koga so ustoličili na tem simbolu?

KNEZA _____________________________________________

Razširila se je krščanska vera Ko so v 8. stoletju Karantanci priznali zunanjo oblast Bavarcev (in s tem tudi Frankov), so sprejeli krščansko vero.

5. Spodaj navedene dogodke razvrsti v kronološkem vrstnem redu s številkami od 1 do 4. Številka 1 pomeni najstarejši dogodek.

3 Karantanci priznajo nadoblast Bavarcev in Frankov. _____ _____ 1 Karantanijo ogrozijo Obri. _____ 2 Karantanci prosijo Bavarce za pomoč proti Obrom. _____ 4 Karantanci sprejmejo krščansko vero.

6. Pokristjanjevanje je območje vzhodnih Alp vključilo v zahodnoevropski kulturi prostor.

Kaj naj bi to pomenilo? Obkroži pravilna odgovora.

A. V vzhodnoalpskem prostoru so se razširila imena, ki so bila po izvoru krščanska.

B. V vzhodnoalpskem prostoru so se razširile navade, značilne za muslimansko vero.

C. V vzhodnoalpskem prostoru so se uveljavile navade, povezane s krščansko vero.

PONOVIMO

Dopolni časovni trak, ki predstavlja dogajanje v vzhodnoalpskem prostoru v zgodnjem srednjem veku.

Preseljevanje ljudstev RAZLIČNA PLEMENA

Samova plemenska zveza

ZVEZA SLOVANOV ZARADI OBRSKE NEVARNOSTI

Karantanija

• PRVA SLOVANSKA POLITIČNA TVORBA V VZHODNIH ALPAH

Karniola POLITIČNA TVORBA NA OBMOČJU DANAŠNJE SLOVENIJE

Karantanija izgubi zunanjo samostojnost

• KRNSKI GRAD

• 8. STOLETJE • BAVARSKA NADOBLAST

71

V letih 819–820 so se Karniolci in Karantanci pridružili uporu plemiča Ljudevita Posavskega zoper frankovsko oblast, a so bili poraženi. Obe kneževini sta zaradi tega doživeli veliko sprememb. V Panonski nižini je knez Kocelj v 9. stoletju mejno grofijo Spodnjo Panonijo proglasil za samostojno kneževino. V drugi polovici 9. stoletja pa je ozemljem nekdanje Karantanije, Karniole in Spodnje Panonije vladal kralj Arnulf.

Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju

Kako je Karantanija izgubila samostojnost Knez na današnjem Hrvaškem, Ljudevit Posavski, se je v začetku 9. stoletja uprl frankovski oblasti z orožjem. V letih 819–820 so se mu pridružili tudi Karniolci in Karantanci.

1. V uporu so bili Karantanci in Karniolci poraženi, zaradi česar so doživeli veliko sprememb. Pri vsaki spremembi zapiši en primer, s katerim boš spremembo obrazložil. V pomoč so ti ključne besede v oklepajih.

POLITIČNO VODSTVO

(frankovski kraljevi uradnik)

POLITIČNA ORGANIZACIJA

(grofija; fevdi)

DRUŽBENE SPREMEMBE

KARANTANSKI KNEZ JE BIL ODSTAVLJEN. OZEMLJE KARANTANIJE JE BILO RAZDELJENO NA FEVDE. (fevdalizem) UVEDEN JE BIL FEVDALIZEM. KARANTANSKI KMETJE SO POSTALI NESVOBODNI.

2) V ta čas sodijo tudi Brižinski spomeniki, najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih Alpah. Kaj je bilo v tem dokumentu zapisano?

A. Zapis o vsakdanjem življenju ljudi v vzhodnih Alpah.

B. Zapis o kaznih, izrečenih podložnim kmetom na fevdu freisinške škofije.

C. Dva obrazca za spoved in pridiga o grehu.

Nastala je Spodnja Panonija Mejna grofija Spodnja Panonija je obsegala ozemlje med rekami Rabo, Donavo in Dravo. Vključevala je tudi del današnjega slovenskega ozemlja na severovzhodu.

3. Oglej si zemljevid in reši nalogo.

V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 115.

A. Na zemljevidu označi obseg Spodnje Panonije, tako da potegneš rdečo črto po njenih mejah.

B. Na črto zapiši ime središča Spodnje Panonije.

C. Del katere države je bila do leta 769 Spodnja Panonija?

FRANKOVSKE ________________________________ ________________________________ Č. Kdo je bil voditelj samostojne Spodnje Panonije med letoma 769–784?

KNEZ KONCELJ ________________________________ 72

BLATENSKI KOSTEL

Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju

4. Na sliki sta misijonarja, brata Konstantin in Metod. Dopolni kvadrate ob sliki, tako da vanje zapišeš značilnosti, povezane z njunim življenjem v Spodnji Panoniji.

Kakšno vero sta širila brata med Slovani v Spodnji Panoniji?

Kakšno pisavo sta prva uporabljala?

KRŠČANSKO

GLAGOLICO

Katera škofija je pred njima širila vero v Spodnji Panoniji?

V kakšnem jeziku sta širila vero?

SALZBURŠKA

SLOVANSKEM

Obstajalo je Arnulfovo kraljestvo V drugi polovici 9. stoletja je ozemljem nekdanje Karantanije, Karniole in Spodnje Panonije vladal kralj Arnulf.

5. Katero vprašanje o Arnulfovem kraljestvu bi zastavil ob spodaj napisani trditvi?

Svojo mladost je preživel pri materini družini v Karantaniji, ki je kasneje prestavljala središče njegove moči.

ALI JE BIL SORODSTVENO POVEZAN S KARANTANCI? PONOVIMO

Nadaljuj reševanje naloge tako, da poiščeš odgovarjajoči pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Dobil boš nov pojem.

Voditelj upora proti Frankom med letoma 819–823.

Kneževina na današnjem avstrijskem Koroškem, ki se je pridružila uporu proti Frankom.

Najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih Alpah.

Središče Spodnje Panonije.

Družbeni sistem, uveden v Karantaniji po porazu upora proti Frankom.

V Spodnji Panoniji sta delovala misijonarja Konstantin in __________.

Zakon sodnim ljudem je najstarejši ___________ zakonik.

Vladar Karantanije, Karniole in Spodnje Panonije v drugi polovici 9. stoletja.

15

K

LJUDEVIT POSAVSKI

2

A

KARANTANIJA

2

R

BRIŽINSKI SPOMENIKI

6

N

BLATENSKI KOSTEL

7

I

FEVDALIZEM

4

O

METOD

2

L

SLOVANSKI

1

A

ARNULF

Fevdalizem Blatenski kostel Arnulf Brižinski spomeniki Slovanski Ljudevit Posavski Metod Karantanija

73

Evropski visoki srednji vek: gospodarski in kulturni napredek 75 77 79 81 83 85 87 89

Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000 Kako se je okrepila moč cerkve Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo Kako so mesta spremenila evropo Kako se je razvijala evropska kultura Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na slovenskem

Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000

Med 8. in 10. stoletjem se je Evropa soočala z roparskimi vpadi Vikingov, Saracenov in Madžarov. Ker je bila takrat Evropa razdrobljena na številne države, skupna obramba pred roparskimi vpadi ni bila mogoča. Moč kraljev je bila oslabljena, medtem ko se je okrepila moč fevdalcev, ki so jim služili številni vitezi.

Novi vpadi po Evropi Čas okoli leta 1000 je bil za zahodno Evropo prelomni čas. Evropske države, še zlasti v zahodne, so oslabili vpadi in ropanja novih ljudstev.

1. Oglej si zemljevid in reši nalogo.

V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 118–119.

A. Na zemljevidu z rdečo barvo označi smeri napadov Vikingov.

B. Ugotovi, katera ljudstva in države so bile najbolj prizadete zaradi njihovih vpadov.

Obkroži njihova imena.

C. Na zemljevidu označi smeri napadov Madžarov in Saracenov. Č. Katere tri države v Evropi so bile okoli leta 1000 največje?

RIMSKO NEMŠKO CESARSTVO, KRALJEVINA FRANCIJA, BIZANTINSKO CESARSTVO

Kdo so bili Vikingi Vikingi so se doma preživljali predvsem s kmetovanjem in ribolovom. Imenujemo jih tudi Normani.

2. Nadaljuj z izpolnjevanjem oblačkov tako, da vanje zapišeš značilnosti Vikingov. Pomagaj si z naslednjimi besednimi zvezami, (če se njihov pomen dopolnjuje, jih združi): ROPANJE SAMOSTANOV IN CERKVA, DRAKAR, VOJAŠKA OPREMA, RAZISKOVALCI, PRIPLULI DO AMERIKE.

ROPANJE SAMOSTANOV IN CERKVA

DRAKAR, VOJAŠKA OPREMA

PRIPLULI DO AMERIKE

RAZISKOVALCI

75

Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000

Razdrobljena Evropa okoli leta 1000 Roparski napadi so povzročili zastoj v evropskem gospodarskem razvoju. Prizadeli so mnoge države in njihove kralje ter imeli tudi politične posledice.

3. Kaj se je zgodilo z močjo kraljev iz osrednje države?

MOČ KRALJEV JE UPADALA 4. Razloži pojem.

FEVDALNA RAZDROBLJENOST

NAMESTO MOČNE ENOTNE DRŽAVE, SO OBSTAJALE ŠTEVILNE SAMOSTOJNE DRŽAVE

Kdo so bili vitezi Fevdalci so v Evropi okoli leta 1000 zaradi stalnih spopadov organizirali svoje privatne vojaške oddelke, v katerih so se bojevali vojaki, ki jih imenujemo vitezi.

5. Spodaj so navedene ključne besede, s katerimi lahko opišemo življenje vitezov. Na črto pod besedami zapiši kratko obrazložitev.

A. NI VITEZA BREZ KONJA

BOJEVALI SO SE NA KONJIH. B. GRADOVI

ŽIVELI SO V GRADOVIH. C. SLUŽITI GOSPODU

BOJEVALI SO SE ZA FEVDALCE. Č. VITEŠKI TURNIRJI

ZABAVNO TEKMOVANJE D. GRBI

ZNAK DRUŽINE PONOVIMO

Novi vpadi po Evropi

Vikingi • IZ SKANDINAVIJE

VPADI VIKINGOV, MADŽAROV IN SARACENOV;

• BLISKOVITI NAPADI PO EVROPI

MED LETOMA 800 IN 1000

• TRGOVCI IN RAZISKOVALCI

Vitezi • VOJAKI • ZVESTOBA GOSPODU • POGUMNI • VITEŠKI TURNIRJI

76

Oslabitev moči kraljev • DVIGALA SE JE MOČ POSAMEZNIH FEVDALCEV • ŠTEVILNE SAMOSTOJNE DEŽELE

Kako se je okrepila moč cerkve

V nasprotju z mnogimi kralji, ki so imeli šibko moč, se je moč papeža in krščanske cerkve okrepila. Oživeli so samostani, ki so postali središča srednjeveške kulture. Ustanovljeni so bili novi meniški redovi. Z naraščajočo močjo cerkve so bile povezane tudi križarske vojne.

Naraščajoča moč cerkve Papež je bil voditelj cerkve v Rimu, ki so mu bili podrejeni vsi duhovniki.

1. Na sliki je grb sedanjega papeža.

A. Katera dva simbola, ki sta še iz srednjega veka značilna za grb papežev, lahko opaziš?

PAPEŠKA KRONA (TIARA), ZLATA KLJUČA B. Zakaj srednji vek imenujemo tudi »obdobje vere«?

VERA JE BILA LJUDEM TAKRAT ZELO POMEMBNA. C. Pomisli, ali so bile nedeljske maše za vaščane le verski praznik?

TUDI PRILOŽNOST ZA DRUŽABNO SREČANJE.

Oživitev samostanov Okoli leta 1000 se je med menihi začelo širiti gibanje, ki je zagovarjalo prenovo rimskokatoliške cerkve. Pobudniki reform so zahtevali tudi bolj pobožno življenje menihov v samostanih.

2. Na sliki je srednjeveški menih.

A. Katero delo opravlja menih na sliki?

Katera dela so menihi še opravljali?

PREPISUJE KNJIGO; ZDRAVLJENJE, IZOBRAŽEVANJE B. S čim se ukvarjajo menihi danes?

MOLIJO, PRIDELUJEJO ZELIŠČA C. Kateri meniški redovi so bili ustanovljeni okoli leta 1000? Obkroži jih.

BENEDIKTINCI

KARTUZIJANI DOMINIKANCI CISTERCIJANI JEZUITI

3. Z oživitvijo samostanov so bili ustanovljeni številni novi meniški redovi. Frančišek Asiški je ustanovil red frančiškanov.

A. V učbeniku na strani 125 preberi življenjepis Frančiška Asiškega. Izpiši štiri značilnosti, za katere meniš, da so bile v njegovem življenju pomembne.

1.

MLADOST POSVETIL ŠTUDIJU IN ZABAVI

2.

ŽIVLJENJE NATO POSVETIL BOGU

3.

ŽIVEL ZELO SKROMNO

4.

OSNOVAL RED FRANČIŠKANOV

Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi,

B. Na desni je kitica iz Frančiškove pesmi.

Morda poznaš njen naslov?

SONČNA PESEM

posebno s Soncem, velikim bratom, ki razsvetljuje dneve in nas.

Lepo je in v velikem sijaju žari.

77

Kako se je okrepila moč cerkve

Kdo so bili križarji Papež je evropske plemiče konec 11. stoletja pozval na vojno proti muslimanom. Njihov cilj naj bi bila osvoboditev Jeruzalema in Palestine (Svete dežele) izpod muslimanske oblasti. Pohode evropskih krščanskih plemičev v Sveto deželo imenujemo križarske vojne.

4. V okvirčkih so opisane značilnosti križarjev. Preberi jih in v prazen prostor nariši križarja. Pri tem upoštevanj navedene značilnosti.

Križarji so se borili za krščansko vero. Njihov znak je bil križ.

Opremljeni so bili z mečem, ščitom in oklepom.

Križarji so bili vitezi, vojaki na konjih.

Vitezi so nosili tudi zastave s svojim grbom.

5) Križarske vojne so imele številne posledice in so povzročile mnoge spremembe. Katere?

TRGOVINSKA IZMENJAVA,ODKRITJE ARABSKEGA ZNANJA PONOVIMO

Kdaj je bila moč cerkve velika?

Kdo je bil voditelj zahodne krščanske cerkve?

OKOLI LETA 1000, VSE DO KONCA SREDNJEGA VEKA Kakšno je bilo življenje menihov?

PAPEŽ V RIMU Kaj so zahtevale reforme samostanov?

MOČ CERKVE

PREPROSTOST,

SKROMNO;

78

MOLITEV;

Križarski pohodi

POBOŽNOST,

PREPISOVANJE

POHODI EVROPSKIH PLEMIČEV

POST IN MOLITEV

KNJIG

V SVETO DEŽELO

Čas med leti 1000 in 1300 pomeni velik napredek za evropsko gospodarstvo in njegovo oživitev.

Napredek je bil viden najprej v kmetijstvu.

Zatem sta se razmahnili obrt in izmenjava blaga (trgovina).

Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo Zakaj je napredovalo kmetijstvo

Napredek evropskega gospodarstva po letu 1000 je bil viden najprej v kmetijstvu.

1. Katera nova orodja so se uveljavila v kmetijstvu po letu 1000? Obkroži jih med spodaj naštetimi. komat

plug na kolesa

ralo

železne lopate

traktor

vodni mlin

2. Pridelek na poljih je povečalo natriletno kolobarjenje. Izpolni spodnjo tabelo z manjkajočimi podatki.

OZIMNO ŽITO Ena tretjina Žito, ki se poseje jeseni; rž, pšenica

jarino žito

praha

ENA TRETJINA

Ena tretjina

Žito, ki se poseje spomladi: oves, ječmen

PRAZNA NJIVA, PAŠNIK

3. Okoli leta 1000 so začeli organizirano iskati in pripravljati nove obdelovalne površine.

Poveži sorodne pojme v pare. Širjenje obdelovalnih površin Širjenje obdelovalnih površin le v mejah fevda Širjenje posesti v tujih deželah

Zunanja kolonizacija Kolonizacija Notranja kolonizacija

4. Oglej si sliko.

A. Kakšno obliko polj prikazuje?

DOLGA POLJA

B. Pojasni, kaj je vplivalo na izoblikovanje tovrstne oblike polj.

UPORABA PLUGA

Kako sta oživeli obrt in trgovina Okoli leta 1000 so obrtniki prodajali svoje izdelke lokalnim prebivalcem, pa tudi že kupcem v oddaljenih deželah.

5) Pomisli, kaj je vplivalo na oživitev obrti v srednjeveški Evropi.

NAPREDEK KMETIJSTVA, VEČ PREBIVALSTVA

79

Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo

6. Na zemljevidu Evrope v visokem srednjem veku: A. vriši najpomembnejše trgovske poti, B. podčrtaj imeni obeh morij, ki sta veljali za največji trgovski središči, C. obkroži najpomembnejša trgovska mesta obeh trgovskih območij.

7. Preberi pisni vir.

A. Kaj so bili cehi?

»Roger Aldith, Johnov sin, je bil obtožen, da je dvakrat kršil pravila ceha: naredil je odejo, ki je

ZDRUŽBE OBRTNIKOV ISTEGA POKLICA

bila polovično narejena iz dobrega blaga, polovično pa iz slabega blaga. Odvzeto mu je bilo članstvo v cehu, zatem pa je bil iz ceha izključen.«

B. O kateri nalogi ceha govori pisni vir?

(Odločitev krojaškega ceha, King Lynn, Norfolk,

KONTROLA KVALITETE BLAGA

1258.)

PONOVIMO

S pomočjo ključnih besed NATRILETNO KOLOBARJENJE, SREDNJEVEŠKA KOLONIZACIJA, TRGOVSKE POTI, CEHI sestavi kratek povzetek današnje snovi.

K NAPREDKU KMETIJSTVA JE PRIPOMOGLO NATRILETNO KOLOBARJENJE, PRI KATEREM JE KMET OBDELOVAL 2/3 ZEMLJE. OBDELOVALNE POVRŠINE SO ŠIRILI S KOLONIZACIJO, V KATERI SO KRČILI GOZDOVE. ŽIVAHNE TRGOVSKE POTI SO POTEKALE PO OBALAH REK, SEVERNEGA, BALTIŠKEGA IN SREDOZEMSKEGA MORJA. OBRTNIKI ISTEGA POKLICA SO SE ZDRUŽEVALI V CEHE. 80

Kako so mesta spremenila Evropo

Naraščanje prebivalstva ter cvetoča trgovina sta vplivali na rast mest v Evropi, katerih število je hitro naraščalo. Življenje meščanov se je precej razlikovalo od življenja kmetov.

Kaj je bilo značilno za srednjeveška mesta Število mest je hitro naraščalo, prav tako število meščanov. Tipično evropsko mesto je v 13. stoletju štelo od 1.500 do 2.500 prebivalcev 1. Oglej si sliko, ki prikazuje mesto London v poznem srednjem veku in dogovori na vprašanja.

TEMZI PREVOZU BLAGA, POTOVANJAU

A. Ob kateri reki je nastalo mesto London?

B. Čemu je služila reka?

C. Opiši, kakšne so bile hiše v mestu.

STRNJENE, VISOKE Č. Kje na sliki, meniš, se je nahajal glavni trg? Označi ga s puščico.

V BLIŽINI CERKVE D. Katera stavba najbolj izstopa na sliki? Pomisli, zakaj.

CERKEV, KER JE BILA POMEMBEN KRAJ VERSKIH OBREDOV IN SREČEVANJ E. Čemu so služile obkrožene naprave v pristanišču?

RAZKLADANJU TOVORA Z LADIJ

2. Mesta so ustanovili fevdalci (imenovani mestni gospodje) tako, da so s posebno listino mestu podelili mestne pravice in svoboščine. Naštej najpomembnejše mestne pravice.

PRAVICA DO TRŽNEGA MIRU, PRAVICA DO OBZIDJA, PRAVICA DO OSEBNE SVOBODE

81

Kako so mesta spremenila Evropo

3. Koga so šteli med meščane v srednjem veku? Kdo je poleg meščanov še živel v mestu?

• TRGOVCE IN OBRTNIKE • PLEMIČI, DUHOVNIKI, JUDJE, POSLI 4. Komu pravimo meščan danes?

KDOR PREBIVA V VELIKEM MESTU

Kakšno je bilo življenje v srednjeveškem mestu Življenje v mestu je bilo živahno, še zlasti v času sejmov in raznih prireditev.

5. Preberi pisni vir. »John Coyn iz Buryja v Suffolku in John Shepherd ter A. Kaj nam pisni vir pripoveduje o zabavi v John Goodbody iz istega kraja, so 14. novembra v Buryju srednjeveških mestih? napadli Axsmytha in Piersa, paznika, ki jima je kralj

BILO JE VELIKO PRILOŽNOSTI ZA ZABAVO

zaupal svojega noja. Zaprli so ju za pet dni, prav tako so zaprli tudi noja, ki so mu populili precej perja, zatem pa ga zastonj razkazovali ljudem.«

B. Pomisli, čemu je služil noj?

(Zapis dvornega sodišča v kraju Bury St Edmund,

ZA RAZKAZOVANJE, SAJ JE BIL NENAVADNA ŽIVAL

Suffolk, 1431)

6. Slika prikazuje zelo priljubljeno vrsto družabnosti v srednjem veku. Katero?

KOPEL

PONOVIMO

DRUGI

DOLG DELOVNI DAN Mestno življenje

Meščani

TRGOVCI

OBRTNIKI

DO OBZIDJA Mestne pravice

DO TRŽNEGA MIRU 82

DO OSEBNE SVOBODE

SREDNJEVEŠKA MESTA

ŽENE SO BILE DOMA

ŽIVAHNO TAVERNE Mestne družabnosti

JAVNE PRIREDITVE

OB SEJMIH

Nasprotno od splošnega prepričanja napredek znanosti v srednjem veku ni popolnoma zamrl. Splošen razcvet mest, ki je prinesel blaginjo, je v 12. stoletju vplival na nastanek univerz v zahodni Evropi. V okviru posameznih družbenih skupin (meščanstva, plemstva in kmetov) se je razvijala raznolika kultura.

Kako se je razvijala evropska kultura Napredek znanosti

V srednjem veku je obstajalo močno praznoverje, predvsem prepričanje, da obstajajo čarovnice.

1. Določen napredek so v srednjem veku doživele astrologija, astronomija, alkimija (kemija) in medicina. V učbeniku na strani 132 si preberi poglavje o napredku znanosti v srednjem veku. Spodaj navedena spoznanja poveži z znanostjo, ki so ji pripadala. opazovanje zvezd

ASTROLOGIJA/ASTRONOMIJA

opazovanje planetov

operacije očes

ALKIMIJA

ugotavljanje različnih bolezni

zdravilni napitki

MEDICINA

pridobivanje kovin

2. Preberi rubriko Ali veš? v učbeniku na strani 132. Kaj v njej lahko izveš o: • pomenu zdravilk in zdravilcev v srednjem veku?

SO BILI ZELO POMEMBNI; MED NJIMI VELIKO ŽENSK • higieni v mestih?

POMANJKLJIVA, ZATO SO SE POJAVILE MNOGE BOLEZNI • praznoverju v srednjem veku?

JE BILO ZELO MOČNO

V zahodni Evropi so nastale univerze Do sedaj smo spoznali, da so v antiki obstajale univerze v Atenah in Aleksandriji, v zgodnjem srednjem veku pa v Bizantinskem cesarstvu in arabski državi.

3. Kdo se je združeval v srednjeveških univerzah v Evropi?

PROFESORJI IN ŠTUDENTJE, KI SO SE SREČEVALI V DOLOČENIH PROSTORIH

4. Pomisli, katero univerzo so obiskovali študentje iz ozemlja današnje Slovenije?

PADOVA, BOLOGNA, DUNAJ, PRAGA

83

Kako se je razvijala evropska kultura

Kako raznolika je bila kultura Srednjeveška kultura je bila zelo raznolika. Razvijala se je v okviru posameznih družbenih skupin: meščanstva, plemstva in kmetov.

5. Izpolni shemo, ki prikazuje raznoliko kulturo v srednjem veku.

Kje bi našli prikazano obliko praznovanja?

Kdaj se je prikazano praznovanje/dejanje dogajalo?

Ali je prikazano praznovanje danes še ohranjeno?

NA PODEŽELJU

V MESTIH

NA GRADOVIH

OB LJUDSKIH PRAZNIKIH

OB JAVNIH PRIREDITVAH

V POLETNEM ČASU

DA

NE

NE

Katedrale – božja mesta Bogastvo in moč cerkve sta bila v srednjem veku najbolj vidna v zidavi cerkva.

6. Na slikah sta cerkvi, zgrajeni v dveh različnih umetnostnih stilih.

Umetnostni stil

ROMANIKA

GOTIKA

Ena od značilnosti tega stila

OBOKI

VISOKE STAVBE PONOVIMO

NAPREDEK ZNANOSTI

RAZNOLIKA KULTURA

• PRAZNOVERJE

• MESTNA

• ASTROLOGIJA,

• LJUDSKA

ASTRONOMIJA, MEDICINA

84

EVROPSKA KULTURA

• VITEŠKA

UNIVERZE

KATEDRALE

• 12. STOLETJE

• BOŽJA MESTA

• PRVA V ITALIJI

• GOTIKA

• ZANIMANJE ZA ZNANJE

• IZJEMNO VISOKE

Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele

Številni plemiči so pridobili posesti na današnjem slovenskem ozemlju. Njihove posesti so postale v 12. stoletju teritorialno zaokrožene in avtonomne enote, ki jih imenujemo dežele.

Katere so bile slovenske zgodovinske dežele Na današnjem slovenskem ozemlju se je izoblikovalo več dežel.

1. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 136. Zatem izpolni karto na desni.

A. Zapiši imena posameznih dežel KOROŠKA in pobarvaj njihov obseg.

B. Obkroži njihova glavna mesta.

C. Kako so nastale dežele?

VOJNAMI, _____________________________ DEDOVANJEM _____________________________ Č. Kdo je vodil deželo?

AJ T Š

GORIŠKA

Z NAKUPI, _____________________________

KRANJSKA

DEŽELNI KNEZ _____________________________ _____________________________ _____________________________ D. Pojasni, kaj je bila »deželna zavest«.

A

SK R E

ISTRA

ZAVEST O PRIPADNOSTI POSAMEZNI DEŽELI

Kako so Habsburžani širili oblast v vzhodnih Alpah V 13. stoletju so večino posesti v slovenskih deželah v last dobili Habsburžani, pomembna plemiška družina po izvoru iz današnje Švice.

2. Za omenjene posesti se je uveljavil naziv habsburška dedna posest. Razloži pojem.

HABSBURŠKA DEDNA POSEST

AVSTRIJA, ŠTAJERSKA, KRANJSKA, KASNEJE ŠE KOROŠKA IN GORIŠKA = LAST HABSBURŽANOV 3. Na kakšen način so Habsburžani dobili v last slovenske dežele?

Z VOJNAMI

4. Na zgornjem zemljevidu obkroži slovenske zgodovinske dežele, ki so jih v svojo last do 15. stoletja pridobili Habsburžani.

85

Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele

Kdo so bili Celjski grofje Naraščajočo moč in oblast Habsburžanov na današnjem slovenskem prostoru so v 14. in 15. stoletju ogrozili Celjski grofje.

5. Preberi poglavje Kdo so bili Celjski grofje v učbeniku na straneh 136–137 in izpolni časovni trak njihovega vzpona. gospodje Žovneški • NIŽJI PLEMIČI • PODREJENI HABSBURŽANOM

izumrtje družine • VOJNA PROTI HABSBURŽANOM • POGODBA O DEDOVANJU

grofje Celjski

ugledna srednjeevropska plemiška rodbina

• PODEDOVALI VEČJO

• ŠIRITEV VPLIVA PROTI

POSEST • VZPON

VZHODU IN JUGOVZHODU

državni knezi

povezava z Luksemburžani

• V 15. STOLETJU

• DOBIJO NOVE POSESTI

• IZENAČENI S HABSBURŽANI

• BARBARA CELJSKA

• CELJSKA DEŽELA

6. Pomisli, kaj nam o srednjem veku priča zgodba o vzponu in padcu Celjskih grofov.

DA JE BIL VZPON TEŽAK, POTREBNE SO BILE DOBRE POVEZAVE PONOVIMO

Nadaljuj reševanje naloge, tako da poiščeš odgovarjajoči pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Dobil boš nov pojem.

Plemkinja, rojena na Bizeljskem, velika dobrotnica in ustanoviteljica samostanov.

12

Š

SVETA HEMA KRŠKA

Dežele so bile ___________________zaokrožene in avtonomne enote.

1

T

TERITORIALNO

Celjske

V 13. stoletju so ozemlje slovenskih dežel pridobili ____________________________________.

2

A

HABSBURŽANI

Istra

Gospodje Žovneški so se v 14. stoletju preimenovali v _________________________________ grofe.

4

J

CELJSKE

Deželo je vodil deželni _______________________.

3

E

KNEZ

Sveta Hema krška

Dežela _______________________________ je bila razdeljena med Beneško republiko in Goriške grofe.

4

R

ISTRA

Ministeriali

Imena deželnih plemičev so nakazovala kraj njihovega porekla, na primer ________________ so izvirali iz Ptuja.

5

S

PTUJSKI

Knez

Posest Celjskih grofov imenujemo tudi ____________ ____ dežela.

6

K

CELJSKA

Teritorialno

Nižje plemiče v slovenskih zgodovinskih deželah imenujemo __________________________.

10

A

MINI STERIALI

86

Habsburžani

Ptujski

Celjska

Kolonizacija je spremenila kulturno in jezikovno podobo pokrajine, saj so nastala nova naselja in se priselili nemško govoreči prebivalci. Porast prebivalstva in izboljšave v transportu so vplivali na oživitev trgovine v 10. stoletju.

Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel Prebivalci so širili obdelovalne površine

Širjenje obdelovalnih površin (kolonizacijo) niso spodbujali le fevdalci v zahodnoevropskem prostoru, ampak tudi fevdalci v vzhodnoalpskem prostoru.

1. Kolonizacija je potekala v več fazah. S črto poveži opise faz z ustrezno fazo.

Potekala v dolinah in gričevjih z izsekavanjem gozdov in izsuševanjem močvirij.

NIŽINSKA KOLONIZACIJA

Potekala s krčenjem gozdov na višje ležečih predelih, na primer na Pohorju.

VIŠINSKA KOLONIZACIJA

Potekla od 13. do 15. stoletja.

Potekala od 10. do 13. stoletja.

2. Oglej si sliko.

A. Katero fazo kolonizacije prikazuje?

VIŠINSKO B. Kako imenujemo kmetijo na sliki?

SAMOTNA KMETIJA (SAMNJA); PO OBLIKI POSESTI PA CELKI

3. Pojasni pojem.

JEZIKOVNI OTOK

JE OBMOČJE, KJER SO STRNJENO ŽIVELI NEMŠKO GOVOREČI PREBIVALCI.

Potekala je živahna trgovina Domači trgovci so vodili predvsem trgovino med bližnjimi mesti, medtem ko je bila trgovina na dolge razdalje (tranzitna trgovina) v rokah tujih, predvsem judovskih trgovcev.

4. Trgovci iz slovenskih dežel so uvažali in izvažali najrazličnejše blago. Spodaj navedeno blago obkroži z rdečo barvo, če je bilo uvoženo oziroma z modro barvo, če so ga izvažali iz slovenskih dežel. med

žlahtne kovine

vino

usnje

začimbe

živina

južno sadje

vosek

kovinski izdelki

dragocene tkanine

87

Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel

5. Trgovske poti so omogočale razmah številnih obrti. Pod vsako sliko dopiši, katero obrt prikazuje.

LESENI IZDELKI "SUHA ROBA"

LONČARSTVO

KOVAŠTVO

Nastala so številna mesta Gospodarski razcvet današnjega slovenskega prostora v drugi polovici 12. in začetku 13. stoletja je vplival na nastanek mest.

6. Oglej si slike in pod vsako dopiši, katero slovensko mesto prikazuje, kdaj (stoletje) je bilo mesto ustanovljeno in zakaj je bilo mesto v srednjem veku pomembno.

LJUBLJANA, 13. STOLETJE LEGA OB LJUBLJANSKI CESTI

PTUJ, 13. STOLETJE LEGA OB POTI MED ITALIJO IN OGRSKO

7. Preberi pisni vir in odgovori na vprašanji.

A. Iz kakšnih materialov so gradili hiše?

PIRAN 13. STOLETJE TRGOVINA S SOLJO

»Hiše v mestu so bile zgrajene iz kamna in lesa. Če so hoteli gradbeniki postaviti hišo, so najprej sezidali temelje iz kamenja in malte /.../. Zunanje stene hiš so bile kamnite /.../, tramovi hiš pa so bili leseni. Tudi stene med sobami v hiši so bile lesene /.../. Hišne strehe so bile iz opeke,desk, slame ali protja /.../.« (Darja Mihelič, Meščan sem, Mihelač in Nešovič, Ljubljana, 1996)

KAMNA IN LESA

B. Katera nevarnost je pogosto ogrožala mesto, ker so bile hiše lesene?

POŽAR

PONOVIMO

Dopolni besedilo.

KULTURNO JEZIKOVNO podobo Kolonizacija na današnjih slovenskih tleh je spremenila _______________________ in _________________ NEMŠKO slovenske pokrajine. V prostor, naseljen s slovanskim prebivalstvom, so se priselili ______________________ govoreči TRGOVINA MEST prebivalci. V 10. stoletju je oživela _______________________, kar je vplivalo na ustanovitev številnih _____________.

PRIMORSKA Izjema so bila ________________________ mesta, ki so se ohranila še iz antičnih časov.

88

Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem

Od 11. stoletja dalje so se na današnjem slovenskem ozemlju razširili številni samostani. V poznem srednjem veku se je izoblikoval enoten podložniški stan. Zapuščino plemstva še danes predstavljajo gradovi. Med pomembne kulturne spomenike prištevamo tudi številne cerkve.

Samostani Oživitev samostanov, ki je v Evropi potekala od 11. stoletja dalje, je vplivala na razširitev samostanov tudi na današnjem slovenskem ozemlju.

1. Oglej si sliki in v kvadrate zapiši značilnosti srednjeveških samostanov in pomen njihovega delovanja na današnjih slovenskih tleh.

SREDIŠČA VERSKEGA

KULTURNA SREDIŠČA

ŽIVLJENJA

NABIRANJE ZELIŠČ

BENEDIKTINCI, CISTER-

IN ZDRAVILSTVO

CIJANCI, KARTUZIJANI, DRUGI REDOVI

Ljudska in meščanska kultura Kmetje so predstavljali okoli 80 % prebivalstva, od 13. stoletja je počasi naraščalo število meščanov.

2. Oglej si sliki in v kvadrate zapiši značilnosti srednjeveškega kmečkega in meščanskega življenja na današnjih slovenskih tleh.

ENOTEN PODLOŽNIŠKI

KMETOVANJE, TUDI

STAN

TOVORNIŠTVO IN OBRT

JEZIKOVNO IN

UKVARJANJE Z OBRTJO

NACIONALNO MEŠANO

IN TRGOVINO

MEŠČANSTVO

89

Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem

Gradovi Na današnjem slovenskem ozemlju so prevladovali majhni gradovi, saj je v teh deželah prevladovalo predvsem nižje plemstvo.

3. Oglej si sliki in v kvadrate zapiši značilnosti srednjeveških gradov na Slovenskem in življenja v njih.

MANJŠI GRADOVI

PO POREKLU

ALI VAŠKI DVORI

MEDNARODNO PLEMSTVO

VITEŠKA KULTURA

VITEŠKI TURNIRJI

Umetnost in kultura Razvoj umetnosti in kulture je sledil razvoju v drugih delih Evrope. Pomembna serdišča kulture so bili samostani.

4. Oglej si slike in pod vsako dopiši, kateri spomenik kulturne dediščine na slovenskih tleh predstavlja.

CRNGROB (FRESKE)

SAMOSTAN STIČNA

ROTUNDA V PREKMURJU

CERKEV NA PTUJSKI GORI

PONOVIMO VERSKA SREDIŠČA

Samostani

KULTURNA SREDIŠČA

ZDRAVILSTVO

DEŽELNO PLEMSTVO

MANJŠI

Gradovi

90

VEČINA PREBIVALCEV KMETJE

KULTURNI SPOMENIKI NA SLOVENSKEM

VITEŠKA KULTURA

Mestno in podeželsko življenje LJUDSKA IN MEŠČANSKA KULTURA STIŠKI ROKOPIS

Rokopisi SAMOSTANI

V LATINSKEM JEZIKU