http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/5.%20razred/Prirocniki_priprave/Pr

Predlog letne tematske priprave za pouk

SLOVENŠČINE v 5. razredu devetletne osnovne šole

DELO Z NEUMETNOSTNIMI BESEDILI 105 ur (60 % od 175 ur) Dragica Kapko, Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 5 1. sklop: DIALOG IN NEBESEDNO SPOROČANJE 2. sklop: NEURADNA IN URADNA TER ZASEBNA IN JAVNA BESEDILA 3. sklop: POGOVOR 4. sklop: AKTUALNI/ZANIMIVI DOGODKI 5. sklop: PRIPOVED 6. sklop: OBNOVA 7. sklop: SLOVNICA 8. sklop: SLOVAR 9. sklop: PRAVOPIS 10. sklop: OPIS RASTLINE 11. sklop: OPIS KRAJA 12. sklop: OPIS DELOVNEGA DNE 13. sklop: OPIS NARAVNEGA POJAVA 14. sklop: JAVNA OBVESTILA 15. sklop: MALI VEDEŽ PRAVOPISA

1. tematski sklop: DIALOG IN NEBESEDNO SPOROČANJE Ciljna tema: ANKETA, PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETE Naslova enot: PROSIM, ČE ODGOVORIŠ NA NASLEDNJA VPRAŠANJA; VEČINA VPRAŠANIH JE ODGOVORILA, DA ...

CILJI FUNKCIONALNI Branje Berejo anketo.

Opazujejo in razčlenjujejo strategijo izpolnjevanja ankete.

Povzemajo značilnosti besedilne vrste. »Berejo« in interpretirajo diagrame raznih oblik.

Pisanje Izpolnjujejo in tvorijo anketo.

Pišejo in oblikujejo besedila z računalnikom.

Izpolnjujejo preglednice.

Govorjenje Se pogovarjajo.

Utemeljujejo svoje mnenje.

Uporabljajo znanje.

Besedno in nebesedno predstavljajo rezultate ankete.

Upovedujejo nebesedna sporočila, tj. diagrame in preglednice.

Govorno nastopajo.

IZOBRAŽEVALNI Ob metajezikovni razčlembi zapisanih besedil spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: anketa.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Individualno delo – tiho branje Skupinsko delo in /ali delo v dvojicah – sestavljanje ankete in predstavljanje ugotovitev ankete Sodelovalno učenje Individualno delo – samostojno izpolnjevanje preglednic

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Delno in celostno preverjanje razumevanja ankete

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Knjižnična vzgoja Matematika Družba 7 Naravoslovje in tehnika

2. tematski sklop: NEURADNA IN URADNA TER ZASEBNA IN JAVNA BESEDILA Ciljna tema: NEURADNO IN URADNO VOŠČILO, NEURADNA IN URADNA ČESTITKA, PISMO Naslovi enot: VSE NAJBOLJŠE! – ISKRENE ČESTITKE!; PRIŠLO JE PISMO CILJI FUNKCIONALNI Branje Berejo neuradno in uradno voščilo oz. čestitko ter zasebno in javno pismo.

Prepoznavajo okoliščine za izrekanje voščila in čestitke ter okoliščine za zasebno oz. javno sporočanje.

Prepoznavajo uradne in neuradne okoliščine sporočanja ter ustrezno nagovarjanje in vikanje/ tikanje naslovnika ter ustrezen podpis sporočevalca.

Pisanje Tvorijo neuradno in uradno voščilo oz. čestitko ter zasebno pismo.

Izbirajo okoliščinam ustrezne slikovne voščilnice oz. čestitke.

Pišejo veliko in malo začetnico v izrazih spoštovanja.

Pišejo malo začetnico v imenih praznikov.

Pišejo nagovor in druge dele zasebnega pisma.

Pišejo ločila za nagovorom. Čitljivo in estetsko pišejo.

Oblikujejo pismo in pisemsko ovojnico.

IZOBRAŽEVALNI Ob metajezikovni razčlembi zapisanih besedil spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: neuradno in uradno besedilo.

V konkretnem primeru utemeljijo rabo male začetnice.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Individualno delo – samostojno reševanje nalog

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Delno in celostno preverjanje razumevanja zapisanih voščil oz. čestitk in Sodelovalno pisem učenje Celostno Problemsko ocenjevanje učenje tvorjenja obravnavanih Učenje z besedilnih vrst odkrivanjem

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Likovna vzgoja Računalništvo Oddelčna skupnost

7

3. tematski sklop: POGOVOR Ciljna tema: NEURADNI IN URADNI POGOVOR Naslov enote: ŽIVIJO, OČI! – DOBER DAN, GOSPOD KOCIJAN! CILJI FUNKCIONALNI Poslušanje, gledanje Poslušajo/gledajo neuradne in uradne pogovore.

Pomnijo podatke.

Govorjenje Prepoznavajo uradne in neuradne okoliščine pogovarjanja.

Prepoznavajo ustrezno, smiselno, vljudno in spoštljivo pogovarjanje.

Opazujejo nebesedne spremljevalce govorjenja ter sklepajo o čustvenem stanju sogovorcev in o čustvenem razmerju med sogovorci.

Vrednotijo ustreznost in vljudnost pogovora.

Utemeljujejo svoje mnenje.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Individualno delo – samostojno reševanje nalog

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Preverjanje predznanja

Delno in celostno preverjanje Sodelovalno (in ocenjevanje) učenje razumevanja gledanega Problemsko pogovora učenje Celostno Delo v preverjanje dvojicah in (in ocenjevanje) skupinah – odigranega igra vlog pogovora

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Oddelčna skupnost Družba

4

4. tematski sklop: AKTUALNI/ZANIMIVI DOGODKI Ciljna tema: NOVICA Naslov enote: SPET SE JE ZGODILO NEKAJ NOVEGA CILJI FUNKCIONALNI Branje Berejo novico.

Razumejo besedilo.

Se znajdejo v besedilu.

Povzemajo značilnosti novice.

Izrekajo in utemeljujejo svoje mnenje.

Razumejo besede/besedne zveze v prenesenem pomenu.

Berejo okrajšave za funkcijske nazive.

Poslušanje, gledanje Poslušajo/gledajo novico.

Razumejo besedilo.

Pisanje Pišejo okrajšave za funkcijske nazive.

Pravilno razvrščajo ime in priimek in besede po abecedi.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Delno preverjanje (in ocenjevanje) razumevanja in Sodelovalno razčlenjevanja brane in učenje poslušane/ gledane novice Individualno delo – tiho branje

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Družba Oddelčna skupnost Likovna vzgoja

5

5. tematski sklop: PRIPOVED Ciljna tema: PRIPOVEDOVALNO BESEDILO; FAZE ENOGOVORNEGA SPOROČANJA OZ. TVORJENJA ENOGOVORNEGA BESEDILA Vsebina: KATJA PRIPOVEDUJE; BREZ NAČRTA NI NE HIŠE NE BESEDILA CILJI FUNKCIONALNI Branje Berejo pripovedovalno besedilo.

Razumejo prebrano pripovedovalno besedilo.

Pravilno razvrščajo dejanja istega dogodka v pripovedovalnem besedilu.

Opazujejo, primerjajo in prepoznavajo vlogo sestavnih delov pripovedovalnega besedila.

Poimenujejo sestavne dele besedila.

Poslušanje, gledanje Poslušajo/gledajo posneto besedilo o nastajanju pripovedovalnega besedila.

Prepoznavajo temo posnetega besedila, bistvene podatke in razmerja med njimi ter okoliščine njegovega nastanka.

Opazujejo in razčlenjujejo potek tvorjenja besedila.

Opazujejo nebesedne zvočne in vidne prvine besedila, sklepajo o njihovi vlogi in presojajo njihovo ustreznost v danih okoliščinah.

Pisanje Obvladajo in udejanjajo faze sporočanja.

Pišejo pripovedovalno besedilo.

Presojajo svoje in tuje besedilo.

Pazijo na čitljivost in estetskost besedila.

Govorjenje Govorno nastopajo.

Izrekajo in utemeljujejo svoje mnenje.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Frontalno delo – poslušanje/ gledanje posnetega besedila Individualno delo – samostojno reševanje nalog Delo v dvojicah – branje pripovedovalnih besedil in pogovor o njih Sodelovalno učenje Problemski pouk

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Delno in celostno preverjanje in ocenjevanje razumevanja branega, poslušanega/ gledanega besedila Celostno preverjanje in ocenjevanje pisanja pripovedovalnega besedila

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Športna vzgoja Družba Naravoslovje in tehnika

9

6. tematski sklop: OBNOVA Ciljna tema: OBNOVA Naslov enote: BESEDILO POTUJE OD UST DO UST CILJI FUNKCIONALNI Branje Berejo besedilo.

Razumejo prebrano besedilo.

Obvladajo strategije prejemanja besedila in učenja iz besedila.

Poznajo vrste obnov in njihove značilnosti.

Govorjenje Strnjeno in podrobno ustno obnavljajo besedilo.

Govorno nastopajo.

Presojajo obnove in utemeljujejo svoje mnenje.

Pisanje Strnjeno in podrobno pisno obnavljajo besedilo.

Presojajo obnove in utemeljujejo svoje mnenje.

Izražajo isto osebo/žival/predmet … v zaporednih povedih z osebnim zaimkom.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Individualno delo – branje in pisanje obnov

Celostno preverjanje (in ocenjevanje) branja in razumevanja zapisanega besedila

Skupinsko delo in delo v dvojicah

Celostno preverjanje in Sodelovalno ocenjevnje učenje pisanja obnove Problemski pouk Individualno delo – samostojno reševanje nalog

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Športna vzgoja Naravoslovje in tehnika Oddelčna skupnost

6

7. tematski sklop: SLOVNICA Ciljna tema: ČASOVNO RAZMERJE MED DEJANJEMA/STANJEMA; VZROČNO-POSLEDIČNO IN NAMERNO-POSLEDIČNO RAZMERJE MED DEJANJEMA/STANJEMA Naslova enot: MED POUKOM, PRED POUKOM, PO POUKU; KER PONOČI NE SPIM, SPADAM MED SOVE CILJI FUNKCIONALNI Pisanje Logično razmišljajo, tj. prepoznavajo istočasna dejanja/stanja ter neistočasna dejanja/stanja in njihovo zapovrstje.

Pretvarjajo povedi z naštetima dejanjema/stanjema v povedi s časovnim odvisnikom.

Izrekajo istočasnost s prislovom hkrati in z veznikom medtem ko.

Prepoznavajo vlogo večbesednega veznika medtem ko.

Izrekajo neistočasnost s prislovom potem in z veznikom ko.

Pravilno rabijo vejico pred glavnim stavkom.

Logično razmišljajo, tj. ločujejo vzrok od posledice ter vzrok od namena.

Tvorijo povedi z vzročno-posledično povezanima dejanjema.

Tvorijo povedi z namerno-posledično povezanima dejanjema.

Pravilno rabijo vzročni in posledični veznik, vzročno in namerno vprašalnico ter vzročni in namerni veznik.

Pretvarjajo povedi z izraženo posledico v povedi z izraženim vzrokom.

Pravilno rabijo vejico med stavki.

IZOBRAŽEVALNI V konkretnem primeru utemeljijo rabo ločil.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Individualno učenje – samostojno reševanje nalog Frontalno delo Sodelovalno učenje Problemsko učenje Skupinsko delo

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Delno in celostno preverjanje razumevanja različnih vrst razmerij med dejanjema/ stanjema

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Naravoslovje in tehnika

6

8. tematski sklop: SLOVAR Ciljna tema: RAZMERJA MED BESEDAMI – ENOPOMENKE IN VEČPOMENKE Vsebina: SIMON, ŽE SPET IMAŠ ODTRGAN JEZIK! CILJI FUNKCIONALNI Pisanje Razumejo in rabijo večpomenske besede.

Opazujejo in opisujejo pomensko stran besede.

Razumejo in rabijo izraze večpomenka in enopomenka.

IZOBRAŽEVALNI Ob besedni razčlembi zapisanih besed/besednih zvez spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: – enopomenke, – večpomenke.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Individualno delo – samostojno reševanje nalog

Delno preverjanje razumevanja in rabe večpomenskih besed

Sodelovalno učenje Problemski pouk

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

2

9. tematski sklop: PRAVOPIS Ciljna tema: DELJENJE BESED Vsebina: KO GOVORIMO IN KO PIŠEMO . . .

CILJI FUNKCIONALNI Branje Prepoznavajo meje besed v zapisanem besedilu.

IZOBRAŽEVALNI Ob pravopisni in metajezikovni razčlembi spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: Poslušanje, gledanje – samoglasnik, Poslušajo in gledajo posneto besedilo, tj. predstavitev – soglasnik. osnovnih pravil za deljenje domačih besed.

Pisanje Obvladajo osnovna pravila za pisanje besed skupaj oz. narazen.

Pravilno delijo domače besede.

Obvladajo pravila za deljenje besed.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Individualno delo – samostojno reševanje nalog

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Delno in celostno preverjanje znanja o deljenju besed 4

Navedejo samoglasnike in soglasnike slovenskega knjižnega jezika.

Frontalno delo – poslušanje/ gledanje posnetka

Ločijo pojma glas in črka ter se zavedajo delne nesimetrije v njunem razmerju.

Sodelovalno učenje

V konkretnem primeru utemeljijo zapis glasov v besedi.

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Problemski pouk Učenje z odkrivanjem

10. tematski sklop: OPIS RASTLINE Ciljna tema: OPIS RASTLINE; SAMOSTALNIK: SPOL, ŠTEVILO Naslovi enot: PRI  VA  KO, LI  TU  PAN; KDO ALI KAJ JE TO?; OPROSTITE, KATEREGA SPOLA STE?; EDEN, DVA ALI VEČ?

CILJI FUNKCIONALNI Branje Berejo opis rastline.

Razumejo prebrano besedilo, tj. prepoznavajo temo, ključne besede in bistvene podatke.

Povzemajo vsebino besedila z miselnim vzorcem.

Povzemajo značilnosti opisa rastline.

IZOBRAŽEVALNI Ob metajezikovni in slovnični razčlembi spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: – samostalnik, – spol: moški, ženski, srednji, – število: ednina, dvojina, Poslušanje, gledanje množina, Poslušajo opis rastline.

Razumejo poslušano besedilo, tj. prepoznavajo temo, – večpomenka. ključne besede in bistvene podatke.

V besedilih prepoznavajo Povzemajo vsebino besedila z miselnim vzorcem. navedene pojme in jih Postavljajo vprašanja po poslušanju opisa rastline. poimenujejo z ustreznimi Pisanje jezikoslovnimi izrazi.

Sami pišejo opis rastline ob miselnem vzorcu.

Uvrstijo besede med samostalnike Govorjenje in utemeljijo svojo odločitev.

Tvorijo govorjeni opis rastline ob miselnem vzorcu.

Primerjajo in presojajo govorne nastope ter Navedenim skupinam besed utemeljujejo svoje mnenje. določijo osnovne Poročajo o delu v dvojici. oblikoslovne kategorije.

Pisanje Poimenujejo bitja, stvari in pojme.

Prepoznavajo in posplošujejo pomenske lastnosti samostalnikov.

Obvladajo in uporabljajo strategije za prepoznavanje samostalnikov.

Razumejo in rabijo strokovni izraz samostalnik.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Individualno delo − pisanje opisov Individualno delo − samostojno reševanje nalog Frontalno delo − gledanje posnetka

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Preverjanje predznanja Delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) razumevanja zapisanega in poslušanega/ gledanega opisa

Delno in celostno preverjanje in ocenjevanje Sodelovalno znanja o samostalniku (o učenje osnovnih oblikoslovnih Problemski kategorijah) pouk Učenje z odkrivanjem Delo v dvojicah

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Naravoslovje in tehnika

11

CILJI FUNKCIONALNI Ločujejo naravni spol od slovničnega.

Obvladajo in uporabljajo strategije za določanje spola.

Določajo spol samostalnikov.

Razumejo in rabijo strokovne izraze – moški, ženski in srednji spol.

Prepoznavajo številskost stvari iz končnice samostalnika.

Izrekajo število s pravilnimi končnicami samostalnika.

Ločujejo število samostalnika od številskosti poimenovanih bitij/stvari.

Obvladajo in uporabljajo strategije za določanje števila.

Pravilno rabijo neštevne edninske samostalnike.

Rabijo dvojinske oblike samostalnika namesto množinske.

Prepoznavajo in odpravljajo napake v izrekanju števila.

Pravilno rabijo slovenska množinska zemljepisna lastna imena.

Razumejo in rabijo strokovne izraze ednina, dvojina, množina, edninski in množinski samostalnik.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

11. tematski sklop: OPIS KRAJA Ciljna tema: OPIS KRAJA; SOCIOLINGVISTIKA Naslova enot: POVSOD JE LEPO − DOMA JE NAJLEPŠE; V DRŽAVI, NA OBČINI, V DRUŽINI CILJI FUNKCIONALNI Branje Berejo nebesedna sporočila, tj. zemljevid, piktograme.

Berejo opis kraja.

Razumejo prebrano besedilo, tj. prepoznavajo temo, ključne besede, bistvene in tudi manj bistvene podatke.

Povzemajo vsebino besedila z dopolnjevanjem miselnega vzorca.

Poslušanje Poslušajo opisa kraj.

Razumejo poslušano besedilo, tj. prepoznavajo temo, ključne besede, bistvene in tudi manj bistvene podatke.

Povzemajo vsebino besedila z dopolnjevanjem miselnega vzorca.

Govorjenje Ustno obnavljajo opisa kraja ob miselnem vzorcu.

Iščejo podatke po priročnikih.

Tvorijo in urejajo miselni vzorec.

Pisanje Opisujejo poljubno izbran kraj.

Primerjajo in presojajo napisana besedila ter utemeljujejo svoje mnenje.

Povzemajo značilnosti opisa kraja.

Rabijo pravilno začetnico v imenih prebivalcev kraja,

IZOBRAŽEVALNI Ob metajezikovni razčlembi besedil spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: – državni jezik, – uradni jezik, – knjižni jezik, – neknjižni jezik.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Individualno delo − pisanje opisov Individualno delo − samostojno reševanje nalog Problemsko učenje Skupinsko delo Delo v dvojicah – igra vlog Frontalnio delo – poslušanje posnetka

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Preverjanje predznanja Delno in celostno preverjanje razumevanja branega in poslušanega/ gledanega besedila Celovito preverjanje pisanja opisa kraja

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Družba Naravoslovje in tehnika Oddelčna skupnost

7

CILJI FUNKCIONALNI zemljepisnih lastnih imenih, imenih jezikov in v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen.

Prepoznavajo samostalnike in njihovo število.

Poznajo in upoštevajo poseben položaj slovenščine v Republiki Sloveniji (tj. državni jezik in uradni jezik).

Poznajo in upoštevajo poseben položaj italijanščine in madžarščine v delu Republike Slovenije (v delu slovenske Istre in delu Prekmurja).

Ločujejo knjižni jezik od neknjižnega.

Poznajo in upoštevajo okoliščine rabe knjižnega in neknjižnega jezika.

Obvladajo izraze državni jezik, uradni jezik, knjižni jezik, neknjižni jezik.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

12. tematski sklop: OPIS DELOVNEGA DNE Ciljna tema: OPIS DELOVNEGA DNE Naslov enote: DAN ZA DNEM OD JUTRA DO VEČERA CILJI FUNKCIONALNI Branje Berejo opis delovnega dne.

Razumejo prebrano besedilo.

Povzemajo vsebino besedila z dopolnjevanjem preglednice in povedi ter z razvrščanjem povedi.

Se znajdejo v besedilu.

Razvrščajo dejanja v pravilno zapovrstje.

Poslušanje/gledanje Poslušajo opis delovnega dne.

Razumejo poslušano besedilo.

Govorjenje Primerjajo opisa delovnika.

Poročajo o svojih ugotovitvah.

Opisujejo svoj delovnik.

Povzemajo značilnosti opisa delovnika.

Pisanje Odpravljajo ponavljanje besed.

Presojajo ustreznost povedi in utemeljujejo svoje mnenje.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Frontalno delo – poslušanje/ gledanje posnetka Individualno delo – samostojno reševanje nalog Sodelovalno učenje Učenje z odkrivanjem

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Celostno preverjanje (in ocenjevanje) razumevanja branega in poslušanega/ gledanega besedila Preverjanje ustnega opisa delovnika

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Družba Naravoslovje in tehnika 5

13. tematski sklop: OPIS NARAVNEGA POJAVA Ciljna tema: OPIS NARAVNEGA POJAVA; PRIDEVNIK: (POJEM, VRSTE), SPOL IN ŠTEVILO, STOPNJEVANJE Naslovi enot: VELIKANSKI IN HITRI VALOVI; KAKŠEN, KATERI, ČIGAV?; ZAKAJ JE SIMON ZALJUBLJEN, MOJCA PA ZALJUBLJENA?; JE SPOH MOGOČE BITI BOLJŠI OD NAJBOLJŠEGA? CILJI FUNKCIONALNI Branje Berejo opis naravnega pojava.

Razumejo prebrano besedilo, tj. prepoznavajo temo, ključne besede in bistvene podatke.

Povzemajo vsebino besedila z miselnim vzorcem.

Povzemajo značilnosti opisa naravnega pojava.

Poslušanje Poslušajo/gledajo opis naravnega pojava.

Razumejo poslušano/gledano besedila, tj. prepoznajo temo, ključne besede in bistvene podatke.

Govorjenje Tvorijo govorjeni opis naravnega pojava.

Iščejo podatke po priročnikih in drugih virih.

Poročajo o svojih ugotovitvah.

Pisanje Prepoznavajo vlogo in pomen pridevnikov.

Rabijo ustrezne vprašalnice za pridevnike.

Prepoznavajo in posplošujejo pomenske lastnosti pridevnikov.

Obvladajo in uporabljajo strategije za prepoznavanje pridevnikov.

Prepoznavajo vrste pridevnikov na osnovi vprašalnic.

Obvladajo in uporabljajo strategije za prepoznavanje vrst pridevnikov.

Prepoznavajo pomenske podstave lastnostnih, vrstnih in svojilnih pridevnikov.

IZOBRAŽEVALNI Ob metajezikovni razčlembi spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: pridevnik − kakovostni, vrstni, svojilni.

Uvrstijo besede med pridevnike.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Frontalno delo – poslušanje/ gledanje posnetka

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Delno preverjanje tvorjenja novih besed (po analogiji)

Individualno delo – samostojno reševanje nalog

Celostno preverjanje (in ocenjevanje) razumevanja zapisanega in poslušanega/ Sodelovalno gledanega učenje besedila Učenje z odkrivanjem .

Celostno preverjanje in ocenejvanje znanja o pridevniku

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Naravoslovje in tehnika Družba

14

CILJI FUNKCIONALNI Rabijo pridevnike namesto predložnih zvez.

Tvorijo enobesedno poimenovanje za napravo iz zveze pridevnika in samostalnika.

Razumejo in rabijo strokovne izraze pridevnik ter lastnostni, vrstni in svojilni pridevnik.

Presojajo rešitve in utemeljujejo svoje mnenje.

Pravilno oblikujejo pridevnik, tj. obvladajo spol in število samostalnika, spolske in številske oblike pridevnika ter njegovo ujemanje s samostalnikom v spolu in številu.

Obvladajo strategije za oblikovanje pridevnika.

Prepoznavajo in popravljajo napačne oblike pridevnika.

Opazujejo oblikovne lastnosti pridevnika in njegovo oblikovno odvisnost od samostalnika.

Povzemajo ugotovitve o oblikovnih lastnostih pridevnika in o njegovi oblikovni odvisnosti od samostalnika.

Presojajo rešitve in utemeljujejo svoje mnenje.

Razumejo cilj stopnjevanja pridevnikov.

Obvladajo obe vrsti stopnjevanja, tj. z obrazilom in s Prislovom.

Poznajo normativno vrednost obeh vrst stopnjevanja.

Pravilno stopnjujejo pri sporočanju v knjižnem jeziku.

Prepoznavajo in popravljajo napačno izražene stopenje pridevnika.

Razumejo strategije reševanja naloge.

Presojajo rešitve in utemeljujejo svoje mnenje.

Pomnijo pravila o knjižnem stopnjevanju pridevnikov.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

14. tematski sklop: JAVNA OBVESTILA Ciljna tema: JEDILNI LIST, VREMENSKA NAPOVED, TV-SPORED Naslovi enot: DOBER TEK!; NEBO NE BO OBLAČNO; PREBERI – IZBERI– GLEJ CILJI FUNKCIONALNI Branje Berejo s preletom.

Selektivno berejo.

Se znajdejo v jedilnem listu.

Opazujejo, prepoznavajo, primerjajo in povezujejo podatke v besedilu.

Povzemajo značilnosti jedilnega lista. »Berejo« nebesedna sporočila, npr. piktograme, grafe, preglednice, zemljevida.

Berejo ubesediljene vremenske napovedi, Se znajdejo v besedilu, na zemljevidu, v grafikonu in preglednici.

Sklepajo na podlagi podatkov iz besedila in grafičnih prikazov.

Presojajo resničnosti trditev.

Prikazujejo podatke z diagrami.

Primerjajo besedila in poročajo o svojih ugotovitvah.

Vrednotijo televizijske oddaje in svoje spremljanje televizijskega sporeda.

Selektivno berejo.

Znajdejo se v televizijskem sporedu in na teletekstu.

Sklepajo na podlagi podatkov iz besedila – predvidevajo o dolžini, naslovniku, temi, jeziku in izvoru danih televizijskih oddaj.

Razumejo strokovne izraze za vrste televizijskih oddaj.

Uporabljajo znanje v vsakdanjem življenju.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Frontalno delo – opazovanje oz branje seznamov Individualno delo – samostojno reševanje nalog Sodelovalno učenje Učenje z odkrivanjem .

Individualno delo – prevzemanj e vloge TVvremenoslovca Skupinsko delo

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) razumevanja branih seznamov

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Likovna vzgoja Gospodinjstvo Matematika Naravoslovje in tehnika 9

CILJI FUNKCIONALNI Govorjenje Vživljajo se v vlogo televizijskega vremenoslovca in tvorijo »televizijsko« vremensko napoved.

Pisanje Anketirajo in poročajo o rezultatih ankete.

Sklanjajo samostalnike in pridevnike.

Pišejo t. i. kritične besede in števnike (z besedo in s številko).

Ločujejo samostalnike od pridevnikov ter prepoznavajo njihov spol in števila.

Razumejo frazeme oz. stalne besedne zveze s prenesenim pomenom.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

15. tematski sklop: MALI VEDEŽ PRAVOPISA Ciljna tema: PRAVOPIS: VELIKA ZAČETNICA V ZEMLJEPISNIH IN STVARNIH LASTNIH IMENIH Naslova enot: KRANJSKA GORA JE KRAJ, NE PA GORA; KNJIGE, FILM, IZDELKI ... SO STVARITVE CILJI FUNKCIONALNI Pisanje Ločujejo občna imena od lastnih.

Ločujejo naselbinska (krajevna) zemljepisna lastna imena od nenaselbinskih (nekrajevnih).

Pišejo enobesedna in večbesedna naselbinska in nenaselbinska zemljepisna in stvarna lastna imea.

Pišejo imena prebivalcev pokrajin in krajev.

Pišejo imena jezikov.

Pišejo vrstne pridevnike, tvorjene iz zemljepisnih lastnih imen.

Prepisujejo zemljepisna in stvarna lastna imena s pisanimi črkami.

Vrednotijo zapisa in utemeljujejo svoje mnenje.

Povzemajo pravila za pisanje enobesednih in večbesednih naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih in stvarnih lastnih imen.

Odpravljajo pravopisne napake in utemeljujejo svoje popravke.

IZOBRAŽEVALNI Poznajo nekaj osnovnih pravopisnih pravil.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Individualno učenje – samostojno reševanje nalog Sodelovalno učenje Problemski pouk

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Delno in celostno preverjanje in ocenjevanje pravopisnega znanja

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Družba Likovna vzgoja 9

VIRI Predmetna kurikularna komisija za slovenščino (2002), Učni načrt, Program osnovnošolskega izobraževanja, Slovenščina. Ljubljana: Zavod za šolstvo.

D. Kapko idr. (2005), Gradim slovenski jezik 4, Priročnik za učitelje. Ljubljana: Založba Rokus.