Issuu on Google+

Dragica Kapko

Predlog letne tematske priprave za pouk

SLOVENŠČINE v 8. razredu devetletne osnovne šole


DELO Z NEUMETNOSTNIMI BESEDILI 73,5 ur (60 % od 122,5 ur – 3,5 ure na teden)

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk

SLOVENŠČINA ZA VSAKDAN IN VSAK DAN 8


RAZVRSTITEV TEMATSKIH SKLOPOV 1. sklop: POGOVARJANJE 2. sklop: INTERVJU 3. sklop: PRIPOVED O ŽIVLJENJU OSEBE 4. sklop: REKLAMA 5. sklop: OPIS POSTOPKA 6. sklop: RAZLAGA NASTANKA POJAVA 7. sklop: NASVET STROKOVNJAKA 8. sklop: URADNA BESEDILA IN POŠTNI OBRAZCI 9. sklop: NEBESEDNE PREDSTAVITVE PODATKOV 10. sklop: MALA ŠOLA PRAVOPISA Zapis ciljev za tri ravni: XXX – nižja raven (polkrepki tisk) XXX – srednja/temeljna raven (navadni tisk) XXX – višja raven (poševni tisk) Predlagano število ur za posamezni tematski sklop je enako za vse tri ravni. Učitelj naj prilagaja število ur svoji skupini po lastni presoji – upoštevajoč posebnosti skupine.


1. tematski sklop: POGOVARJANJE Ciljne teme: POGAJALNI, PREPRIČEVALNI, RAZISKOVALNI POGOVOR; SLENG; JEZIKOVNE DRUŽINE Naslov enote: ŽIVIJO, NINA! CILJI FUNKCIONALNI POSLUŠANJE/GLEDANJE Poslušajo/gledajo raziskovalnI pogovor. Pomnijo podatke. Prepoznavajo udeležence pogovora, njegovo temo in bistvene podatke. Presojajo dialoško zmožnost danih sogovorcev. Prepoznavajo raznovrstna govorna dejanja sogovorcev. GOVORJENJE Uporabljajo pridobljeno znanje – sodelujejo v pogovoru in upoštevajo načela dvogovornega sporazumevanja. Presojajo odigrane pogajalne pogovore in utemeljujejo svojo presojo. Razvrščajo govorna dejanja vodje pogovora. Uprizarjajo javni pogovor. Iščejo podatke na medmrežju. PISANJE, GOVORJENJE Prepoznavajo ustrezne in neustrezne okoliščine za rabo slenga. Nadomeščajo slengizme s knjižnimi ustreznicami. Prepoznavajo tujejezični izvor slengizmov. Obvladujejo ustrezne okoliščine za rabo slengizmov. PISANJE Rabijo veliko začetnico v imenih držav in pripadnikov narodnosti. Rabijo malo začetnico v imenih jezikov.

IZOBRAŽEVALNI Prepoznavajo vrsto pogovora (raziskovalni, pogajalni, prepričevalni). Ob metajezikovni razčlembi (poslušanega) besedila spoznavajo – sleng, – jezikovne družine. Poimenujejo tri večje jezikovne družine v Evropi in nekaj njihovih članov. Poimenujejo tri podskupine slovanskih jezikov in nekaj njihovih članov.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Frontalno delo – poslušanje oz. gledanje videoposnetkov

Delno preverjanje razumevanja in razčlenjevanja poslušanega/ gledanega besedila

Izbirni predmet: – Vzgoja za medije – Retorika

Sodelovalno učenje – delo v dvojicah in Celovito preverjanje skupinah ustreznega in vljudnega Skupinsko delo – pogovarjanja v sodelovanje v različnih govornih pogovoru položajih

Geografija

Individualno delo – samostojno reševanje nalog

Tuji jezik

Frontalni pouk

Delno in celostno preverjanje prepoznavanja razlik med slengovskimi in knjižnimi izrazi Delno preverjanje znanja o jezikovnih družinah

ČAS

Državljanska vzgoja in etika 6,5 Oddelčna skupnost


BRANJE Umestijo slovenščino med slovanske jezike. Uvrstijo slovenščino med južnoslovanske jezike.


2. tematski sklop: INTERVJU Ciljne teme: POGOVOR O ŽIVLJENJU OSEBE; SUBJEKTIVNO IN OBJEKTIVNO BESEDILO; GLAGOL; GLAGOLSKI VID Naslov enote: SPRAŠUJEMO IN TAKO RAZISKUJEMO CILJI FUNKCIONALNI BRANJE Berejo intervju oz. pogovor o življenju osebe. Prepoznavajo značilno zgradbo in oblikovanost časopisnega intervjuja. Prepoznavajo tvorca besedila in njuno vlogo. Razumejo besedilo. Znajdejo se v besedilu. Opazujejo, primerjajo in razvrščajo besedila. Prepoznavajo subjektivne prvine v besedilu. Prepoznavajo ustrezne okoliščine za subjektivno in objektivno besedilo. GOVORJENJE Uporabljajo pridobljeno znanje – vodijo in posredujejo intervju oz. pogovor o življenju osebe. Govorno nastopajo in presojajo govorne nastope. Utemeljujejo svoje mnenje. Poročajo o strategijah reševanja nalog in o težavah pri reševanju. Pojasnjujejo svoje rešitve.

IZOBRAŽEVALNI Spoznavajo intervju oz. pogovor o življenju osebe in povzemajo njegove značilnosti. Ob metajezikovni razčlembi zapisanega besedila spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: subjektivno in objektivno besedilo. Ločujejo subjektivno besedilo od objektivnega. Ob metajezikovni in slovnični razčlembi besedila spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: – glagolski vid, – dovršni glagol, – nedovršni glagol. Razumejo in rabijo strokovne izraze dovršni in nedovršni glagol. Utrjujejo znanje o

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Individualno delo – tiho branje Individualno delo – samostojno reševanje nalog

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Preverjanje predznanja

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Izbirni predmeti: – Šolsko novinarstvo – Računalništvo

Delno in celostno preverjanje in ocenjevanje Športna vzgoja branja in Sodelovalno učenje razčlenjevanja zapisanega intervjuja Problemski pouk oz. pogovora o življenju osebe Delo v skupinah Delno in celostno Delo v dvojicah preverjanje (in ocenjevanje) znanja Frontalni pouk o glagolu in glagolskih vidskih oblikah

7


pomenskih in oblikovnih znaÄ?ilnostih glagola. Tvorijo in rabijo glagolske osebne, Ä?asovne, naklonske in vidske oblike. Prepoznavajo vlogo vidskih oblik. Tvorijo vidske dvojice. Izbirajo oz. rabijo prave vidske oblike. V besedilih prepoznavajo navedene pojme in jih poimenujejo z ustreznimi jezikoslovnimi izrazi.


3. tematski sklop: PRIPOVED O ŽIVLJENJU OSEBE Ciljne teme: PRIPOVED O ŽIVLJENJU OSEBE; UMETNOSTNO IN NEUMETNOSTNO BESEDILO; ZLOŽENI STAVČNI ČLENI Naslov enote: PRVA PRIZNANA SLOVENSKA SLIKARKA CILJI FUNKCIONALNI BRANJE Berejo pripoved o življenju osebe. Razumejo besedilo (tj. prepoznavajo temo, bistvene in manj bistvene podatke). Pomnijo podatke. Znajdejo se v besedilu. Povzemajo značilnosti pripovedi o življenju osebe. GOVORJENJE Uporabljajo pridobljeno znanje – tvorijo ustne pripovedi o življenju osebe. Presojajo govorjena besedila sošolcev. Utemeljujejo svoje mnenje. Tvorijo vprašanja o življenju osebe. Uprizarjajo pogovor in se vživljajo v vlogo druge osebe. PISANJE Uporabljajo pridobljeno znanje – tvorijo pisne pripovedi o življenju osebe. Presojajo zapisana besedila sošolcev. Utemeljujejo svoje mnenje. Poročajo o težavah pri reševanju nalog in o svojih napakah. Pojasnjujejo svoje rešitve. Tvorijo vprašanja o življenju osebe.

IZOBRAŽEVALNI Spoznavajo pripoved o življenju osebe, prepoznavajo njeno značilno zgradbo in njene značilne jezikovne prvine. Ločujejo pripoved o življenju osebe od opisa osebe. Smiselno razvrščajo podatke v besedilu.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Individualno delo – Preverjanje tiho branje predznanja Individualno delo – Delno in celostno samostojno preverjanje in reševanje nalog ocenjevanje branja in razumevanja ter Sodelovalno učenje razčlenjevanja pripovedi o življenju Problemski pouk osebe Delo v skupinah

Ločujejo subjektivno pripoved od objektivne.

Delo v dvojicah Frontalni pouk

Ob metajezikovni razčlembi (zapisanega) besedila spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: – umetnostno besedilo, – neumetnostno besedilo. Opazujejo, primerjajo in razvrščajo besedila glede na preverljivost podatkov.

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Delno in celostno preverjanje razlikovanja med umetnostnim in neumetnostnim besedilom

Problemsko učenje Celostno preverjanje pripovedi o življenju osebe Celostno preverjanje in ocenjevanje pisanja pripovedi o svojem življenju Delno preverjanje

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Likovna vzgoja Športna vzgoja

6


Prepoznavajo in povzemajo razločevalne lastnosti neumetnostnih in umetnostnih besedil. Ob slovnični in metajezikovni razčlembi spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: – goli in zloženi stavčni člen, – priredno in podredno zloženi stavčni člen, – jedro in določilo (tj. prilastek), – levi in desni prilastek. V enostavčnih povedih določijo: – glavne stavčne člene, – levi in desni prilastek. Razumejo in rabijo strokovne izraze: – goli in zloženi stavčni člen, – priredno in podredno zloženi stavčni člen, – jedro in prilastek, – levi in desni prilastek.

znanja o delih stavka


Navedejo glavne stavčne člene. Obvladajo strategijo za določanje vrste stavčnih členov in merila za določanje sestave stavčnih členov. Prepoznavajo stavčne člene v stavkih z golimi in zloženimi stavčnimi členi. Ločujejo gole in zložene stavčne člene. Ločujejo priredno in podredno zložene stavčne člene. Ločujejo jedro in prilastek v podredno zloženih stavčnih členih. Določajo vrsto prilastkov. Povzemajo ugotovitve o sestavi stavčnih členov. V besedilih prepoznavajo navedene pojme in jih poimenujejo z ustreznimi jezikoslovnimi izrazi.


4. tematski sklop: REKLAMA Ciljne teme: REKLAMA; ZLOŽENA POVED; PODREDNO ZLOŽENA POVED; OSEBKOV IN PREDMETNI ODVISNIK Naslov enote: KUPITE, KUPITE, KUPITE! CILJI FUNKCIONALNI GOVORJENJE Uporabljajo predznanje o javnih besedilnih vrstah. Pripovedujejo o svojih izkušnjah z reklamami in nakupi. Pogovarjajo se o potrošništvu in smiselnosti nakupov. Uporabljajo znanje o propagandnih prvinah v vsakdanjem življenju. BRANJE Razvrščajo besedila po danem merilu. Razčlenjujejo in vrednotijo reklame. Berejo reklame. Kritično sprejemajo reklame. Prepoznavajo propagandne besedne in nebesedne prvine. Izražajo in utemeljujejo svoje mnenje. POSLUŠANJE Poslušajo/gledajo reklame. Kritično sprejemajo reklame. Izražajo in utemeljujejo svoje mnenje. PISANJE Tvorijo reklamo. Pretvarjajo osebkov odvisnik v besedno zvezo (in obrnjeno). Pretvarjajo dobesedno navedeno besedilo v vsebinski odvisnik. Rabijo vejico v podredno zloženi povedi.

IZOBRAŽEVALNI Spoznavajo reklamo in povzemajo njene značilnosti. Ob metajezikovni razčlembi besedila spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: – zložena poved, – priredno in podredno zložena poved, – glavni in odvisni stavek, – osebkov odvisnik, – predmetni odvisnik. V dvostavčnih povedih določijo – glavne in odvisne stavke, – vrste odvisnikov. Obvladajo strategijo oz. merilo za določanje dveh vrst zloženih povedi. Poznajo merila za določanje odvisnikov. Ločujejo enostavčne povedi od večstavčnih.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Individualno delo – tiho branje

Preverjanje predznanja

Izbirni predmet: Vzgoja za medije

Frontalno delo – poslušanje/ gledanje posnetkov

Delno in celostno preverjanje branja in poslušanja/ gledanja ter razčlenjevanja obravnavane besedilne vrste

Likovna vzgoja

Individualno delo – samostojno reševanje nalog

Sodelovalno učenje Delno preverjanje znanja o zloženi Delo v skupinah povedi Delo v dvojicah Problemsko učenje Frontalni pouk

ČAS

Glasbena vzgoja

8


Ločujejo priredno zložene povedi od podredno zloženih. Ločujejo glavni stavek od odvisnega. Obvladajo vlogo odvisnega stavka. Obvladajo vprašalnice za odvisne stavke. Razumejo in rabijo strokovne izraze: – zložena poved, – priredno in podredno zložena poved – glavni in odvisni stavek, – osebkov odvisnik, – predmetni odvisnik . Sprašujejo se po osebkovem in predmetnem odvisniku. Poznajo vlogo osebkovega opisnega in predmetnega vsebinskega odvisnika. Prepoznajo osebkov opisni in predmetni vsebinski odvisnik. Ločujejo vsebinski osebkov odvisnika od vsebinskega predmetnega odvisnika. V besedilih


prepoznavajo navedene pojme in jih poimenujejo z ustreznimi jezikoslovnimi izrazi.


5. tematski sklop: OPIS POSTOPKA Ciljne teme: OPIS POSTOPKA; ČASOVNI, KRAJEVNI IN NAČINOVNI ODVISNIK; PISANJE IZRAZOV ZA BARVE; TRI PIKE Naslov enote: KAKO NAJ TO NAREDIM? CILJI FUNKCIONALNI BRANJE Berejo opis postopka. Pomnijo podatke. Znajdejo se v zapisanem besedilu. Razumejo besedilo (tj. prepoznavajo sporočevalčev namen, temo in korake postopka). Razvrščajo korake postopka v pravilno zapovrstje. Primerjajo besedne in vidne predstavitve korakov danega postopka. Razvrščajo ubesedene korake postopka ob slikovnem gradivu.

IZOBRAŽEVALNI Spoznavajo opis postopka in prepoznavajo ter povzemajo njegove značilnosti.

Ob metajezikovni in slovnični razčlembi zapisanega besedila spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: POSLUŠANJE/GLEDANJE – časovni odvisnik, Gledajo/poslušajo opis postopka. – krajevni odvisnik, Pomnijo podatke. – načinovni odvisnik, Razumejo besedilo (tj. prepoznavajo sporočevalčev – tri pike. namen, temo in korake postopka). V dvostavčnih povedih Razvrščajo korake postopka v pravilno zapovrstje. določijo Primerjajo besedne in vidne predstavitve korakov danega – glavne in odvisne postopka. stavke, – vrste odvisnikov. GOVORJENJE Poznajo merila za Pripravijo se na govorni nastop in govorno določanje odvisnikov. nastopanje. Razumejo in rabijo Ustno opisujejo poljuben postopek. strokovne izraze: Presojajo govorjene opise postopka. – časovni odvisnik, – krajevni odvisnik, PISANJE – načinovni odvisnik, Pisno opisujejo poljuben postopek. se sprašujejo po njih, Presojajo zapisane opise postopka. poznajo njihovo vlogo.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Individualno delo – tiho branje

Preverjanje predznanja

Individualno delo – samostojno reševanje nalog

Delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) branja oz. poslušanja ter razčlenjevanja opisa postopka

Frontalno delo – poslušanje oz. gledanje videoposnetka

Delno preverjanje (in ocenjevanje) Sodelovalno učenje pisanja oz. govorjenja opisa Problemski pouk postopka Učenje z odkrivanjem Delo v skupinah Delo v dvojicah

Delno preverjanje razumevanja in določanja razmerij v dvostavčnih povedih

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Biologija Tehnika in tehnologija Športna vzgoja Likovna vzgoja Izbirni predmet: Računalništvo

9


Pretvarjajo opis postopka v navodilo. Pretvarjajo časovni, krajevni in načinovni odvisnik v predložno zvezo. Pretvarjajo predložno zvezo v časovni, krajevni in načinovni odvisnik. Rabijo vejico v podredno zloženi povedi. Pravilno pišejo povedi s časovno, krajevno in načinovno predložno zvezo. Pišejo izraze za barve, in sicer za stvari iz več barv in za stvari v raznih odtenkih iste barve.

Prepoznavajo časovni, krajevni in načinovni odvisnik. V besedilih prepoznavajo navedene pojme in jih poimenujejo z ustreznimi jezikoslovnimi izrazi. Obvladajo vlogo in pisanje treh pik v nedokončani povedi in v nedokončani besedi.


6. tematski sklop: RAZLAGA NASTANKA POJAVA Ciljne teme: RAZLAGA NASTANKA POJAVA; NAVAJANJE VIROV; DEFINICIJA POJMA; VZROČNI, NAMERNI IN POGOJNI ODVISNIK Naslov enote: LE ZAKAJ JE TO NASTALO? CILJI FUNKCIONALNI BRANJE Berejo razlago nastanka pojava. Znajdejo se v zapisanem besedilu. Pomnijo podatke. Razumejo besedilo (tj. prepoznavajo temo, bistvene podatke in njihovo vzročnoposledično povezanost). Ločujejo vzroke za nastanek naravnega pojava od posledic naravnega pojava. POSLUŠANJE Gledajo/poslušajo razlago nastanka pojava. Pomnijo podatke. Razumejo besedilo (tj. prepoznavajo temo, bistvene podatke in njihovo vzročnoposledično povezanost). Ločujejo vzroke za nastanek naravnega pojava od posledic naravnega pojava. GOVORJENJE Obnavljajo razlago danega naravnega pojava. Pripravijo se na govorni nastop in govorno nastopajo. Presojajo govorne nastope in pojasnjujejo svoje mnenje. PISANJE Rabijo veliko oz. malo začetnico. Navajajo vire na en način oz. na dva načina.

IZOBRAŽEVALNI Spoznavajo razlago nastanka pojva in definicijo pojma. Prepoznavajo in povzemajo značilnosti razlage pojava. Obvladajo zgradbo definicije pojma. Ob metajezikovni in slovnični razčlembi besedila spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: – vzročni odvisnik, – namerni odvisnik, – pogojni odvisnik. V dvostavčnih povedih določijo: – glavne in odvisne stavke, – vrste odvisnikov. Poznajo merila za določanje odvisnikov. Razumejo in rabijo strokovne izraze: – vzročni odvisnik, – namerni odvisnik, – pogojni odvisnik, se sprašujejo po njih

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Individualno delo – tiho branje

Preverjanje predznanja

Frontalno delo – poslušanje oz. gledanje videoposnetka

Delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) branja, poslušanja oz. gledanja ter razčlenjevanja brane in/ali poslušane/ gledane razlage nastanka pojava

Individualno delo – samostojno reševanje nalog Sodelovalno učenje Problemski pouk Delo v skupinah Delo v dvojicah Učenje z odkrivanjem

Delno preverjanje znanja pri pisanju seminarskih nalog/ referatov itd. Delno preverjanje razumevanja in določanja razmerij v dvostavčnih povedih

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Izbirna predmeta: – Astronomija – Računalništvo Geografija Biologija Fizika 10


Tvorijo definicijo pojma. Pretvarjajo vzročni odvisnik v predložno zvezo. Pretvarjajo vzročno predložno zveze v vzročni odvisnik.

in poznajo njihovo vlogo. Ločujejo vzročni in namerni odvisnik. Prepoznajo vzročni, namerni in pogojni odvisnik. Pretvarjajo namerni odvisnik v namenilniško besedno zvezo. Rabijo vejico v podredno zloženi povedi in pravilno pišejo enostavčno poved z vzročno predložno zvezo. V besedilih prepoznavajo navedene pojme in jih poimenujejo z ustreznimi jezikoslovnimi izrazi.


7. tematski sklop: NASVET STROKOVNJAKA Ciljne teme: NASVET STROKOVNJAKA; PREVZETE BESEDE; TVORJENE BESEDE; DOPUSTNI ODVISNIK Naslov enote: NI GA ČEZ DOBER NASVET CILJI FUNKCIONALNI BRANJE Berejo nasvet strokovnjaka. Prepoznavajo okoliščine nastanka besedila. Razumejo besedilo (tj. prepoznavajo sporočevalčev namen, temo in podatke). Znajdejo se v zapisanem besedilu. Prepoznavajo dano besedilno vrsto v časopisih in revijah. Pojasnjujejo svoje rešitve. GOVORJENJE Obnavljajo nasvet strokovnjaka. Pripravljajo se na govorni nastop in govorno nastopanje. Presojajo govorne nastope in pojasnjujejo svoje mnenje. PISANJE Nadomeščajo prevzete besede z domačimi. Pišejo prevzeta zemljepisna lastna imena. Kritično presojajo rabo in pisanje prevzetih besed v svojem okolju. Prepoznavajo podstavno besedo v tvorjenki. Pretvarjajo besedne zveze v tvorjenke. Pretvarjajo tvorjenke v besedne zveze. Pravilno izrekajo izjemo/kljubovanje. Pretvarjajo dopustni odvisnik v predložno zvezo. Pretvarjajo dopustno predložno zvezo v dopustni odvisnik. Rabijo vejico v podredno zloženi povedi. Rabijo vejico v enostavčni povedi z dopustno

IZOBRAŽEVALNI Spoznavajo nasvet strokovnjaka in povzemajo njegove značilnosti. Ob besedni in metajezikovni razčlembi besedila spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: – prevzeta beseda, – dopustni odvisnik. Ločujejo prevzete besede od domačih. Obvladajo in upoštevajo načela o prevzemanju besed in pravila za pisanje prevzetih občnih imen. V dvostavčnih povedih določijo glavne in odvisne stavke ter vrste odvisnikov. Poznajo merila za določanje odvisnika. Sprašujejo po dopustnem odvisniku

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Individualno delo – tiho in glasno branje

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Preverjanje predznanja

Delno in celostno preverjanje branja in razumevanja ter razčlenjevanja branega nasveta Sodelovalno učenje strokovnjka

Delo v skupinah

Delno preverjanje (in ocenjevanje) pisanja uradnega javnega pisma

Delo v dvojicah Učenje z odkrivanjem Frontalno delo

ČAS

Biologija Fizika

Individualno delo – samostojno reševanje nalog

Problemski pouk

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Delno preverjanje obvladanja in upoštevanja pravil za pisanje prevzetih besed Delno preverjanje tvorjenja besed po analogiji Delno preverjanje razumevanja in določanja razmerij v dvostavčnih povedih

Tuji jezik Izbirni perdmet: Računalništvo

5


predloĹžno zvezo.

in poznajo njegovo vlogo. Prepoznajo dopustni odvisnik. Razumejo in rabijo strokovne izraze: – prevzeta beseda, – dopustni odvisnik. V besedilih prepoznavajo navedene pojme in jih poimenujejo z ustreznimi jezikoslovnimi izrazi.


8. tematski sklop: URADNA BESEDILA IN POŠTNI OBRAZCI Ciljne teme: URADNA ZAHVALA; TELEGRAM; POŠTNA NAKAZNICA, POTRDILO O ODDAJI POŠILJKE; PRILASTKOV ODVISNIK; VEZNIK Naslovi enot: RAD BI SE VAM ZAHVALIL; HITRO IN NUJNO; IZPOLNITE, PROSIM CILJI FUNKCIONALNI BRANJE Berejo uradno in neuradno zahvalo. Prepoznajo okoliščine nastanka obeh besedil. Razumejo obe besedili (tj. prepoznavajo sporočevalčev namen in temo). Presojajo razumljivost uradne zahvale. Berejo telegram. Iščejo podatke v besedilu. Berejo poštne obrazce. Znajdejo se v obrazcih. Poznajo okoliščine za izpolnjevanje danih poštnih obrazcev.

IZOBRAŽEVALNI Spoznavajo uradno zahvalo, telegram in poštne obrazce. Prepoznajo besedilno vrsto. Prepoznajo pragmatične in jezikovne značilnosti uradne zahvale, njene temeljne sestavine in zapovrstje teh sestavin. Prepoznajo sestavine in značilnosti telegrama.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Pišejo telegram. Poznajo in upoštevajo pravila za izpolnjevanje poštnih obrazcev. Uporabljajo znanje v vsakdanjem življenju – izpolnjujejo poštne obrazce. Prepoznajo napake oz. pomanjkljivosti v izpolnjenih obrazcih in jih odpravljajo. Tvorijo prilastkov odvisnik.

Ob metajezikovni in slovnični razčlembi besedila spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: – prilastkov odvisnik, – veznik. Poznajo merila za določanje odvisnika. Sprašujejo se po prilastkovem odvisniku, poznajo njegovo vlogo in njegovo stavčnočlensko

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Individualno delo – tiho branje

Preverjanje predznanja

Oddelčna skupnost

Individualno delo – samostojno reševanje nalog

Delno preverjanje razumevanja uradnih besedil in poštnih obrazcev

Državljanska vzgoja in etika

Sodelovalno učenje Problemski pouk Delo v skupinah Delo v dvojicah Frontalni pouk

PISANJE Uporabljajo znanje o temeljnih sestavinah zahvale. Pišejo uradno zahvalo.

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Celovito preverjanje in ocenjevanje pisanja oz. izpolnjevanja obravnavanih uradnih besedil Celovito ocenjevanje razumevanja in določanja vseh vrst odvisnikov

ČAS

Izbirni predmet: Računalništvo 7


Pretvarjajo prilastkov odvisnik v levi prilastek. Rabijo vejico v podredno zloženi povedi. Rabijo veznike. Rabijo vejico pred vezniki. Rabijo vejico v večbesednih veznikih.

vlogo. Poznajo oba položaja prilastkovega odvisnika v zloženi povedi. Poznajo vse vrste odvisnikov in njihovo vlogo. Razumejo in rabijo strokovne izraze: – prilastkov odvisnik, – veznik. Opazujejo in prepoznavajo poimenovalno vlogo veznikov (med besedami in med stavki). V besedilih prepoznavajo navedene pojme in jih poimenujejo z ustreznimi jezikoslovnimi izrazi.


9. tematski sklop: NEBESEDNE PREDSTAVITVE PODATKOV Ciljne teme: NEBESEDNE PREDSTAVITVE PODATKOV – PREGLEDNICE, DIAGRAMI, GRAFI, SKICE; RABA VEJICE PRI NAŠTEVANJU V STOLPCIH; POSEBNA RABA VEJICE – RABA VEJICE V POVEDIH S PASTAVKI Naslov enote: PODATKI, SAMI PODATKI CILJI FUNKCIONALNI BRANJE »Berejo« nebesedne predstavitve podatkov (tj. preglednice, diagrame, grafe, skice). Razumejo nebesedne predstavitve podatkov. Znajdejo se v nebesednih sporočilih. GOVORJENJE Ubesedujejo nebesedne predstavitve podatkov. PISANJE Tvorijo nebesedne predstavitve podatkov raznih vrst. Poročajo o svojih ugotovitvah. Poročajo o strategiji reševanja naloge. Rabijo ločila pri naštevanju v stolpcih. Rabijo vejico za pastavki na začetku povedi. Rabijo vejico pred pastavki (ki so na koncu povedi). Rabijo vejico v povedi s polstavkom na sredini povedi. Pojasnjujejo rešitve.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Sodelovalno učenje Individualno delo – branje nebesednih predstavitev podatkov Problemsko učenje Individualno delo – samostojno reševanje nalog Delo v dvojicah

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Delno preverjanje »branja« in razumevanja nebesednih predstavitev podatkov Delno preverjanje (in ocenjevanje) znanja o rabi vejice v povedih s pastavki

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Geografija Glasbena vzgoja Naravoslovje Oddelčna skupnost 6


10. tematski sklop: MALA ŠOLA PRAVOPISA Ciljne teme: LASTNA IMENA BITIJ; ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA; STVARNA LASTNA IMENA; IMENA PREBIVALCEV VRSTE NASELJA; IMENA PRIPADNIKOV RAS; IMENA PRIPADNIKOV GIBANJ, NAZOROV, ORGANIZACIJ, DRUŠTEV …; IMENA PRAZNIKOV; IMENA PRIZNANJ IN NAGRAD; IMENA ZGODOVINSKIH DOGODKOV; IMENA OBDOBIJ IN GIBANJ; OBČNA IMENA, NASTALA IZ LASTNIH IMEN Naslova enot: VELIKA, NE PA MALA; MALA, NE PA VELIKA CILJI FUNKCIONALNI PISANJE Poznajo vlogo lastnih imen bitij. Pišejo lastna imen bitij. Tvorijo in pišejo imena prebivalcev krajev, držav, pokrajin. Poznajo vlogo zemljepisnih lastnih imen. Pišejo večbesedna naselbinska lastna imena in večbesedna nenaselbinska lastna imena. Pišejo imena delov krajev. Pišejo eno- in večbesedna stvarna lastna imena. Pišejo imena industrijskih izdelkov (z veliko in z malo začetnico). Predstavljajo in utemeljujejo rešitve. Ločujejo imena prebivalcev vrste naselja od imen prebivalcev danega kraja/države/pokrajine ter jih pravilno pišejo. Ločujejo imena za pripadnike rase od imena za pripadnike naroda ter jih pravilno pišejo. Pišejo imena pripadnikov gibanj, nazorov,organizacij, društev … Pišejo imena praznikov. Pišejo imena priznanj in nagrad. Pišejo imena zgodovinskih dogodkov. Pišejo imena obdobij in gibanj. Pišejo občna imena, nastalih iz lastnih. Rabijo jezikovne in druge priročnike.

IZOBRAŽEVALNI Ločujejo naselbinska lastna imena od nenaselbinskih.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Sodelovalno učenje

Preverjanje predznanja

Ločujejo enakozvočna lastna in občna imena.

Individualno delo – samostojno reševanje nalog

Delno in celostno preverjanje in ocenjevanje znanja iz obravnavanih pravopisnih tem

Povzemajo in obvladujejo pravopisna pravila.

Delo v skupinah

Rabijo pravopisna pravila.

Delo v dvojicah

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Geografija Zgodovina

Poznajo vlogo stvarnih lastnih imen.

Frontalno delo

9


VIRI Predmetna kurikularna komisija za slovenščino (2002), Učni načrt, Program osnovnošolskega izobraževanja, Slovenščina. Ljubljana: Zavod za šolstvo. D. Kapko idr. (2005), Slovenščina za vsakdan in vsak dan 7–9 , Priročnik za učitelje 8. Ljubljana: Založba Rokus.


http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/8.%20razred/Prirocniki_priprave/Pr