Issuu on Google+

Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

5. Marjanca Agrež Naravoslovje in tehnika Podatki Stopnišča in klanci Učenci: - se seznanijo z učbenikom, delovnim zvezkom in učno snovjo, - primerjajo različna stopnišča in klance, - znajo pokazati višino in strmino, - razlikujejo stopnišča in klance po višini in strmini, - znajo klanec predelati v stopnišče. pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, praktična dela, grafična dela frontalna, individualna, delo v dvojicah - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za sestavljanje stopnišč in klancev

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

2

1


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj prelistajo učbenik in naj povedo, česa se pri pouku predmeta najbolj veselijo in česa najmanj. Prelistajo učbenik in povedo svoje mnenje. REŠITE ŠE UGANKO. Nima oči, a vodi te vendár, čeprav drhti, Uganejo, da uganka govori o kompasu. v pomoč ti je, mornar. Poslušajo primerjavo s pridobivanjem znanja v Povem, da bosta učbenik in delovni zvezek šolskem letu. Včasih lažje, včasih težje premagujemo kompas, ki jih bo vodil v pravo smer pri stopnišče, a vedno pridemo na vrh (cilj). spoznavanju okolja. Napoved: Spoznavali bomo tudi prava stopnišča in klance. II. Osrednji del Vodim branje besedila v učbeniku na str. 8 ter pogovor o pomenu zbiranja in zapisovanja podatkov. Spomnim na risanje preglednic in stolpičev v 4. razredu. Vodim branje besedila v učbeniku na str. 9 in pogovor o stopniščih.

Berejo besedilo in še s svojimi primeri ponazorijo pomen zbiranja podatkov in ustrezne oblike zapisovanja. Povedo, kako so prikazali podatke v 4. razredu. Preberejo besedilo in povedo svoje izkušnje s stopnišči (domačim, šolskim …).

Vodim pogovor o prikazanih stopniščih in spremljam zapis v delovni zvezek na str. 6.

Gledajo sliko v učbeniku na str. 9 spodaj, opišejo stopnišča in v delovni zvezek zapišejo ugotovitve oz. mnenje.

Vodim delo z učbenikom na str. 10, 11 in zastavim vprašanje: PO ČEM SE STOPNIŠČA LOČIJO MED SEBOJ?

Gledajo fotografije v učbeniku in berejo razlage ob njih. Uporabljajo pojma višina in strmina. Odgovorijo, da po strmini in višini. Če želijo, še pojasnijo.

III. Zaključni del Učencem naročim, naj rešijo še 2. nalogo. Vodim preverjanje pravilnosti rešitev. Domača naloga: Reši 1. nalogo v delovnem zvezku na str. 17. Nariši 10-krat manjše.

Preberejo navodilo, gledajo slike, primerjajo stopnišča in povežejo slike s trditvami. Rešitve preverijo in po potrebi popravijo. Sprejmejo navodilo.

2


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Učencem dam na razpolago gradivo za sestavljanje klancev (paličice iz belih in rdečih enotskih kock in letvice). Učencem naročim, naj sestavljajo klance po navodilih v 3. nalogi (delovni zvezek, str. 7). Spremljam delo in po potrebi pomagam pri risanju stopnišč. (Svetujem, naj pri risanju mere zmanjšajo na polovico, npr. 1 cm = 5 mm.) II. Osrednji del Pokažem fotografijo vzpetine – klanca in učencem naročim, naj dopolnijo poved »Otroci hodijo po …«

Dejavnosti učencev

Po navodilih v 3. nalogi sestavljajo stopnišča in jih nato narišejo.

Poved smiselno dopolnjujejo. Eden od učencev bo gotovo povedal, da hodijo po klancu.

Opomba: Pokažem lahko tudi prometni znak, ki označuje klanec. PO ČEM SE RAZLIKUJEJO KLANCI?

Ugotovijo naj, da se tudi klanci ločijo po višini in strmini.

Vodim delo z učbenikom na str. 12 in pogovor ob prikazu v preglednici.

Gledajo in razložijo preglednico – opisujejo lastnosti klancev na slikah.

Učencem naročim, naj rešijo naloge 4 a, b Samostojno rešujejo naloge v delovnem zvezku: in c v delovnem zvezku. opazujejo prikazane klance, jih primerjajo in Spremljam delo in po potrebi pomagam. ugotovitve zapisujejo. Klanec še sestavijo in narišejo. III. Zaključni del Učencem naročim, naj rešijo še nalogo č. Po navodilih v delovnem zvezku rišejo klance in Delo spremljam in pomagam. jim nato priredijo stopnišča. Domača naloga: Poskusi rešiti 2. nalogo v delovnem zvezku na str. 18. K naslednji uri prinesi lego kocke.

3


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, eksperiment, grafična dela frontalna, individualna, skupinska - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - lego kocke - pripomočki za izvedbo poskusov

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Naravoslovje in tehnika Podatki Histogrami, grafi in kolačniki Učenci: - znajo razvrstiti množico v dva ali več razredov, prešteti elemente v vsakem razredu in sestaviti tabelo porazdelitev po kvalitativni spremenljivki; - ob razstavljanju in sestavljanju preprostih strojčkov ali igrač preučujejo sestavne dele in delovanje; - znajo prirediti sestavine zbirke za sestavljanje histogramov in sestaviti histogram; - znajo narisati histogram na karirast papir in ga prikazati na računalniku; - razrede predmetov znajo urediti, sestaviti razpredelnico in narisati histogram; - s poskusom znajo ugotoviti časovni potek gibanja, natakanja vode v različno oblikovane posode in spreminjanje temperature vode; - znajo sestaviti razpredelnico za časovni potek pojava; - znajo narisati stopničasti graf pojava ter pojasniti širino in višino stopnic; - znajo narisati lomljeni graf pojava in razložiti strmino; - znajo uporabiti besede in besedne zveze, ki izražajo deleže: večina, skoraj vsi, manjšina, noben, polovica, tretjina; - znajo prikazati deleže na kolačniku.

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur: 5 4


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj na mize pripravijo lego kocke. IZ KOCK RADI SESTAVLJATE. KAJ PA ŠE LAHKO POČNETE Z NJIMI? Usmerjam pogovor z dodatnimi vprašanji Naštevajo, kaj lahko naredijo s kockami. (Koliko je rdečih, rumenih …? Kako prikažeš S pomočjo odgovorov na vprašaja najdejo rešitev za število kock posamezne barve? …). stolpčni prikaz. Opišejo, kako ga je treba opremiti, in to naredijo. Napoved: Naučili se boste v različnih oblikah prikazovati zbrane podatke. II. Osrednji del Vodim branje besedila in spoznavanje izrazov za sestavine histograma ter pregled slik.

Berejo besedilo in se seznanijo z izrazi, ki jih uporabljamo pri branju in risanju stolpčnih prikazov – histogramov. Pogledajo tudi slike – predvsem končni videz histograma.

Učencem naročim, naj v delovnem zvezku na str. 10 rešijo 5. nalogo. Opozorim, da jim je pri razporejanju lahko v Rešujejo nalogo v delovnem zvezku: razvrstijo pomoč slika v učbeniku na str. 14 zgoraj. sestavine, jih preštejejo in podatke vpišejo v preglednico. Na karirast papir narišejo histogram. III. Zaključni del Učencem naročim, naj sestavijo vozilo in ga preizkusijo.

Iz kock sestavijo vozilo in ga preizkusijo. V delovni zvezek na str. 11 narišejo skico in zapišejo ugotovitve.

Domača naloga: Na papir nariši dva pravokotnika.Vsak naj bo dolg 15 cm in širok 5 cm. Izreži ju in prinesi v šolo.

5


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Učencem naročim, naj preberejo navodila 6. naloge v delovnem zvezku, str. 12. KAJ MORAMO PRIPRAVITI ZA IZVEDBO NALOGE? Pomagam pri risanju in označevanju osi. Učencem naročim, naj vsak pritrdi svoj pravokotnik na ustrezno mesto.

Dejavnosti učencev Preberejo navodila in povedo, da moramo narisati osi, jih označiti in napisati naslov ter legendo. Dva učenca našteto narišeta in napišeta na tablo. Lepijo pravokotnike in opazujejo nastajajočo sliko. Opišejo (razložijo) histogram, ki je nastal.

II. Osrednji del Učencem naročim, naj histogram prerišejo in dokončajo nalogo v delovni zvezek. Nastali histogram prerišejo v delovni zvezek, Spremljam delo. sestavijo preglednico in odgovorijo na vprašanja. Po enakem postopku vodim reševanje 7. naloge. Pazim, da pravokotnike pravilno lepijo.

Na tabli ustrezno označijo osi, prilepijo pravokotnik na pravo mesto. Nato prerišejo histogram v delovni zvezek in rešijo nalogo do konca.

III. Zaključni del Vodim pogovor o ugotovitvah in zastavljanje Povedo, kaj so ugotovili iz histograma. vprašanj sošolcem. Nato drug drugemu zastavljajo svoja vprašanja in nanje odgovarjajo. Domača naloga: K naslednji uri prinesi avtomobilček.

6


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Vodim opazovanje grafov na str. 14, 15 (8. naloga v delovnem zvezku). Učence usmerjam do ugotovitve, da vsi grafi prikazujejo isti pojav, vsi imajo naslov in legendo. Razlikujejo se po legendi (koliko kvadratkov ponazarja čas in koliko razdaljo poti). II. Osrednji del Učencem naročim, naj se razporedijo v skupine. Dam navodila za izvedbo 9. naloge v delovnem zvezku. Opozorim na navodilo v učbeniku, str. 15. Spremljam delo skupin in nato beleženje podatkov ter risanje grafa.

Dejavnosti učencev V učbeniku poiščejo grafe, ki prikazujejo gibanje avtomobilčka, ter ugotavljajo, kaj imajo skupnega in po čem se razlikujejo.

Razporedijo se v skupine ter preberejo navodila za izvedbo nalog v učbeniku in delovnem zvezku. Nato pripravijo avtomobilčke, položen klanec in pripomočke za merjenje. Razdelijo si naloge in nekajkrat izvedejo poskus. Meritve zapišejo v preglednico in narišejo graf. Odgovorijo še na vprašanja.

Vodim branje besedila, pregled in opis grafov V učbeniku pregledajo grafe in preberejo razlage. v učbeniku na str. 15, 16, 17. Ugotovijo naj, da je oblika grafa odvisna od ZAKAJ SO OBLIKE GRAFOV tega, kaj merimo (lastnosti, pojav). RAZLIČNE? III. Zaključni del Učencem naročim, naj v skupinah izvedejo še V skupinah se pripravijo na pretakanje vode v pretakanje vode (10. naloga na str. 16). steklenico in merjenje. Na steni steklenice označujejo gladino vode in na Spremljam risanje grafov in pazim, da bodo koncu razdalje izmerijo. ob oseh zapisali, kaj so nanje nanašali, in na obliko grafa. Opomba: Če ni na voljo dovolj korit (umivalnikov), poskuse demonstriram. Učenci merijo sami doma. Skupaj pa merjenja in grafe pregledamo. Domača naloga: Opravi merjenje po lastnem izboru in podatke zapiši v preglednico.

7


ANALIZA UČNE URE: 4. ura Opomba: Če je le mogoče, to uro izvedemo v računalniški učilnici (kjer je dovolj računalnikov za učence) ali pa z enim računalnikom in projekcijo, da lahko delo spremljajo vsi učenci. Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Vodim delo z učbenikom na str. 18 in pogovor o prikazanem.

Preberejo besedilo v učbeniku in pojasnjujejo prikaze (slike): primerjajo sliko in kolačnik.

II. Osrednji del Ob sliki v učbeniku na str. 19 vodim pogovor o sestavinah zraka. Nato spremljam reševanje 11. naloge v delovnem zvezku (str. 16). (Glej priročnik, str. 29!)

Iz prikaza v učbeniku razberejo podatke o sestavi zraka. Vrednosti zaokrožijo. V preglednici jih zapišejo kot dele celote: dušika je 4/5, kisika pa 1/5. Pobarvajo kolačnik.

Učencem pokažem, kako lahko kolačnik naredijo s pomočjo računalnika. Predstavim postopek v programu za risanje grafov Exel. Opozorim na pravilno vnašanje podatkov v kvadratke.

Spremljajo prikaz uporabe programa za risanje grafov, nato sami prikažejo sestavo zraka s kolačnikom.

Učencem naročim, naj naredijo še grafe za prikaz podatkov, ki so jih zbrali za domačo nalogo. Med delom učencem pomagam.

Delajo v računalniškem programu za risanje grafov. Za svoje podatke izberejo najbolj ustrezno obliko prikaza (histogram, graf). Opomba: Če bomo delali z enim računalnikom, nalogo opravijo le nekateri učenci, ostali jih spremljajo prek projekcije na zaslon in sodelujejo s pripombami.

III. Zaključni del Učencem naročim, naj končajo 11. nalogo, in Končajo 11. nalogo v delovnem zvezku: odgovorijo spremljam delo. na vprašanja o sestavi zraka. Domača naloga: Če imaš računalnik, naredi še kak primer.

8


ANALIZA UČNE URE: 5. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Pokažem sliko velike sinice in gnezdilnice, kar poznajo iz 4. razreda. Povem, da je pet učencev opazovalo gnezdenje sinice v svojih gnezdilnicah. Ugotovili so, da gnezdijo večkrat na leto. Zbrali so naslednje podatke: v prvi gnezdilnici je par sinic valil dvakrat, v drugi enkrat, v tretji prav tako dvakrat, v četrti trikrat, v peti enkrat.

Dejavnosti učencev

Ob slikah se spomnijo snovi iz 4. razreda. Poslušajo podatke.

KATERI NAČIN JE NAJBOLJ PRIMEREN ZA GRAFIČNI PRIKAZ PODATKOV? Vodim pogovor o histogramih, grafih in kolačnikih. II. Osrednji del Vodim ponavljanje snovi s pomočjo nalog v delovnem zvezku na str. 18–20. Spremljam delo, preverjam pravilnost reševanja in po potrebi pomagam.

Pripovedujejo, kako lahko prikažejo omenjene podatke, in naštejejo, kaj mora vsebovati histogram, da bo razumljiv.

Postopno rešujejo naloge v delovnem zvezku – začnejo s 3. nalogo na str. 18. Sestavljajo kocke, izpolnjujejo preglednice, rišejo grafe in odgovarjajo na vprašanja.

III. Zaključni del Vodim pogovor o načinu reševanja 6. naloge na str. 21.

Učenci preberejo navodilo, premislijo o načinu reševanja in nalogo rešijo.

Domača naloga:

9


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4.5. Marjanca Agrež

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija, praktično delo, eksperiment frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za izvedbo poskusov (termometri, posode …) - karton, stiropor - orodje

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Shranjevanje in transport Občutimo, merimo in razložimo Učenci: - se naučijo uporabljati termometer; - začnejo razločevati temperaturo in toploto; - spoznajo, da toplota teče s toplega na hladno; - ugotovijo, da različne snovi različno prevajajo toploto; - spoznajo pomen izolacijskih materialov; - spoznajo postopek za rezanje stiropora in ugotavljajo njegove izolacijske sposobnosti; - spoznajo vrste izolacije pri živih bitjih.

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

3

10


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Učencem pokažem različne termometre. KAJ DELAMO S TO PRIPRAVO?

Dejavnosti učencev

Vodim ogled slik v učbeniku na str. 20 in pogovor.

Pripovedujejo o uporabi termometrov (merjenje telesne temperature, temperature zraka, vode …). Ogledajo si slike in pojasnijo, kaj kažejo. Spoznajo in uporabljajo enoto za merjenje temperature (stopinje Celzija).

Napoved: Opazovali bomo, kako toplota prehaja skozi različne snovi, in ugotavljali, zakaj je to pomembno. II. Osrednji del Pripravim zbirko predmetov iz različnih snovi (več kompletov). Učencem naročim, naj naredijo 1. nalogo v delovnem zvezku na str. 22.

V delovnem zvezku preberejo navodila 1. naloge. Na mize razporedijo nekaj predmetov iz različnih snovi. Ocenjujejo temperaturo in jih razporejajo. Rezultate med seboj primerjajo.

Spremljam še reševanje 2. naloge in (po potrebi) razložim, da z roko čutimo različne temperature, ker snovi različno hitro prevajajo toploto iz prostora. (Glej priročnik, str. 32.)

Z infrardečim termometrom merijo temperaturo istih predmetov; pred tem jo ocenijo z roko. Ugotovitve primerjajo. Ugotovijo, da imajo vsi predmeti enako temperaturo (temperaturo okolja). Predvidijo, da se bo voda ohladila, in razmišljajo o tem, kaj se bo zgodilo s toploto.

V učilnico prinesem vedro vrele vode. KAJ SE BO ZGODILO? III. Zaključni del Dam napotke za izvedbo 3. naloge v delovnem zvezku na str. 23.

V delovnem zvezku preberejo navodila, pripravijo pripomočke in po navodilih naredijo poskus. Spremembe temperature vode v obeh posodicah beležijo v preglednico in prikažejo še z grafom.

Vodim še pogovor o spreminjanju Preberejo še razlago v učbeniku. temperature človeškega telesa. KAJ PIŠE V UČBENIKU? Domača naloga: Dopolni trditve v delovnem zvezku na str. 24. K naslednji uri prinesi pločevinko ali plastenko s pijačo.

11


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Pokažem sliko tjulnja (ali predvajam kratek odlomek filma). ZAKAJ TE ŽIVALI V MRZLEM SEVERNEM MORJU NE ZEBE? Učencem naročim, naj mnenja zapišejo v delovni zvezek na str. 24. Če učenci ne najdejo ustrezne razlage, jim opišem plast maščobe in za vodo neprepustno dlako. (Glej priročnik, str. 33, 34.) Vodim pregled podatkov o činčili v učbeniku, str. 23, in pogovor o vlogi dlake pri sesalcih.

Dejavnosti učencev

Prepoznajo žival in nato rešijo 4. nalogo v delovnem zvezku. Zapišejo vse svoje misli.

V pogovoru ugotovimo, ali so razlage smiselne.

V učbeniku pregledajo podatke in slike o činčili ter povedo, kakšno vlogo ima dlaka pri sesalcih.

II. Osrednji del Povem, da na podoben način kot tjulnjeva dlaka in maščoba deluje hladilna torba. SE ŠE SPOMNITE, ALI JE STIROPOR TOLOTNI IZOLATOR ALI PREVODNIK? Učencem naročim, naj v učbeniku na str. 24 preberejo besedilo o hladilnih posodah in o postopku rezanja stiropora. Učencem naročim, naj po navodilu v delovnem zvezku na str. 25 izdelajo hladilno torbo za svojo pijačo. Na voljo jim dam material in orodje. Spremljam delo in pomagam predvsem pri risanju mreže na karton. III. Zaključni del Vodim izdelavo.

Pomislijo na poskuse, ki so jih opravili v 4. razredu, in povedo, da je stiropor izolator. Berejo besedilo o delovanju hladilnih posod. Izvedo, kako lahko režemo stiropor. Preberejo navodilo za izdelavo, nato merijo izrezujejo, lepijo. Pri merah za plašč upoštevajo še debelino stiropora, ki ga imajo na voljo.

Opišejo postopek in ocenijo, kako je izdelek uspel.

Domača naloga: Uredi zunanjost hladilne torbe. Reši 1. nalogo za ponavljanje, str. 27.

12


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj premislijo o vprašanju Premislijo o vprašanju, naredijo poskus in v 6. nalogi v delovnem zvezku na str. 26 in odgovorijo na vprašanja v 6. nalogi. naj naredijo poskus. Nato naj ugotovitve Ugotovitve sami preverijo v učbeniku. preverijo v učbeniku na str. 25. Spremljam delo in sodelujem pri preverjanju. II. Osrednji del Vodim ponavljanje snovi z reševanjem nalog Rešujejo naloge za ponavljanje v delovnem zvezku; v delovnem zvezku na str. 27–29. rešitve preverjajo, pojasnjujejo, dopolnjujejo. III. Zaključni del Učencem naročim, naj preberejo zanimivosti v učbeniku na str. 26, in se z njimi pogovarjam o njih ter o tem, kar jih še zanima. Domača naloga:

Preberejo zanimivosti, se o njih pogovarjajo in pripovedujejo svoje izkušnje ali sprašujejo.

13


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agrež

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija, eksperiment frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za izvedbo poskusov

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Naravoslovje in tehnika Shranjevanje in transport Prostornina in gostota Učenci: - iz izkušenj vedo, da vsako telo zavzema prostor, da gre v posodo več snovi, čim večjo prostornino ima, in da na istem prostoru ne moreta biti dve telesi hkrati; - znajo primerjati prostornine teles različnih oblik; - spoznajo, da se pri gnetenju, presipavanju in prelivanju ohranja prostornina snovi; - spoznajo, da gre v posodo več snovi, če jo stlačimo, zgostimo; - spoznajo gostoto snovi; - vedo, da telesa, ki tonejo v tekočini, odrivajo tekočino navzgor; - vedo, da telesa v tekočini potonejo zaradi teže, če so gostejša od tekočine; - iz poskusov vedo, da se voda in zrak pri segrevanju raztegujeta in redčita, pri ohlajanju pa se krčita in zgoščata.

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur: 3

14


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Na tla položim list papirja formata A4 in pokličem dva učenca. Naročim jima, naj oba hkrati s celima podplatoma stopita na list. ALI STA NALOGO LAHKO OPRAVILA? POJASNITE ODGOVOR.

Dejavnosti učencev

Dva učenca poskušata hkrati stopiti na list papirja. Vsi nato razmišljajo o tem, zakaj nista mogla hkrati stopiti nanj. Verjetno bodo ugotovili, da je list premajhen za oba, na istem mestu pa ne moreta stati.

Napoved: Tudi z drugimi telesi in snovmi je enako. Ugotavljali bomo, zakaj ne moreta biti dve hkrati na istem mestu. II. Osrednji del Vodim branje besedila v učbeniku na str. 27 Preberejo besedilo in povedo še svoje izkušnje. in pogovor. Nato učence usmerjam pri izvajanju poskusov – usklajujem delo z učbenikom na str. 28, 29 in delovnim zvezkom na str. 30, 31, 32. Pri delu pomagam učencem, ki imajo težave z razumevanjem navodil ali pripravo pripomočkov. III. Zaključni del Vodim pogovor o pospravljanju prazne embalaže. KAJ NAREDIMO, DA KOŠ NI TAKOJ POLN?

Izvedo, da bodo delali samostojno. Po končanem poskusu zapišejo ugotovitve in nato naredijo naslednjega. Postopno rešijo 1., 2. in 3. nalogo v delovnem zvezku. (Pripomočke in snovi jemljejo z delovnega pulta, kjer so pripravljene.)

Pripovedujejo o tem, kako pospravljajo prazno embalažo, in pojasnjujejo – utemeljujejo.

Domača naloga:

15


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj v delovni zvezek na str. 32 zapišejo mnenja o plavanju olja na vodi (4. naloga).

Premislijo in zapišejo mnenja o tem, zakaj olje plava na vodi.

II. Osrednji del Dam napotke za izvedbo 5. naloge na str. 33. Spremljam delo in z ustreznimi vprašanji usmerjam razmišljanje. KAJ STE UGOTOVILI?

Po navodilih izvedejo poskus ter zapišejo merjenja in ugotovitve. Povedo, da je enaka prostornina olja lažja od enake prostornine vode.

Učencem naročim, naj preberejo še razlago v učbeniku na str. 30. Svoje ugotovitve preverijo s pomočjo razlage v učbeniku. Vodim še izvedbo 6. in 7. naloge ter usmerjam učence pri ugotavljanju gostote Izvedejo še poskus s kovinsko in stiroporno kovine in stiropora. kroglico, primerjajo in uredijo podatke. Primerjajo enako maso kovine in platelina. Ugotovitve preverijo in dopolnijo s podatki v učbeniku. III. Zaključni del Učencem naročim, naj preberejo besedilo 8. naloge na str. 35. Vodim iskanje odgovorov.

Preberejo besedilo. Na osnovi predhodnih ugotovitev o gostoti sklepajo in pojasnijo označene besede.

Domača naloga: K naslednji uri prinesi tri balone.

16


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Zastavim nekaj vprašanj za ponovitev ugotovitev o prostornini in gostoti.

Učenci odgovorijo na vprašanja in ponovijo dejstva, ki so jih že ugotovili s poskusi.

Učencem naročim, naj preberejo 9. nalogo v delovnem zvezku na str. 35. KAJ BOSTE UGOTAVLJALI? KAJ MISLITE, DA BOSTE UGOTOVILI? Spremljam delo.

Preberejo nalogo. Povedo, kaj bodo ugotavljali, in predpostavijo, kakšen bo rezultat (postavijo hipotezo). Izvedejo poskus in zapišejo odgovore.

II. Osrednji del Vodim preverjanje ugotovitev v učbeniku na str. 31, nato še opis poskusa s segrevanjem vode na str. 32. LASTNOST NEKATERIH SNOVI, DA SE PRI SEGREVANJU RAZTEZAJO, OMOGOČA DELOVANJE NEKE PRIPRAVE. KATERE? KATERE SNOVI LAHKO UPORABIJO?

Preberejo razlago v učbeniku. Ogledajo si sliki, ki prikazujeta, kaj se godi z vodo med segrevanjem. Razmislijo, kako nam v vsakdanjem življenju koristijo ugotovljeni podatki. Opišejo delovanje termometra. Naštejejo snovi, ki so lahko v njem.

Vodim reševanje nalog za ponavljanje v delovnem zvezku na str. 35–37.

Rešujejo naloge v delovnem zvezku ter ponovijo spoznanja o prostornini in gostoti.

III. Zaključni del Vodim pogovor o zanimivostih, ki so opisane Preberejo besedilo o zanimivostih ter pripovedujejo v učbeniku na str. 32, 33. o svojih opažanjih in izkušnjah. (Pokažem vzorec živega srebra.) Domača naloga:

17


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - fotografije - dokumentarni film ali risanka

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

1

Naravoslovje in tehnika Živa bitja izmenjujejo snovi z okolico in jih spreminjajo Voda marsikje in za marsikaj Učenci: - na osnovi predznanja opišejo lastnosti vode in pojasnijo, zakaj so pomembne za živa bitja.

18


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Učencem predvajam risanko s primerno vsebino (dogajanje z vodo – padavine, poplave, kopanje, živali …). Napoved: Verjetno ste ugotovili, da se bomo v naslednjih urah pogovarjali (učili) o vodi. II. Osrednji del Učencem naročim, naj si ogledajo sličice v učbeniku na str. 36, 37 in odgovorijo na vprašanja. Vodim reševanje nalog v delovnem zvezku na str. 42, 43.

Dejavnosti učencev Gledajo predvajano risanko.

Ogledajo si sličice in ugotovijo, da je na vseh voda. Samostojno rešujejo naloge v delovnem zvezku: rišejo, zapisujejo odgovore, naštevajo lastnosti vode, označijo tiste, ki se jim zdijo pomembne za živa bitja. Utemeljujejo (pojasnjujejo), kako so izbrali besede, ki so jih podčrtali.

Učence pozovem, naj utemeljijo, zakaj so podčrtali izbrane besede. III. Zaključni del V učilnici pripravim lončnici za izvedbo opazovanja potrebe rastline po vodi, kot je opisano v delovnem zvezku na str. 47 (5. naloga). Pokažem list s tabelo za zapisovanje podatkov. Povem, da lahko enak poskus izvedejo tudi sami doma. Opomba: Namesto hibiskusa lahko opazujemo okrasno koprivo. Domača naloga: Po navodilih zalivaj lončnici in meri.

Učenci izvedo, da bodo lončnici zalivali, ko se jima bodo povesili listi, in da bodo merili količino vode. Izvedo, kako bodo meritve beležili. Odločijo se za enako merjenje doma. Podatke bodo beležili v preglednico v delovnem zvezku.

19


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

5. Marjanca Agrež Naravoslovje in tehnika Živa bitja izmenjujejo snovi z okolico in jih spreminjajo V živih bitjih voda potuje Učenci: - opišejo pot vode v kopenski rastlini od črpanja do izhlapevanja; - primerjajo izločanje vode pri rastlinah ter pri ljudeh in nekaterih živalih; - primerjajo žile rastlin in človeka; - ugotavljajo prisotnost vode ter tok, ki prenaša snovi; - vedo, da voda v telo prenaša in iz njega odnaša snovi; - spoznajo, da z znojem in sečem iz telesa odstranjujejo škodljive snovi. pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija, eksperiment frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za izvajanje poskusov

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

3

20


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Vodim pogovor o lončnicah, ki jih imamo v učilnici, in o tistih, ki jih imajo učenci doma. KAKO SKRBIMO ZANJE? KATERE DELE RASTLIN VIDIMO? KAJ IMAJO V ZEMLJI? (Opozorim na učno snov 4. razreda.)

Dejavnosti učencev Naštevajo in opisujejo lončnice, ki jih imamo v učilnici, ter tiste, ki jih imajo doma. Povedo, kako skrbimo zanje (jih presajamo, zalivamo …). Povedo, da vidimo stebla in liste, v zemlji pa imajo korenine.

Napoved: S pomočjo poskusov bomo spremljali pot vode po živih bitjih. II. Osrednji del Vodim izvajanje nalog v delovnem zvezku na V delovni zvezek zapišejo mnenje o tem, zakaj str. 44, 45, 46 in ga dopolnjujem z ogledom rastline potrebujejo korenine. slik in razlage v učbeniku na str. 38, 39. Nato si ogledajo korenine izpuljene lončnice in jih Učencem naročim, naj presajeno lončnico narišejo. opazujejo in opažanja zapisujejo v 2. nalogi Izpuljeno rastlino posadijo v svežo prst. delovnega zvezka, ter povem, da bodo o njih poročali pri naslednji uri. Poslušajo navodila za opazovanje. III. Zaključni del Vodim oblikovanje domnev o tem, kako voda Pripovedujejo, kaj mislijo, kako voda potuje po potuje po rastlini, ter izvedbo poskusa. rastlinah, in mnenje zapišejo. Povem, da bodo ugotovitve zapisali naslednji dan. Pripravijo vse potrebno za izvedbo poskusa in pripravljene kozarce z belimi cvetovi postavijo na svetel prostor. V obarvano vodo bodo dali še stebla in liste nekaterih drugih rastlin. Dogajanje bodo opazovali do konca pouka ali do naslednjega dne. Domača naloga: Do naslednje ure samostojno zapiši opažanja o dogajanju z belimi cvetovi v delovni zvezek na str. 46.

21


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Vodim pogovor o ugotovitvah po izvedbi 3. naloge v delovnem zvezku na str. 45, 46.

Poročajo o ugotovitvah in povedo, zakaj se je cvet obarval.

II. Osrednji del Povem, da bomo ugotovili, kje v steblu so cevke, po katerih potuje voda. Dam navodila za izvedbo 4. naloge v Vejice navadne kaline (ligustra) ali vrbe pripravijo delovnem zvezku na str. 46 (slika v učbeniku po navodilih v 4. nalogi in jih dajo v vodo. Pustijo na str. 39). Povem, da bodo spremembe jih skoraj do konca ure. ugotavljali ob koncu ure. Medtem vodim pogovor o merjenjih, ki so jih Nekateri učenci predstavijo podatke, ki so jih dobili že opravili za 5. nalogo v delovnem zvezku, z merjenjem količine vode, s katero so zalivali dve str. 27, in zapis ugotovitev. lončnici. Drugi jih lahko dopolnijo z zanimivimi ugotovitvami. Pripravim še poskus za dokazovanje izhlapevanja iz listov, kot je opisan v 6. nalogi (delovni zvezek, str. 48).

Ugotovitve in razlago zanje še zapišejo. Opazujejo poskus. Opišejo spremembe in v delovni zvezek zapišejo, kaj se dogaja.

III. Zaključni del Vodim opazovanje sprememb na vejah kaline Do konca rešijo 4. nalogo: opišejo spremembe in in zapis ugotovitev v delovni zvezek. zapišejo ugotovitve. Če imamo čas, predvajam še odlomek dokumentarnega filma, ki ponazarja dogajanje, ki smo ga opazovali. Domača naloga: Opazuj žival, ki jo imaš doma, in si zabeleži, kolikokrat pije, kolikokrat izloči vodo.

22


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Vodim pogovor o opazovanju domače živali in opisovanje dogajanja. II. Osrednji del Pogovor usmerim na dogajanje v človeškem telesu. KAJ STE O TEM IZVEDELI V 4. RAZREDU?

Dejavnosti učencev Pripovedujejo o tem, kar so o pitju in izločanju vode ugotovili med opazovanjem domače živali (ljubljenčka). Spomnijo se na poglavja o delovanju človeškega telesa in pripovedujejo o tem.

Učencem naročim, naj dogajanje v svojem telesu primerjajo z ugotovitvami, ki so jih dobili z opazovanjem živali.

Primerjajo s podatki, ki so jih pridobili z opazovanjem živali. Naštejejo podobnosti in povedo, ali so opazili kakšne razlike.

Vodim delo z učbenikom na str. 40, 41.

Gledajo slike, berejo besedilo in razlago primerjajo s svojimi ugotovitvami. V delovni zvezek zapišejo odgovore na vprašanja.

III. Zaključni del S pomočjo vprašanj 1–4 v delovnem zvezku na str. 50 vodim ponavljanje snovi, nato pa še pogovor o izdelavi plakata. KAJ BO NA NJEM PRIKAZANO?

Oblikujejo odgovore na vprašanja v delovnem zvezku in jih zapišejo. V dvojici zamenjajo delovne zvezke in preverijo pravilnost odgovorov. Povedo, kako bodo izdelali plakat po navodilu 5. naloge.

Domača naloga: Po navodilu 5. naloge izdelaj plakat.

23


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija frontalna, individualna, skupinska - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za izvajanje poskusov

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Naravoslovje in tehnika Snovi v naravi – VODA Zakaj je voda tako nujna za življenje Učenci: - ob primerih spoznajo, da je voda topilo za nekatere snovi; - spoznajo in uporabljajo pojme topilo, topljenec, raztopina; - s poskusom ugotovijo, da se v vodi lahko raztopi le omejena količina snovi; - znajo pojasniti pomen topnosti v vsakdanjem življenju (kaljenje semen, umivanje, čiščenje, strupene snovi); - ugotovijo, da je voda sestavni del večine živil in pijač; - se odločijo za pitje vode brez dodatkov; - poznajo znake za strupene snovi.

Predvideno število ur: 4

24


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Pokažem nekaj vrst zrnja. KAKO GA SHRANJUJEJO NA KMETIJAH IN KAKO MI DOMA? Učencem naročim, naj preberejo uvodno besedilo v učbeniku na str. 42.

Na osnovi izkušenj naštejejo možnosti za shranjevanje zrnja. Verjetno bo kdo omenil tudi to, da mora biti shranjeno na suhem prostoru. Preberejo uvodno besedilo v učbeniku.

Napoved: S pomočjo poskusov bomo ugotovili, zakaj je voda tako nujna za življenje.

25


II. Osrednji del Z vprašanjem KAJ SE ZGODI Z ZRNJEM, KO SE ZMOČI? učence motiviram za razmišljanje in pripovedovanje o izkušnjah. Povem, da bodo svoje mnenje preverili s poskusom, ki je opisan v 1. nalogi v delovnem zvezku na str. 51. Predvajam isti posnetek opravila solinarjev kot v 4. razredu. ZAKAJ LAHKO IZ MORSKE VODE PRIDOBIJO SOL? (ali KJE JE BILA SOL, KI SO JO PRIDOBILI?)

Povedo svoje mnenje in opišejo izkušnje o tem, kaj se zgodi z zrnjem, ko se zmoči. Po navodilih pripravijo zrnje za opazovanje.

Gledajo predvajani odlomek in se spomnijo, kaj so že izvedeli o ločevanju snovi. Opišejo postopek pridobivanja soli in povedo, da je bila sol raztopljena v vodi.

Vodim reševanje 2., 3. in 4. naloge v delovnem zvezku na str. 51, 52, 53. Premislijo, kako vedo, kdaj se je sol raztopila v (Opomba: Raztapljanje soli v vodi lahko med vodi, in odgovor zapišejo v delovni zvezek. pogovorom demonstriram.) Povem, da je v našem primeru slana voda raztopina, sol je topljenec, voda pa je topilo. Naštejejo še nekaj primerov iz vsakdanjega življenja in pravilno uporabljajo pojme. Vodim pregled ugotovitev v 3. nalogi in po potrebi razložim topnost ali netopnost Rešijo 3. nalogo in po potrebi poskušajo. nekaterih snovi. (Glej priročnik, str. 47.) Nekateri učenci predstavijo ugotovitve. Ostali jih dopolnijo ali izrazijo dvom. Z izvedbo poskusa v 4. nalogi ugotovijo, koliko soli lahko največ raztopijo v določeni količini vode. Raztopino soli in vode shranijo. III. Zaključni del Učencem naročim, naj rešijo še 5. nalogo. Vodim pogovor o ugotovitvah in preverjanje s pomočjo učbenika na str. 42, 43, 44. KATERIM ŽIVIM BITJEM LASTNOST VODE, DA JE TOPILO NEKATERIH SNOVI, NAJBOLJ KORISTI?

Rešijo 5. nalogo: precedijo raztopino in stehtajo neraztopljeno sol. S pomočjo dosedanjih spoznanj o vodi ugotovijo, da so to rastline. Utemeljijo pomen. Preberejo še razlago v učbeniku.

Domača naloga: Doma lahko z enakim postopkom določiš še topnost sladkorja.

26


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Ugotovili smo, da je voda topilo za mineralne in hranilne snovi pri rastlinah. ALI TO DRŽI TUDI PRI ČLOVEKU IN PRI VEČINI ŽIVALI?

Povedo, zakaj je za življenje rastlin pomembno, da je voda topilo. Razmišljajo in povedo mnenje o pomenu vode kot topilu pri ljudeh in živalih.

II. Osrednji del Pokažem laboratorijski obrazec za preverjanje topljencev v krvi. KAJ JE V KRVI TOPILO IN KAJ SO TOPLJENCI?

Verjetno bodo povedali, da kri prenašala hranilne snov in kisik. Preberejo razlago v učbeniku na str. 44.

Naslednje vprašanje lahko navežem na aktualen dogodek v športu: KAKO UGOTOVIJO, DA JE ŠPORTNIK UŽIVAL NEDOVOLJENE SNOVI? KAJ JE URIN?

Spomnijo se kakšnega športnika, ki so ga kaznovali zaradi jemanja nedovoljenih snovi. Povedo, da to ugotovijo s pregledom urina. Ugotovijo, da je urin raztopina vode in majhne količine snovi, ki jih telo ne potrebuje.

POMISLI, KAKO SE ŠE IZLOČIJO NEKATERE SNOVI, KI JIH TELO NE POTREBUJE. (Spomnim na pokušanje znoja v 4. razredu.)

Povedo, da se snovi izločijo z znojem, ki je raztopina različnih soli in vode.

Učencem razdelim jabolčne krhlje. Naročim jim, naj jih prežvečijo in povedo, kaj so ugotovili. Učencem naročim, naj jih primerjajo s svežim jabolkom. KAJ JE DRUGAČE?

Krhlje prežvečijo in povedo, kakšni so se jim zdeli. Ugotovijo, da je v jabolku veliko vode.

Povem, da bodo ugotavljali, koliko vode je v jabolku, z izvedbo 6. naloge v delovnem zvezku (str. 54).

Povedo, kako bodo doma pripravili vse potrebno za sušenje, tehtali ter nato zapisali ugotovitve in merjenja.

Pripravim jabolko za opazovanje v učilnici. Ugotovijo naj, katero mesto v učilnici je najbolj primerno za sušenje (dovolj toplote, ni direktnega sonca …).

27


III. Zaključni del Vodim pogovor o tem, v kateri nepredelani hrani je osnovna sestavina voda. (Za ponazoritev lahko stisnem še plod zelenjave: paradižnik, krompir …)

Ugotovijo, da sta to tudi drugo sadje in zelenjava.

Domača naloga: K naslednji uri prinesi embalažo mleka. (Če je nismo shranili od šolske malice.)

28


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Zastavim vprašanja in vodim pogovor. ZA KOGA JE MLEKO KOT HRANA NAJBOLJ POMEMBNO? KAJ JE MLEKO?

Povedo, da je mleko hrana za mladiče (otroke).

II. Osrednji del Učencem naročim, naj rešijo 7. nalogo v delovnem zvezku, str. 55. Spremljam delo. Učencem v kozarčke nalijem malo sadnega soka (oranžade, limonade). Vodim pogovor o pijači. Učence razdelim v skupine in jim dam na voljo po tri različne pijače. Naročim jim, naj preberejo podatke o sestavinah in jih vpišejo v preglednico 8. naloge na str. 55. Vodim poročanje skupin in primerjanje podatkov.

Na embalaži mleka si ogledajo, katere snovi vsebuje. Podatke zapišejo v preglednico. Stehtajo določeno količino mleka in izračunajo, kolikšen je delež vode v naši količini mleka.

Popijejo nalito pijačo in razmišljajo o njenih sestavinah. Pijačo opišejo in poskušajo našteti sestavine. V skupinah pregledajo sestavine razpoložljivih pijač in podatke vpišejo v preglednico v delovnem zvezku. Stehtajo določeno količine pijače in izračunajo, koliko je v njej vode. Skupine poročajo o izvedbi naloge, komentirajo podatke in primerjajo med seboj.

Vodim ponavljanje snovi ob reševanju 1.–6. naloge za ponavljanje v delovnem zvezku na str. 57. III. Zaključni del Spremljam še reševanje 7. naloge na str. 58 in vodim pregled pravilnosti.

Rešujejo naloge v delovnem zvezku in ponovijo ugotovitve o nujnosti vode za življenje. Izpolnijo preglednico v 7. nalogi in odgovorijo na vprašanje. Če odgovora ne vedo, lahko naredijo poskus.

Domača naloga: Reši 8. nalogo v delovnem zvezku na str. 58.

29


ANALIZA UČNE URE: 4. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Vodim pogovor o zbranih podatkih o sestavinah mineralne vode. Vodim še pregled sestavin ustekleničene vode in primerjanje s sokovi. II. Osrednji del Povem, da mora človek na dan zaužiti vsaj dva litra vode. Vodim pogovor o tem, zakaj je bolj zdravo piti vodo brez dodatkov. Povem, da so pijače z ogljikovim dioksidom manj zdrave. KATERE PIJAČE SO TO? Pokažem (projiciram) oznake za dodatke živilom v prodaji (nenevarni dodatki, sumljive snovi, nevarne snovi, zdravju škodljive snovi). Učencem naročim, naj pregledajo embalažo pijač, ki jih imamo v učilnici, in naj ugotovijo, katere od naštetih snovi so označene na njej. Opomba: Najdem ga na spletnih straneh www.lunin.net. III. Zaključni del S pomočjo besedila in slik v učbeniku na str. 46 vodim pogovor o snoveh, ki jih uporabljamo pri umivanju in čiščenju. ZAKAJ UPORABLJAMO MILO IN ČISTILA? Pokažem embalaže nekaterih čistil in učencem naročim, naj pregledajo oznake na njih.

Dejavnosti učencev Povedo, kaj je raztopljeno v mineralni vodi. Pregledajo še podatke na embalaži vode.

Razmišljajo o tem, kaj se zgodi s snovmi, ki so raztopljene v pijačah. Ugotovijo, da je najbolj zdravo piti vodo brez dodatkov. Naštejejo pijače, ki vsebujejo ogljikov dioksid.

Berejo podatke na embalaži, jih primerjajo s seznamom dodatkov živilom in ugotovijo, ali je v kakšni pijači tudi dodatek, ki škodi zdravju.

Berejo besedilo in pripovedujejo o svojih izkušnjah. Ugotovijo, da nekaterih snovi, ki jih želimo očistiti, voda ne raztaplja. Pregledajo embalažo, opišejo simbole in preberejo opozorila.

Domača naloga: Na enak način preglej čistila doma, poišči zdravstvena opozorila in na nevarne snovi opozori domače.

30


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

4. Marjanca Agrež Naravoslovje in tehnika Snovi v naravi – VODA Vse to je voda Učenci: - opišejo agregatna stanja vode; - s poskusom ugotovijo, da je za spreminjanje agregatnega stanja potrebna energija (toplota); - razločujejo zgoščevanje in izhlapevanje/izparevanje; - zavedo se pomena vode za hlajenje živih bitij. pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija frontalna, individualna, skupinska - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za izvajanje poskusov - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur: 4

31


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem pokažem fotografije, ki kažejo tekočo vodo (reka, jezero …), zaledenelo površino in paro (pri kuhanju ali iz dimnika toplarne). KAJ JE NA VSEH SLIKAH? Vodim pogovor. Učence spomnim na učno snov o vrstah snovi (kapljevine).

Učenci gledajo slike. Opišejo jih. Ugotovijo, da je na vseh slikah tudi voda v različnih stanjih. Iz izkušenj povedo, kar vedo o različnih stanjih vode.

Napoved: S poskusi bomo ugotovili, zakaj in kako se voda spreminja. II. Osrednji del Učencem naročim, naj preberejo uvodno besedilo v učbeniku na str. 48. Vodim pogovor. Učencem naročim, naj rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku na str. 59. Opozorim, kdaj naj drugič merijo temperaturo. (Glej priročnik, str. 51.) Spremljam delo in z vprašanji vodim oblikovanje končne ugotovitve. Učencem naročim, naj svoje ugotovitve primerjajo z razlago v učbeniku na str. 48. Učencem naročim, naj si ogledajo sliko ceste v učbeniku na str. 49 in povedo svoje mnenje o tem, zakaj nastanejo take razpoke. Učencem naročim, naj preberejo razlago in nato povedo morebitne izkušnje o drobljenju kamenja. V KATERIH PRIMERIH JE TO LAHKO NEVARNO?

III. Zaključni del Vodim opisovanje prikaza taljenja in zamrzovanja v učbeniku na str. 49.

Preberejo besedilo in ga dopolnijo s svojimi izkušnjami. Pripravijo pripomočke, po navodilih izvajajo poskus: merijo temperaturo, zapisujejo podatke, rišejo skice poskusa. Na koncu ugotovijo, da je toplota prehajala iz vode v ledene kocke. Mrzla voda iz ledu je ohladila tisto v kozarcu. Preberejo še razlago v učbeniku in jo primerjajo s svojimi ugotovitvami. Ogledajo si sliko in nizajo misli o vzrokih za nastanek razpok.

Preberejo razlago. Pripovedujejo, ali so v naravi že opazili pojav, da je npr. neka skala po nekaj letih razpadla na majhne delce. Omenijo lahko planinarjenje in promet na gozdnih poteh. Opazujejo risbe v učbeniku in pojasnjujejo prikazano dogajanje. Pravilno uporabljajo izraze.

Domača naloga:

32


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem povem naslov poglavja »Iz kapljevine v plin in nazaj« ter jih pozovem k razmišljanju o vsebini poglavja in k pripovedovanju.

Razmišljajo o tem, kaj bodo verjetno spoznavali v poglavju s tem naslovom. Povedo, kar o izhlapevanju vode že vedo iz izkušenj.

II. Osrednji del Opomba: Izmenično izvajamo 2. in 3. nalogo, da bomo lahko opazovali spremembe. Učence pripravim na izvedbo 2. naloge v delovnem zvezku, str. 60. (Opozorim jih, naj dajo na krožnike le po nekaj kapljic vode.)

V skupinah se pripravijo na izvedbo 2. naloge. Po navodilih pripravijo krožnike z vodo in jih postavijo na ustrezno mesto v učilnici in v najbližji hladilnik (v kuhinji, kabinetu …).

Nato vodim priprave na poskus iz 3. naloge.

Izmerijo temperaturo pijače in nato steklenico ovijejo v namočeno krpo. Med čakanjem pregledajo spremembe na krožnikih in ugotovitve zapišejo ter razložijo. Preberejo še razlago v učbeniku na str. 50.

Učence usmerjam do ugotovitve, da je za izhlapevanje potrebna toplota.

III. Zaključni del Vodim še razlago rezultatov 3. naloge.

Dokončajo še 3. nalogo: primerjajo temperaturo pijače, povedo, kaj se je zgodilo z mokro krpo, in razložijo rezultat poskusa (dopolnijo sestavek).

Domača naloga:

33


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Učence spomnim na to, kako so se znojili med igro pri športni vzgoji. KAJ JE ZNOJENJE? Vodim pogovor ob razmišljanju o problemu (izhlapevanje vode iz telesa – ohlajanje živali in človeka). II. Osrednji del Učencem naročim, naj preberejo drugi odstavek v učbeniku na str. 51.

Dejavnosti učencev

Ugotavljajo, kaj se dogaja v telesu, ko se znojijo. Premislijo, ali jim je zaradi znojenja bolj ali manj vroče.

Preberejo besedilo.

Pokažem sliko psa, ki kaže jezik: ZAKAJ Nekateri bodo morda že vedeli, da psi v koži PSI KAŽEJO JEZIK, KO JIM JE VROČE? nimajo znojnic, zato se hladijo z izhlapevanjem vode iz sluznice nosu in iz ust/jezika. Učencem naročim, naj podatek preverijo v poglavju Potovanje vode v živalih. Ponovim, da je izhlapevanje eden od načinov, s katerim se hladi veliko živih bitij. Vodim iskanje podatkov o tem, kako so se nekatere živali prilagodile na vroče in suho podnebje (npr. mali glodavci, kamele, ptiči …). Če imamo čas, predvajam še odlomek dokumentarnega filma, ki ponazori ugotovitve. III. Zaključni del ALI POZNATE PRIMER, DA VODA PREHAJA IZ KAPLJEVINE V PLIN HITREJE KOT PRI IZHLAPEVANJU? (Lahko nad gorilnikom zavrem vodo v epruveti, da učenci lažje pojasnijo izparevanje.)

V poučni literaturi o živalih poiščejo podatke o tem, kako so se omenjene živali prilagodile na vročino. Gledajo poučni film in se prepričajo o svojih ugotovitvah.

Razmislijo in se najbrž spomnijo na kuhanje ter povedo, kaj se po njihovem mnenju dogaja med vrenjem vode.

Domača naloga: K naslednji uri prinesi ogledalo in sušilnik za lase.

34


ANALIZA UČNE URE: 4. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Zastavljam vprašanja za ponovitev spoznanj Odgovarjajo na vprašanja o izhlapevanju vode o izhlapevanju vode iz teles živih bitij. iz okolja, pri segrevanju in iz teles živih bitij. ALI IZLOČIMO VODO TUDI Z IZDIHANIM ZRAKOM? Razmišljajo in pojasnjujejo svoje mnenje. II. Osrednji del Učencem naročim, naj izvedejo 4. nalogo v Pripravijo pripomočke in izvedejo poskus. delovnem zvezku na str. 62. Spremljam delo. Opažanja zabeležijo v delovni zvezek. Učencem naročim, naj ugotovitve preverijo Ugotovitve primerjajo s tistimi v učbeniku. v učbeniku na str. 51. Nato vodim pogovor o rosi, ki jo prikazuje fotografija v učbeniku. III. Zaključni del Vodim opis in razlago prikaza v učbeniku na str. 52.

Pripovedujejo o tem, kako po njihovem mnenju nastane rosa. Povedo, kdaj so opazili roso. Gledajo slike in opišejo dogajanje pri prehajanju kapljevine v plin in obratno. Uporabijo ustrezne izraze.

Domača naloga: Reši naloge za ponavljanje v delovnem zvezku na str. 63, 64.

35


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

5. Marjanca Agrež Naravoslovje in tehnika Snovi v naravi – VODA Kam gre voda, ko dežuje Učenci: - razlikujejo površinske vode in podtalnico; - spoznajo pomen podtalnice kot vira pitne vode; - razumejo stekanje vode proti morju, ki je največji zbiralnik vode; - razumejo pomen varovanja vode in omejenosti vodnih zalog; - naštejejo onesnaževalce površinskih voda in podtalnice; - ob slikovnem gradivu pojasnijo posledice onesnaževanja vode. pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija, eksperiment frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za izvajanje poskusov - fotografije

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

4

36


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj preberejo uvodno besedilo v učbeniku na str. 54. Vodim pogovor o njihovih izkušnjah.

Preberejo besedilo. Povedo, ali so že delali take luknje, in opišejo druge izkušnje z vodo v tleh.

Napoved: Z opazovanjem in poskusi boste dopolnili svoje znanje o tem, kaj se dogaja z vodo v tleh. II. Osrednji del Učencem naročim, naj s pomočjo slike v učbeniku opišejo plasti pod travo. Učencem naročim, naj se razporedijo v manjše skupine ter pripravijo in izvedejo poskus, ki je opisan v 1. nalogi v delovnem zvezku na str. 65, 66. Delo spremljam in po potrebi svetujem ali pomagam. Z reševanjem druge naloge naj ugotovijo, kako visoko sega podtalnica. III. Zaključni del Učencem naročim, naj preberejo razlago v učbeniku na str. 54. KAJ JE VODONOSNIK?

Gledajo fotografijo in opišejo plasti pod površino. Naštejejo prst, prod in (morda) glino. V majhnih skupinah si organizirajo delo in izvedejo poskus: v plastenke pripravijo prst, pesek in glino ter opazujejo prehajanje vode skozi plasti. Nato opazujejo prehajanje skozi različne trojne plasti. Opažanja zapišejo in pojasnijo. S pomočjo rezultatov prejšnjega poskusa ocenijo, kako visoko sega podtalnica. Domnevo zapišejo in utemeljijo.

Preberejo razlago, se seznanijo z izrazi in jih uporabijo pri svoji razlagi. Ponovijo pojem vodonosnika in podatke o podtalnici.

Domača naloga:

37


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Pokažem sliko vodnjaka (ali črpanje vode z ročno črpalko). KAJ JE VODNJAK? KAKO PRIDE VODA V VODNJAK (ALI ROČNO ČRPALKO)?

Pripovedujejo, kar že vedo o tem, ali opišejo svoje domneve.

II. Osrednji del Učencem naročim, naj izvedejo 3. nalogo v delovnem zvezku na str. 67. Spremljam delo učencev in sodelujem pri preverjanju trditev v učbeniku. Pokažem sliko izvira. KAJ MISLITE, ZAKAJ TU VODA TEČE NA POVRŠJE, IN NE V PODTALNICO? Učencem naročim, naj razmišljanja potrdijo ali ovržejo s poskusom v 4. nalogi (str. 68). Izvedejo naj ga v dvojicah.

Pripravijo pripomočke in izvedejo poskus, ki je opisan v 3. nalogi. Narišejo in zapišejo ugotovitve. Ugotovitve preverijo v učbeniku na str. 55. Razmišljajo o možnih razlagah. Morda bo kdo ugotovil, da je neprepustna plast pri površju. V parih izvedejo poskus. Opazujejo, kaj se zgodi, ko nalijejo vodo. Odgovorijo še na vprašanje, kaj se zgodi z vodo, ki priteče na površje v izviru.

Vodim delo z učbenikom na str. 56, 57. Berejo besedilo, opazujejo slike in odgovarjajo na vprašanja. III. Zaključni del Na zemljevidu pokažem večja slovenska jezera in vodim pogovor o tem, katera so pretočna. Učencem naročim, naj pregledajo karto bližnje okolice (v Atlasu Slovenije) in poiščejo najbližje pretočno jezero. Domača naloga: V bližnji okolici poišči izvir in opazuj plasti pod površjem.

Opazujejo zemljevid in ugotavljajo, katera večja slovenska jezera so pretočna. Povedo, kaj to pomeni. S pomočjo karte poiščejo najbližje pretočno jezero in ga opišejo v delovni zvezek.

38


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Z vprašanjem KAJ MISLITE, KAKO SE Opisujejo, kako se po njihovem mnenju voda VODA ONESNAŽUJE? spodbudim učence k onesnažuje, in utemeljujejo mnenja. razmišljanju o problemu. Napoved: Kaj se dogaja s snovmi v vodi, ko prehaja skozi plasti, boste opazovali v poskusih. II. Osrednji del Vodim pogovor o tem, kaj vsebuje dež, ki pada na tla.

Povedo, da nekaj snovi pride v dež v ozračju (prah, saje, plini), nekaj se jih spere s površja. Nekatere snovi se v vodi raztopijo, druge so ji le primešane. Rešijo nalogi v delovnem zvezku na str. 69, 70. Učencem naročim, naj rešijo 7. in 8. nalogo v Zapišejo opažanja in razlage. delovnem zvezku. Spremljam potek dela. Nekateri učenci predstavijo ugotovitve, drugi jih Vodim preverjanje ugotovitev in lahko dopolnijo. dopolnjevanje s podatki. Povedo, da voda olja in druge snovi spira s cest, s Vodim pogovor o tem, od kod voda spira kmetijskih površin, ki jih škropijo s strupi … škodljive in strupene snovi. III. Zaključni del Vodim branje ekoloških nasvetov v učbeniku Preberejo ekološke nasvete in jih pojasnjujejo ter na str. 59 in pogovor o njih. dopolnjujejo. . Domača naloga:

39


ANALIZA UČNE URE: 4. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Pokažem poučni film, ki prikazuje pot vode od izvira do morja. (Lahko pokažem film TV Slovenija in ministrstva za okolje in prostor iz serije Okolje in mi: Naša pitna voda.) .

Dejavnosti učencev Gledajo film. Po ogledu pripovedujejo o vsebini.

II. Osrednji del Vodim ponavljanje snovi s pomočjo nalog za Rešujejo naloge v delovnem zvezku. ponavljanje v delovnem zvezku na str. 70, 71. Če kakšnega odgovora ne poznajo dovolj dobro, si pomagajo z učbenikom ali pa prosijo za pomoč učiteljico/učitelja. III. Zaključni del Vodim razlago pojmov, ki so jih našli v osmerosmerki.

Učenci razlagajo pomen pojmov, ki so jih našli.

Domača naloga:

40


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

5. Marjanca Agrež Naravoslovje in tehnika Snovi v naravi – VODA Kaj poganja tekočine, da tečejo Učenci: - vedo, da tekočine tečejo; - vedo, da kapljevine tečejo zaradi višinske razlike med gladino in odtočno odprtino; - s poskusi ugotovijo, da tekočinski tok poganja razlika tlakov; - poiščejo zglede za črpalke in opišejo njihovo delovanje; - spoznajo napravo za merjenje tlaka; - iz izkušenj povedo, da tok ene snovi prenaša s seboj tok druge snovi. pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za sestavljanje stopnišč in klancev - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur: 4

41


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Učence spomnim na pesem J. Bitenca Ciciban in potoček, ki smo jo peli v 4. razredu. OD KOD IN KAM POTOČEK TEČE? ZAKAJ? ALI TEKOČINE LAHKO TEČEJO TUDI NAVZGOR?

Dejavnosti učencev

Zapojejo pesem in opišejo pot potoka. Povedo, da teče v dolino – torej navzdol. Povedo svoje mnenje in ga ponazorijo s primerom.

Napoved: Opazovali bomo, kaj poganja tekočine, da tečejo. II. Osrednji del Učencem naročim, naj preberejo besedilo v učbeniku na str. 60 in nato izvedejo poskus, ki je opisan v delovnem zvezku na str. 72. Spremljam delo in svetujem. (Glej priročnik, str. 56.) Učencem naročim, naj preberejo še navodila 2. naloge in povedo, kaj bodo opazovali. III. Zaključni del Vodim pogovor o primerih iz vsakdanjega življenja.

Preberejo besedilo in pripovedujejo o svojih igrah z vodo. (Če so delali mlinček na potoku, naj povedo, kam so ga morali postaviti, da se je vrtel.) Pripravijo se na reševanje 1. naloge v delovnem zvezku. Poskuse skicirajo in zapišejo ugotovitve. Pripravijo pripomočke in izvedejo poskus. Potek skicirajo in zapišejo ugotovitve. Opišejo primere iz vsakdanjega življenja, kjer je človek izkoristil ugotovitve o pritekanju in odtekanju vode (mlini, elektrarne, uporaba natege …).

Domača naloga: K naslednji uri prinesite balon.

42


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Pokažem pripravo za merjenje krvnega tlaka Povedo, čemu je priprava namenjena. in vodim pogovor o pomenu merjenja. NAŠTEJTE ŠE NEKAJ PRIMEROV IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA, KO JE TLAK TREBA MERITI (NADZOROVATI). Nekateri se bodo spomnili na zračnice, nekateri morda na vreme … II. Osrednji del Učencem naročim, naj napihnejo balon in ga Pojasnjujejo, kaj se je zgodilo, ko so balon napihnili. potipajo, nato pa naj zrak počasi spuščajo iz Preberejo še razlago v učbeniku na str. 61. njega. Napravo si ogledajo. Pokažem še napravo za merjenje tlaka – barometer. Ogledajo si sliko in opišejo, kaj se dogaja z vodo. Učencem naročim, naj si ogledajo še sliko, ki kaže odtekanje vode, in preberejo razlago. S seboj odnesejo delovne zvezke in pripomočke za Učence peljem na šolsko dvorišče, oz. trato. izvedbo poskusov. Naročim jim, naj rešijo 3.a in b nalogo v Izvedejo oba poskusa in ugotovitve zabeležijo na delovnem zvezku na str. 74 in opazujejo, kaj list. se dogajanja zaradi razlike zračnih tlakov. Opis drugega poskusa dopolnijo z ustreznimi besedami. III. Zaključni del V učilnici učencem naročim, naj izvedejo še nalogo 3 c. Poskus izvedejo in skicirajo po navodilih. Delo nadzorujem. Označijo mesta z višjim in nižjim tlakom ter smer, v katero teče voda. Domača naloga: K naslednji uri prinesite zračne tlačilke.

43


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Učence vprašam: S ČIM USTVARJAMO RAZLIKE TLAKOV, DA POŽENEMO TEKOČINE TUDI V TAKO SMER, KAMOR SAME OD SEBE NE TEČEJO? Vodim razmišljanje. II. Osrednji del Učencem naročim, naj preizkusijo delovanje zračne tlačilke. Naročim jim, naj delovanje preverijo v 4. nalogi na str. 75. Rešitve pokažem (s prosojnico).

Dejavnosti učencev

S primeri opišejo, da to naredimo s črpalkami. Naštejejo nekaj črpalk, ki jih poznajo.

Delajo z zračno tlačilko in opazujejo, kaj se dogaja z zrakom. Na skicah označijo zračni tlak in tok zraka. Preverijo pravilnost rešitev.

III. Zaključni del Učencem naročim, naj v učbeniku preberejo razlago o delovanju bencinske črpalke.

Preberejo razlago in jo dopolnijo z morebitnimi svojimi izkušnjami.

Domača naloga: Reši 5. nalogo v delovnem zvezku na str. 75.

Sprejmejo informacijo.

44


ANALIZA UČNE URE: 4. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Povem, da so učenci 4. razreda delali projektno nalogo o vodi in v eni nalogi merili hitrost plavanja predmetov. Predstavim (grafoskopska prosojnica) namen naloge in na koncu njihov zaključek. (Priloga.) Pokažem graf in vodim razlago merjenja. II. Osrednji del Povem, da je podobna naloga za radovedne predstavljena v delovnem zvezku na str. 76. Vodim pogovor o izvajanju naloge. Učencem naročim, naj v delovnem zvezku rešijo 1.–4. nalogo za ponavljanje na str. 77, 78. Spremljam delo in preverjam rešitve. III. Zaključni del Učencem naročim, naj rešijo še križanko. Vodim opis delovanja črpalk. Domača naloga:

Dejavnosti učencev

Poslušajo, zakaj so izvajalci naloge merili hitrost plavanja predmetov iz različnih snovi. Razložijo grafični prikaz in povedo, kaj lahko iz njega sklepajo. Poslušajo še ugotovitev izvajalcev projektne naloge.

Pregledajo nalogo in povedo, kaj bodo z izvajanjem ugotavljali. Rešujejo naloge v delovnem zvezku. Za reševanje 1. naloge si pomagajo s pogledom skozi okno.

Rešijo 5. nalogo, povedo, kaj povzroča priprava.

45


ANALIZA UČNE URE:

PRILOGA Merjenje hitrosti plavanja predmeta (iz projektne naloge učencev 3. razreda osemletke) Večkrat smo opazovali različne predmete, ki so plavali po reki in potoku. Nekateri so se znašli v njej zaradi dogajanja v naravi. Vse preveč pa je bilo tistih, ki so jih v vodo vrgli ljudje. Ugotavljali smo, da se bodo predmeti ustavili na bregovih, ko bo voda upadla, vendar ne vsi na istem mestu. Zakaj je tako? En odgovor smo našli v tem, da so se v vodi znašli v različnem času (dnevih). Drugega smo poiskali z merjenjem. Na bregu potoka smo odmerili razdaljo 10 metrov. Na istem mestu smo spuščali približno enako velike predmete iz različnih snovi: 1. kos lesa, 2. list drevesa, 3. snežno kepo, 4. plastično steklenico, 5. kos stiropora, 6. kos papirja. Merili smo čas, ki so ga posamezni predmeti porabili za določeno razdaljo. Opomba: Ob potoku smo merili zato, da smo predmete, ki ne spadajo v vodo, lahko ujeli in z njimi nismo onesnaževali vode.

Ugotovili smo, da je hitrost premikanja predmetov odvisna od snovi, iz katere je predmet. Kos lesa npr. plava počasneje kot list drevesa ali papir. Zdaj tudi vemo, zakaj so po upadanju voda onesnaženi vsi bregovi, ne samo ob spodnjem toku.

46


Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - slike, plakat

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

2

Naravoslovje in tehnika Snovi v naravi – VODA Kako pride voda v naše domove in iz njih Učenci: - spoznajo pot vode od zajetja do pipe; - spoznajo, da vodovodna pipa krmili vodni tok po ceveh; - spoznajo porabnike voda; - spoznajo lastnosti vode za pitje; - spoznajo nevarnosti pitja onesnažene vode.

47


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj preberejo uvodno besedilo v učbeniku na str. 64. Vodim pogovor o načinih zbiranja vode.

Preberejo besedilo v učbeniku. Opisujejo, od kod lahko pride voda v hiše.

Napoved: Opisali bomo vodovodno omrežje. II. Osrednji del Vodim delo z učbenikom na str. 64, 65. Učence spodbudim k razmišljanju in oblikovanju ugotovitev. Spremljam zapis v delovne zvezke. Delovanje pipe lahko preverimo v učilnici.

III. Zaključni del Vodim pogovor o okvarah v vodovodnem omrežju in o njihovem odpravljanju. KDO POPRAVI OKVARE? Domača naloga:

Postopno berejo besedilo v učbeniku in razlago dopolnijo s svojimi primeri in izkušnjami. Odgovorijo na zastavljena vprašanja ter odgovore zapišejo v delovni zvezek. Opazujejo, kako deluje vodovodna pipa, in označijo odprte ventile v 3. nalogi. Ugotovijo, da v kopalnici hladna voda priteče iz omrežja, topla pa iz bojlerja ali iz toplarne.

Povedo, kakšne okvare poznajo in kdo jih odpravi. Opišejo poklic vodovodnega inštalaterja.

48


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod KJE SE ZAČNE VODOVODNO OMREŽJE Povedo, da je to pri glavnem ventilu. Povedo, kje je V HIŠI? glavni ventil v njihovem bivališču in v šolskem Vodim pogovor. poslopju. II. Osrednji del Učencem naročim, naj si v učbeniku na str. 66 ogledajo slike razvejenosti vodovodnega omrežja v hiši in ga opišejo. Vodim pogovor o odpadnih vodah in pot do čistilne naprave. KAJ SE ZGODI Z ODPADNIMI VODAMI V KRAJIH, KJER NI KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA?

Opišejo potek vodovodnega omrežja v hiši in poimenujejo posamezne dele. Povedo in v delovni zvezek napišejo, kaj odnaša voda iz naših stanovanj. S pomočjo slike v učbeniku na str. 67 opišejo postopek čiščenja v čistilni napravi. Povedo, ali v kraju je kanalizacijsko omrežje ali ne. Povedo, kaj se dogaja z odpadno vodo, če ni kanalizacijskega sistema

III. Zaključni del Vodim reševanje nalog za ponavljanje v delovnem zvezku na str. 80, 81. Domača naloga:

49


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - zgoščenka Naravoslovje in tehnika 5

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

2

Naravoslovje in tehnika Snovi v naravi – VODA Kroženje vode Učenci: - razumejo procese pri kroženju vode: spremembe temperatur, agregatnega stanja in gibanje; - ugotovijo, da voda med živimi bitji in okoljem nenehno kroži.

50


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj s pomočjo slike v učbeniku na str. 69 rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku na str. 82.

Ogledajo si sliko v učbeniku in nato naštejejo čim več primerov, od kod izhaja voda v plinskem stanju.

II. Osrednji del Vodim branje besedila v učbeniku na str. 69. Učence spodbudim, da razlago dopolnijo s spoznanji iz že obravnavanih poglavij.

Postopno berejo besedilo, ga pojasnjujejo in dopolnjujejo s podatki, ki jih že poznajo. Opišejo lahko oblake in druge vremenske pojave.

Učencem naročim, naj rešijo 2. nalogo. Spremljam delo. III. Zaključni del Z uporabo zgoščenke vodim ponovitev snovi o kroženju vode v naravi. (Projiciram na zaslon.)

Rešijo 2. nalogo – označijo pot vode v naravi.

Eden od učencev ponazori kroženje vode v naravi, ostali opazujejo in ga opozarjajo.

Domača naloga: Reši naloge za ponavljanje.

51


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija, eksperiment frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za izvajanje poskusa - poučna literatura - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Snovi v naravi – ZRAK Življenje v jezeru in na travniku Učenci: - spoznajo vodo kot življenjski prostor nekaterih bitij; - razumejo razlike v življenjskih razmerah v vodi in na kopnem; - spoznajo pomen kisika za dihanje; - spoznajo, da vsa živa bitja dihajo; - izvedo, da v telesu poteka proces, v katerem iz hrane in kisika nastajata ogljikov dioksid in voda – ta proces je podoben gorenju; - vedo, čemu rastline potrebujejo svetlobo; - izvedo, da si rastlina dela hrano iz ene sestavine zraka (ogljikov dioksid) in vode; - razumejo odvisnost življenja na Zemlji od Sonca.

4

52


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod GOTOVO STE ŽE SEDELI OB VODI, OPAZOVALI OKOLICO IN POSLUŠALI GLASOVE. KAJ STE VIDELI IN SLIŠALI? Pripovedujejo o svojih opažanjih. Naštevajo živali, Vodim pripovedovanje. ki so jih videli ali slišali. Napoved: Ugotovili bomo pomen zraka za življenje na kopnem in v vodi. II. Osrednji del Učencem naročim, naj rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku na str. 90. Usmerjam jih pri razmišljanju o snoveh iz zraka, ki jih potrebuje naše telo. KATERE SNOVI IZ ZRAKA POTREBUJE NAŠE TELO? KAJ PA POTREBUJEJO DRUGA ŽIVA BITJA? Učence opozorim na poglavja, ki smo jih že obravnavali v 4. in 5. razredu. Učencem naročim, naj preberejo besedilo v učbeniku na str. 74. III. Zaključni del Vodim opazovanje slike v učbeniku na str. 75 in opisovanje.

V delovni zvezek napišejo svoje predstave o tem, kako se pogoji za življenje v vodi in na kopnem razlikujejo. Povedo, kaj potrebuje naše telo, ter opišejo pot kisika in izdihavanje ogljikovega dioksida. Opisujejo še potrebe nekaterih živali in morda tudi rastlin. Preberejo besedilo ter ponovijo pot zraka po dihalnih poteh v kri in obratno. Opazujejo sliko, poimenujejo živa bitja, ki jih vidijo. Razmislijo, zakaj živijo ravno na tem prostoru.

Domača naloga: V naravi opazuje nekatere živali, njihovo telo in to, zakaj imajo prav takšne dele telesa.

53


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Pokažem veliki sliki kopenske in vodne živali. Učence spodbudim k opisu in primerjanju. ZAKAJ IMATA TELESNE DELE PRAV TAKE OBLIKE, IN NE DRUGAČNE?

Dejavnosti učencev Opazujejo sliki in živali poimenujejo. Opisujejo zunanje značilnosti, ugotavljajo podobnosti in razlike. Razmišljajo in mnenje utemeljijo.

II. Osrednji del Učencem naročim, naj čim bolj skrbno opazujejo živali na slikah v delovnem zvezku na str. 90, 91, 92. Izpolnijo naj polja s podatki. Pripravim ustrezno poučno literaturo.

Rešujejo 2. nalogo. Opazujejo živali na slikah. Izpolnijo polja s podatki. Če živali ali podatkov ne poznajo, jih poiščejo v učbeniku in poučni literaturi o živalih.

III. Zaključni del Vodim pogovor o najbolj zanimivih prilagoditvah na življenjsko okolje.

Učenci pripovedujejo, katere prilagoditve se jim zdijo najbolj zanimive, in pojasnijo stališče.

Domača naloga:

54


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Učencem naročim, naj se razporedijo v skupine, nato pa naj rastline na slikah razporedijo v skupine po skupnih lastnostih. Učencem naročim, naj narišejo histogram z označenimi lastnostmi.

Dejavnosti učencev

Učenci se razporedijo, pregledajo slike, prepoznajo rastline (ali jih poiščejo v knjigah), izberejo, po katerih lastnostih jih bodo razporejali, in jih razporedijo. Narišejo še histogram.

II. Osrednji del KAJ MISLITE, KAKO RASTLINE DIHAJO? KAKO SE PREHRANJUJEJO? Učenci pripovedujejo svoja razmišljanja. Vodim razmišljanje o dihanju rastlin. Učencem naročim, naj v učbeniku na str. 78 preberejo razlago in jo primerjajo s svojim razmišljanjem. Pripravim poskus za opazovanje dihanja po navodilu v delovnem zvezku na str. 92.

Preberejo razlago v učbeniku. Učenci preberejo navodilo in nato spremljajo pripravo vodne rastline za poskus o dihanju. Opazujejo dogajanje in ugotovijo, da so mehurčki, ki se sproščajo, zrak.

III. Zaključni del Če imamo v učilnici že akvarij, vodim Opazujejo dogajanje v akvariju: vedenje rib, opazovanje dogajanja v njem (dihanje rib, hranjenje, oskrba akvarija … oskrba …), sicer se pogovorim o gojitvi zlate Podatke zapišejo v delovni zvezek na str. 93. ribice (delovni zvezek, str. 93). Domača naloga: Reši naloge za ponavljanje v delovnem zvezku na str. 94.

55


ANALIZA UČNE URE: 4. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem predvajam film o žabah (lahko Gledajo film in spoznavajo značilnosti te dvoživke. odlomek). II. Osrednji del Povem, da bodo o žabah zvedeli več tudi iz besedila v reviji NG Junior. Razdelim članek z naslovom Odštekane žabe. Tiho berejo besedilo. Če potrebujejo razlago, vprašajo učiteljico/učitelja. Učencem naročim, naj ga preberejo, razmislijo o vsebini, nato pa rešijo naloge na Rešujejo delovni list z nalogami o žabah. delovnem listu. III. Zaključni del Vodim primerjanje podatkov iz članka z dogajanjem ob mlaki v bližnji okolici.

Podatke iz besedila primerjajo s stanjem ob bližnji mlaki. (Kaj je podobno, kaj je drugače?)

Domača naloga: Spremljaj dogajanje ob mlaki.

56


ANALIZA UČNE URE:

DELOVNI LIST Znova preberi članek Odštekane žabe (NG Junior, na straneh 12 do 17). Nato reši naloge. Kako lahko pomagamo pri varstvu žab? Obkroži črko pred smiselnimi predlogi. a) b) c) d) e)

Ohranjamo naravno okolje dvoživk. Polovimo žabe in jih damo v kozarce. Na vrtu napravimo mlake. V ribnike naselimo ribe, ki se hranijo z žabjim mrestom. Okoli ribnikov in potokov ne uporabljamo umetnih gnojil in škropiv.

Nariši prometni znak, ki bo v bližini voda voznike opozarjal na žabe na cesti.

Opiši, kako so žabe prilagojene na življenje v vodi in ob njej. (Kako dihajo?) __________________________________________________________ __________________________________________________________ __________________________________________________________ __________________________________________________________ __________________________________________________________ __________________________________________________________ __________________________________________________________ ____________________________ Premisli in zapiši, zakaj je žaba izrekla tako misel.

Še dobro, da v bližini ni njiv. __________________________________________________________ __________________________________________________________ __________________________________________________________

57


__________________________________________________________ __________________________________________________________ __________________________________________________________ __________________________________________________________ __________________________________________________________ _____________________________________

Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija, eksperiment, praktično delo frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za izvedbo poskusa in izdelavo barometra

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Naravoslovje in tehnika Snovi v naravi − ZRAK Modri planet v mehkem ovoju Učenci: - izvedo, da Zemljo obdaj plast zraka ali atmosfera; - se seznanijo s sestavo zraka; - poimenujejo dušik, kisik, ogljikov dioksid; - spoznajo način merjenja zračnega tlaka.

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur: 3

58


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Učencem naročim, naj preberejo besedilo v učbeniku na str. 80. Nato vodim pogovor o prebranem. Če učence zanima, podatke še dopolnim.

Dejavnosti učencev Preberejo besedilo, premislijo o vsebini in jo nato pojasnjujejo ter dopolnjujejo s svojimi podatki.

Napoved: V poglavju bomo izvedeli, kakšen je ovoj našega planeta. II. Osrednji del Ker to uro ne moremo v hribe, naročim učencem, naj pregledajo 1. nalogo v delovnem zvezku na str. 95. Premislijo naj, ali so že kdaj v preteklosti opazili kaj podobnega temu poskusu.

Preberejo nalogo in na osnovi izkušenj povedo, kaj bi se lahko zgodilo.

Rezultate poskusa še razložim (glej priročnik, Razlago dogajanja preberejo v učbeniku na str. 81. str. 68). Naštejejo še svoje izkušnje s spremembami zračnega tlaka.

III. Zaključni del Pokažem barometer ter vodim opis in risanje. Ogledajo si barometer, ga opišejo in narišejo v delovni zvezek na str. 96. Domača naloga:

59


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Vodim merjenje zračnega tlaka v učilnici in različnih nadstropjih šole (če je to mogoče, lahko tudi v prostoru in na prostem, v kleti).

Učenci spoznavajo delo z barometrom in ugotovijo, ali se tlak z višino prostora kaj spremeni.

II. Osrednji del Učencem naročim, naj po navodilu v delovnem zvezku na str. 96 izdelajo barometer.

III. Zaključni del Vodim pogovor o vplivu tlaka na človeško uho.

Pripravijo pripomočke. Postopno berejo navodila in izdelujejo barometer. Ugotavljajo, kako se premika tekočina v cevki in kaj se dogaja z zrakom v steklenici. Ugotovitve zapišejo. Preberejo zdravstveni nasvet v učbeniku na str. 83. Povedo, ali so že občutili pritisk v ušesu in kdaj je to bilo.

Domača naloga:

60


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj pogledajo kolačnik o zraku, ki so ga narisali na str. 16. KAKO STE PRIKAZALI SESTAVO ZRAKA?

Pogledajo kolačnik na str. 16 in ga pojasnijo.

II. Osrednji del Učencem naročim, naj v leksikonu (ali na spletnih straneh) poiščejo razlago o tem, kaj je atmosfera. Kakšno je slovensko ime zanjo? Vodim pogovor ob ogledu kolačnika in ob besedilu v učbeniku na str. 82. III. Zaključni del Vodim reševanje nalog za ponavljanje v delovnem zvezku na str. 98, 99. Domača naloga:

Iščejo podatke in nato poročajo o ugotovitvah. Povedo, da se plast zraka imenuje ozračje. Iz kolačnika ugotovijo, kateri plini sestavljajo zrak. Preberejo še razlago. Berejo naloge in pojasnjujejo. Odgovore zapišejo.

61


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija, praktično delo, eksperiment frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za izdelavo ventilatorja in letala - plodovi rastlin

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Naravoslovje in tehnika Snovi v naravi − ZRAK Gibanje zraka in teles v njem Učenci: - spoznajo pomen gibanja zraka in izkoriščanje moči vetra; - zgradijo in preizkusijo delovanje naprav, ki jih poganja veter.

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur: 5

62


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj z roko hitro zamahnejo pred sabo. KAJ STE ČUTILI? KDAJ ŠE ČUTITE KAJ PODOBNEGA?

Zamahnejo z roko in povedo, da so čutili veter. Naštejejo še nekaj primerov (gibanja), pri katerem čutijo veter.

II. Osrednji del Vodim pregled slik in besedila v učbeniku na Gledajo slike in jih opisujejo, preberejo besedilo. str. 84. Povedo, da vključijo ventilatorje (klimatske NA KAKŠEN NAČIN SE V VROČIH naprave). DNEH HLADITE V STANOVANJU? Preberejo navodila, pripravijo pripomočke in Dam napotke za izdelavo ventilatorja po izdelajo ročni ventilator. navodilih v delovnem zvezku na str. 100. III. Zaključni del Učencem naročim, naj se z izdelanimi ventilatorji hladijo in hkrati opazujejo smer vetra.

Preizkusijo delovanje in opazujejo, kam piha veter.

Domača naloga:

63


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Pokažem veliko sliko regratovih lučk (ali pa si ogledajo tisto v učbeniku). Če jih najdemo v naravi, opazujemo tiste. Vodim pogovor o regratovih lučkah. II. Osrednji del Učencem naročim, naj rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku na str. 100. Učence spomnim na zbirko semen in plodov, ki so jo naredili v 4. razredu. Učencem naročim, naj izberejo tiste, ki imajo letalne naprave. Spremljam reševanje 3. naloge v delovnem zvezku na str. 101.

III. Zaključni del Vodim še reševanje 4. naloge v delovnem zvezku, str. 102.

Dejavnosti učencev Učenci opisujejo regratovo lučko. Povedo, da je to množica regratovih plodov. Semena pogledajo z lupo. Seme je podobno padalcu, zato ga veter lahko nese zelo daleč. Skicirajo regratov plod in odgovorijo na vprašanje. Pregledajo zbirko plodov in semen ter izberejo plodove z letalno napravo. V delovni zvezek jih narišejo in povedo, kateri rastlini pripadajo. Pomagajo si z razločevalnim ključem ali knjigo o drevesih. Premislijo in zapišejo, zakaj se mora plod čim dlje obdržati v zraku.

Z višine spuščajo plodove in ventilator, ki so ga izdelali. Primerjaj gibanje. Ugotovitve zapišejo.

Domača naloga:

64


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Preberem odlomek iz leposlovne knjige o bratih Rusjan (O sodih …), ki opisuje izdelovanje prvega letala. II. Osrednji del Povem, da bo njihovo letalo bolj preprosto, a bo prav tako letelo. Dam napotke za praktično delo.

Dejavnosti učencev Poslušajo besedilo.

Preberejo navodila in pripravijo pripomočke – gradiva in orodje. Sledijo navodilom in izdelujejo letalo.

Delo spremljam in po potrebi pomagam. Model preizkusijo. III. Zaključni del Učencem naročim, naj opišejo let modela in poskušajo smer določiti z obteževanjem.

V delovni zvezek opišejo let modela ter napišejo odgovor na vprašanje.

Domača naloga:

65


ANALIZA UČNE URE: 4. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Učence vprašam, ali so že kdaj hodili ali se v avtu vozili po megli. KAJ STE ČUTILI ALI VIDELI? Vodim pogovor o besedilu ob sliki v učbeniku na str. 86.

Dejavnosti učencev Če so hodili, bodo verjetno povedali, da so imeli mokre lase. Če so se vozili, so v soju luči morda videli kapljice. Preberejo besedilo in ga dopolnijo s svojimi izkušnjami.

II. Osrednji del Povem, da bodo v poskusih ponazorili meglo in opisali dogajanje. Učencem naročim, naj rešijo 6. in 7. nalogo v Po navodilih izvedejo poskusa z meglo in padanjem delovnem zvezku, str. 104, 105. teles. Spremljam delo. Opažanja in ugotovitve zapišejo in narišejo v delovni zvezek. III. Zaključni del Vodim pogovor ob nalogah za zelo radovedne v delovnem zvezku na str. 106. Predvajam še pojasnilo na zgoščenki Naravoslovje in tehnika 5. Domača naloga:

Razmišljajo o problemu in poiščejo odgovora. Spremljajo projekcijo.

66


ANALIZA UČNE URE: 5. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Vodim pogovor o tem, kaj je zračni upor. II. Osrednji del Vodim reševanje nalog za ponavljanje v delovnem zvezku na str. 106, 107.

Dejavnosti učencev Povedo, kaj je zračni upor in v katerih primerih iz vsakdanjega življenja ga najlažje opazimo. Odgovarjajo na vprašanja, se dopolnjujejo, nato odgovore zapišejo.

III. Zaključni del Učencem naročim, naj v knjigah in na V knjigah in na spletnih straneh iščejo podatke o spletnih straneh iščejo podatke o zraku ter naj zraku in obveščajo sošolce o zanimivostih. sošolcem povedo, ali so izvedeli kaj novega in zanimivega. Domača naloga:

67


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija, eksperiment frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za izvedbo poskusa

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Snovi v naravi − ZRAK Kjer je dim, je tudi ogenj Učenci: - spoznajo, da so za gorenje potrebni zrak (kisik), gorivo in dovolj visoka temperatura; - spoznajo snovi, ki nastajajo pri gorenju; - spoznajo nekatere načine gašenja požarov.

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

3

68


POTEK UČNE URE 1. ura Opomba: To uro lahko izvedemo na obisku v gasilskem domu. Če to ni mogoče, pa morda lahko povabimo gasilce na obisk. Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj pripravijo vprašanja za gasilce, ki smo jih povabili na obisk. Razmislijo o tem, kaj jih zanima, in zapišejo vprašanja. II. Osrednji del Spremljam pogovor z gasilci o njihovem delu Ogledajo si opremo, poslušajo opis dela in spoznajo in opremi. nekatere načine gašenja. Zastavljajo vprašanja. Poizvejo, kaj gasilci storijo ob prijavi požara. III. Zaključni del Učencem naročim, naj podatke zapišejo v delovni zvezek na str. 108. Domača naloga:

69


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku na str. 109.

Opazujejo gorenje vžigalice v različnih legah. Povedo in zapišejo ugotovitve.

II. Osrednji del Učencem naročim, naj preberejo besedilo o gorenju v učbeniku na str. 89.

Preberejo besedilo in povedo, kdaj je gorenje močnejše.

Učencem naročim, naj izvedejo 3. nalogo v delovnem zvezku. Spremljam delo.

III. Zaključni del Vodim ponavljanje ugotovljenih dejstev o gorenju.

Preberejo navodila in po njih izdelajo model gasilnega aparata. Opazujejo dogajanje z ogljikovim dioksidom. Ugotovitve zapišejo. Ponovijo, kar so ugotovili o gorenju.

Domača naloga:

70


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Pokažem gasilni aparat, ki ga imamo v šoli, in vodim pogovor o njegovem delovanju.

Opišejo način uporabe gasilnega aparata in povedo, katera snov za gašenje je v njem.

II. Osrednji del Vodim pogovor o tem, kaj nastaja pri gorenju. NA KAJ MORAMO PAZITI, ČE JE V PROSTORU PEČ? Vodim reševanje nalog za ponavljanje v delovnem zvezku na str. 110, 111. III. Zaključni del Usmerjam pripovedovanje učencev o izkušnjah z ognjem in gašenjem.

Podatke poiščejo v učbeniku na str. 90 in povedo, kaj nastaja pri gorenju.

Oblikujejo odgovore na vprašanja in jih zapišejo.

Pripovedujejo o svojih izkušnjah ali opažanjih.

Domača naloga:

71


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija, eksperiment frontalna, individualna, skupinska - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za izvedbo poskusov

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Naravoslovje in tehnika Sovi v naravi − ZRAK Čist in onesnažen zrak Učenci: - ugotovijo onesnaženje zraka s trdnimi delci; - opredelijo glavne lokalne onesnaževalce zraka; - spoznajo ukrepe za čistejši zrak; - kritično vrednotijo odnos ljudi do onesnaževanja zraka; - utemeljijo pomen čiščenja zraka in zračnih filtrov; - spoznajo, kaj je dim; - spoznajo lišaje kot biološke kazalce čistega zraka; - razvijejo odgovoren odnos do okolja; - vedo, kako deluje dimnik.

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur: 3

72


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Vodim pogovor o tem, kar učenci že vedo o onesnaženju zraka.

Pripovedujejo, kar že vedo o onesnaženju zraka.

II. Osrednji del KJE JE ZRAK BOLJ ONESNAŽEN S PRAŠNIMI DELCI – V MESTIH ALI NA PODEŽELJU? ZAKAJ?

Povedo, da je zrak bolj onesnažen v mestih, in razmišljajo o vzrokih za to.

Povem nekaj podatkov (glej priročnik, str. 76). Učencem naročim, naj dobro preberejo navodila v 1. nalogi na str. 112. Povem, da bomo poskus zaradi varnosti izvedli skupaj. Po navodilih učencev izvajam poskus.

Posredujejo navodila in opazujejo dogajanje. Ugotovijo, kaj se dogaja z vrečko, in ugotovitve zapišejo. Opazujejo poskus z aluminijastim valjem. Povedo, da deluje kot dimnik. Opišejo gorenje svečk. Povedo, kakšen je plamen svečk, če valj pokrijemo.

Povem, da dimnik bolje vleče zrak iz peči, če je zrak v njem bolj vroč. Zato dimnike izolirajo, da se ne shladijo preveč. III. Zaključni del Vodim branje in ogled slik v učbeniku na str. Berejo besedilo, ogledajo si slike in ponovijo 92, 93, 94. spoznanja. Domača naloga:

73


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Vodim pogovor o tem, kako lahko očistimo zrak trdnih delcev. KATERI FILTER POGOSTO UPORABLJATE DOMA?

Dejavnosti učencev Učenci povedo, da to naredimo s filtri. Ugotovijo, da doma uporabljajo filter v sesalniku. Opišejo delovanje.

II. Osrednji del Učencem naročim, naj rešijo 2. in 3. nalogo v Po navodilih raziščejo, kako deluje elektrofilter, delovnem zvezku na str. 114. nato pa še, kako deluje suhi filter za prašne delce. Ugotovitve zapišejo na ustrezen prostor. Spremljam delo in zapis ugotovitev. III. Zaključni del Vodim delo z učbenikom (str. 94, 95, 96) o delovanju filtrov in onesnaženju.

Berejo podatke in o njih pripovedujejo. Vrednotijo odnos ljudi do onesnaženja zraka (promet, kajenje …).

Domača naloga:

74


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj pogledajo slike lišajev Ogledajo si slike lišajev in ugotavljajo, v čem se v učbeniku na str. 97 in naj jih med seboj razlikujejo. primerjajo. II. Osrednji del Učencem naročim, naj se organizirajo v skupine in izdelajo plakat, na katerem bodo prikazali onesnaževalce v domačem okolju. Delo spremljam in opozarjam na pomanjkljivosti.

III. Zaključni del Vodim predstavitev plakatov in primerjanje podatkov.

Učenci se v skupinah pripravijo na izvedbo naloge. Pomagajo si z navodili v delovnem zvezku (5. naloga, str. 115). Na karti domačega kraja označijo tovarne in območja gostejšega prometa ter druge onesnaževalce. Po spominu označijo, kje so videli lišaje. S tem podatkom bodo plakat dopolnili po opazovanju v naravi. Skupine predstavijo plakate in primerjajo podatke.

Domača naloga: Reši vprašanja za ponavljanje v delovnem zvezku, str. 116.

75


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

5. Marjanca Agrež Naravoslovje in tehnika Zemlja Iz prsti poganjajo rastline Učenci: - opazijo različne sestavine prsti, različne barve in zrnatost; - vedo, da je prst vrhnja plast tal, ki vsebuje odmrle rastline in živali; - opazujejo različne vrste prsti in jih primerjajo; - razločujejo prsti po barvi, zrnatosti, zračnosti, po sestavi, neprepustnosti in prepustnosti za vodo; - razložijo, kako razkrojevalci prispevajo k nastajanju rodovitne prsti; - spoznajo pomen razkrojevalcev pri kroženju snovi v naravi; - sklepajo o posledicah v naravi, če je premalo razkrojevalcev ali preveč odmrlih bitij; - spoznajo glavne onesnaževalce prsti in ugotovijo, kako prst onesnažujejo; - vedo, da pri poplavah voda prinaša škodljive snovi in jih odlaga. pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija, eksperiment frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za izvedbo poskusov

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

4

76


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Učence vodim pri presajanju lončnic in sajenju vršičkov. KAKŠNA JE PRST, V KATERO SADIMO RASTLINE? Medtem ko delajo, prst v kozarcu zmešam z vodo.

Dejavnosti učencev

Presajajo lončnice. Pri tem tipajo prst in jo opazujejo. Po sajenju učenci opazujejo plasti, ki so se pokazale.

II. Osrednji del Učencem naročim, naj podobno naredijo še s prstjo, ki so jo prinesli iz domače okolice.

Po navodilih 1. naloge pripravijo poskus. Plasti se ne vidijo takoj, zato opravijo še poskus iz 3. naloge in ugotavljajo, kako voda prodira skozi različne Učencem naročim, naj naredijo še poskus v 3. prsti. Ugotovitve zapišejo na str. 124. nalogi v delovnem zvezku na str. 123. KAKŠNA JE PRST, KI IMA RAVNO PRAV GLINE, PESKA IN HUMUSA? Usmerjam delo in zapis ugotovitev.

Ugotovijo, da je rahla in vlažna ter zato zelo rodovitna. V njej raste veliko vrst rastlin. Opazujejo, kaj vse je bilo v prsti, in zapišejo ugotovitve v 1. nalogo. Zapišejo razmišljanje o razkrajanju odmrlih rastlin in živali.

III. Zaključni del Učence spodbudim k razmišljanju o tem, kako vrsta prsti vpliva na rast rastlin.

Razmišljanja zapišejo v 4. nalogo v delovnem zvezku na str. 124.

Domača naloga:

77


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učence motiviram in pripravim na Pripravijo potrebščine za opazovanje (beležke, opazovanje tal v bližnjem gozdu (ali v bližini pisala, lupe, razločevalne ključe). šole). II. Osrednji del Vodim opazovanje tal ter opozarjam na značilnosti in posebnosti.

Raziskujejo tla, gledajo pod kamne, listje, veje na tleh. Zapišejo in rišejo živa bitja, ki jih opazijo. Pri prepoznavanju si pomagajo z razločevalnim ključem. Opazujejo, kakšne rastline rastejo na določenih mestih in kakšna je tam prst.

III. Zaključni del V učilnici vodim delo z učbenikom na str. 103, 104. Domača naloga:

Ogledajo si živali na slikah in preberejo o njihovi vlogi pri predelovanju odmrlih delcev v humus.

78


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Ob slikah vodim pogovor o vrstah prsti.

II. Osrednji del Vodim razmišljanje o tem, kako se prst onesnaži. Učencem pomagam s prikazom fotografij. Spomnim jih tudi na poglavje o vodi in pronicanju v talnico ter o onesnaževanju zraka. Dam navodilo za izvedbo poskusa v delovnem zvezku na str. 125. III. Zaključni del Vodim razmišljanje o tem, kaj se zgodi s škodljivimi snovmi, ki pridejo v zemljo in vodo. KAKO ŠKODLJIVE SNOVI V VODI IN ZEMLJI VPLIVAJO NA ČLOVEKA?

Dejavnosti učencev Gledajo slike v učbeniku na str. 105, 106. Opisujejo vrste prsti in jih primerjajo z vzorci, ki so jih nabrali v okolici.

Razmišljajo in pripovedujejo o tem, kako se prst onesnaži. Opišejo tudi vpliv kmetijstva. Premislijo, kaj povzroči zimsko soljenje cest. Povedo, kaj se zgodi, ko so poplave. Po navodilih rešijo 6. nalogo in zapišejo ugotovitve.

Povedo, da škodljive snovi sprejemajo rastline, ki jih pojedo živali. Prek rastlin in živali pa jih sprejmemo tudi ljudje.

Domača naloga:

79


ANALIZA UČNE URE: 4. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Pokažem sliko mahu ali lišaja in vodim pogovor o količini prsti, ki jo ta rastlina potrebuje za rast.

II. Osrednji del Vodim reševanje nalog za ponavljanje v delovnem zvezku na str. 126, 127.

Dejavnosti učencev Učenci ugotovijo, da ta rastlina raste tudi tam, kjer je malo prsti. Ugotovitev pojasnijo s spoznanji o prsti. Naštejejo še kakšne rastline, ki ne potrebujejo s humusom bogate prsti. Berejo vprašanja, odgovarjajo nanje, primerjajo, opisujejo. Rešitve nalog zapišejo.

Učence spodbujam k čim bolj natančnemu pojasnjevanju. Sproti preverjam zapise. III. Zaključni del Vodim pogovor o izvedbi poskusa, ki je opisan v delovnem zvezku na str. 128.

Učenci preberejo navodila in povedo, kako bodo poskus izvedli doma in opazovali dogajanje.

Domača naloga:

80


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Naravoslovje in tehnika Prehranjevalne verige in spleti Odvisni drug od drugega Učenci: - izvedo, da so v živih bitjih nakopičene energija in hranilne snovi; - ugotovijo medsebojno odvisnost živih bitij v naravi; - sestavijo nekaj prehranjevalnih verig v gozdu, mlaki in na travniku; - spoznajo pojem proizvajalcev in potrošnikov v naravi; - ugotovijo, da so organizmi iste vrste lahko hrana različnim živalim; - ugotovijo, da vrsta s pestrejšo prehrano laže preživi; - spoznajo pomen prepletanja prehranjevalnih verig za ravnovesje v naravi.

Predvideno število ur: 4

81


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Predvajam odlomek filma, ki prikazuje lov ene živali na drugo. Vodim pogovor o prizoru.

Najprej bodo povedali, da se jim ujeta žival smili. Nato začnejo razmišljati, kaj bi se zgodilo, če prva žival ne bi dobila hrane.

Napoved: Ugotavljali bomo, kako so vsa živa bitja med seboj povezana in odvisna. II. Osrednji del Vodim razgovor o uvodnem besedilu v učbeniku na str. 110. Ob sliki v učbeniku vodim pogovor o prehranjevalnih verigah in spletih.

Preberejo besedilo in razmislijo, kaj bi se zgodilo s pajkom, če bi kobilico rešili iz mreže. Navedejo še podobne primere, ki jih poznajo. S pomočjo slike sestavljajo prehranjevalne verige in jih povezujejo v splete. Rešijo še 2. nalogo v delovnem zvezku na str. 129.

III. Zaključni del Spremljam reševanje 3. naloge na str. 130, Delajo povezave med živimi bitji in zapišejo, kdo je 131. plen in kdo je plenilec. Učence opozarjam na značilnosti posameznih živali. Domača naloga:

82


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Z grafoskopsko prosojnico predstavim primer Učenci opazujejo prikaz, opišejo povezave in prehranjevalne verige in spleta. povedo, zakaj so v naravi koristne. Vodim pojasnjevanje. II. Osrednji del Učencem naročim, naj rešijo 4. nalogo na str. Premislijo in pojasnijo odgovor. 132. Učenci naštevajo živa bitja na sliki in povedo, kaj Ob sliki v učbeniku vodim pogovor o tem, so. katera živa bitja so proizvajalci, katera pa Pojasnijo svoje ugotovitve. potrošniki in razkrojevalci. III. Zaključni del Razdelim delovne liste s primeri prehranjevalnih verig. Učencem povem, da si pri reševanju lahko pomagajo s knjigami.

Pregledajo naloge, razmišljajo, po potrebi poiščejo podatke in naloge rešijo.

Domača naloga:

83


ANALIZA UČNE URE: DELOVNI LIST S puščicami prikaži, kdo se s kom prehranjuje. Nato obkroži pravilno trditev. štorklja

paglavec

vodna rastlina polž

žaba Povezava prikazuje

riba

a) prehranjevalno verigo

b) prehranjevalni splet

Obkroži ime tistega živega bitja, ki bo ostalo lačno in bo moralo iskati hrano drugje.

list rastline

ptica

pikapolonica

listna uš

Dno terarija je pokrito z vlažnimi papirnatimi brisačami. Vanj si dal/-a nekaj vejic z zelenimi listi in listnimi ušmi ter spodaj naštete živalce. Obkroži tiste, ki jih moraš takoj vrniti v naravo, ker v terariju ne morejo preživeti (brez hrane). mravlja

muren

pikapolonica

muha kresnice

čebela

strigalica

Poišči več podatkov o volku. Nato nariši prehransko piramido, v kateri je volk na vrhu. VOLK srna

84


3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Vodim pogovor o tem, kar učenci že vedo o zeleni žabi.

Pripovedujejo, kar že vedo o zeleni žabi.

II. Osrednji del Učencem naročim, naj rešijo 5. nalogo v delovnem zvezku na str. 132. Opozorim na prehrano paglavcev in žabe. V KATERIH OKOLJIH SE ŽABA VKLJUČUJE V SPLETE? Učencem naročim, naj preberejo razlago v učbeniku na str. 112. III. Zaključni del Vodim razmišljanje o posledicah izginjanja posameznih vrst živih bitij. V učbeniku preberejo pomen za ježa in koalo.

S pomočjo predhodnega znanja in slike v učbeniku na str. 111 narišejo prehranjevalni splet paglavca zelene žabe in odrasle živali. Povedo, da se žaba vključuje v prehranjevalni splet travnika in ribnika. Preberejo razlago in ponovijo pojme. Premislijo in povedo, kaj bi se zgodilo, če bi ena vrsta izginila iz naravnega okolja. Zapišejo v delovni zvezek.

Domača naloga:

85


ANALIZA UČNE URE: 4. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Vodim pogovor o povezanosti živih bitij v Pripovedujejo, kako so živa bitja povezana in kaj je naravnem okolju in o pomenu varovanja vseh treba storiti, da se bo ravnovesje v naravi ohranjalo. vrst. II. Osrednji del Vodim ponavljanje ob reševanju nalog v delovnem zvezku na str. 133. Učencem naročim, naj se razporedijo v skupine in se dogovorijo za izdelavo prikaza po navodilu v delovnem zvezku. III. Zaključni del Predvajam poučni film, ki prikazuje povezanost živih bitij.

Rešujejo naloge ter zapišejo odgovore in rešitve. V skupinah izdelajo plakat in prikažejo, kako so živa bitja v naravnem okolju povezana.

Gledajo film.

Domača naloga:

86


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

5. Marjanca Agrež Naravoslovje in tehnika Živa bitja izmenjujejo snovi z okolico in jih spreminjajo Hrana Učenci: - primerjajo količine hrane, ki jo dnevno potrebujejo različno velika živa bitja; - primerjajo jedilnik človeka in živali ter ugotavljajo, katere sestavine vsebuje hrana; - poznajo živali, ki so rastlinojedci, mesojedci, plenilci, zajedavci; - po videzu ocenijo, ali je žival plenilec ali ne; - sklepajo o vzrokih in posledicah podhranjenosti in prehranjenosti; - razumejo pomen pestre in uravnovešene prehrane; - vedo, da je zdravo zaužiti 4–6 obrokov na dan; - si znajo pripraviti različne vrste hrane; - razvrstijo živila v skupine po izvoru; - vedo, kaj je zdrava prehrana in kaj k njej sodi; - spoznajo pomen razkosanja in žvečenja hrane; - spoznajo pomen mešanja s slino in drugimi prebavnimi sokovi; - izvedo, da se snovi skozi prebavila spreminjajo; - primerjajo položaj človeka v prehranjevalnih verigah, če je lovec in nabiralec oziroma poljedelec in živinorejec; - poznajo najbolj značilne kulturne rastline in domače živali naših krajev; - ugotovijo manjšo pestrost življenja na obdelanih površinah kot v naravi; - naštejejo posode in prostore za shranjevanje različnih snovi: kapljevin, trdnih teles, plinov; - poznajo pomen embalaže za shranjevanje predmetov in snovi ter jo vrednotijo z ekološkega stališča. pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - slike živali in rastlin, embalaža … - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) 6

87


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Na tablo pritrdim slike sadja, zelenjave, poljščin in predelanih živil (ali jih predstavim Opazujejo predstavitev in razmišljajo o vsebini slik. v računalniškem programu PowerPoint). Naštevajo predloge za naslov. Nekdo bo zagotovo KAKO BI VSE PREDSTAVLJENO povedal, da je to hrana. POIMENOVALI Z ENO BESEDO? Napoved: O hrani že precej veste, spoznali pa boste še nekatera dejstva.

88


II. Osrednji del Z vprašanji učence motiviram za razmišljanje o raznolikosti hrane in o različnih prehranskih navadah posameznih vrst živih bitij. KATERA ŽIVA BITJA BI NAŠLA HRANO V NAŠI ZBIRKI? ZA KATERA ŽIVA BITJA NI PRIKAZANE NOBENE HRANE? KATERO VRSTO HRANE BI MORALI DODATI ZA TA ŽIVA BITJA? KAJ PA ZA RASTLINE?

Premišljujejo o prikazanih vrstah hrane in ustrezno prirejajo živa bitja. Najbrž bodo ugotovili, da ni hrane za mesojedce (plenilce) in za rastline. Naštejejo nekaj primerov hrane za mesojedce. Ugotovijo naj, da moramo za rastline pripraviti prst, svetlobo in vodo.

Učence pozovem k pripovedovanju o tem, kaj in koliko jedo nekatere živali v živalskem Na osnovi predhodnih opazovanj v živalskem vrtu vrtu. pripovedujejo o vrstah hrane za posamezne živali. Najbrž ne bodo znali opisati količin. Učencem naročim, naj v učbeniku na str. 114, 115 pregledajo, kaj jedo nekatere živali in V učbeniku gledajo slike in berejo razlago. koliko hrane na dan potrebujejo. Dopolnijo s svojimi podatki. Učencem naročim, naj pomislijo še na žival, ki jo imajo doma, in opišejo njene prehranjevalne navade. ALI ŽIVALI, KI JIH IMAMO V ŠOLI, PRAVILNO HRANIMO? KAJ BI SE LAHKO ZGODILO, ČE BI JIH NEUSTREZNO HRANILI? III. Zaključni del Vodim primerjanje jedilnikov živali v učbeniku z jedilniki otrok.

Opisujejo prehranjevalne navade živali, ki jo imajo doma.

Ocenijo še, ali živali v šoli ustrezno hranimo. Predvidijo posledice neustreznega hranjenja (preveč, premalo hrane, napačna hrana). Jedilnike prikazanih živali primerjajo s svojimi. Ugotovitve zapišejo v 2. nalogo v delovnem zvezku, str. 135.

Domača naloga: Doma si pripravi obroke, ki so opisani v 1. nalogi v delovnem zvezku na str. 134.

89


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Vodim pogovor o tem, kako jim je bila všeč hrana z jedilnika v delovnem zvezku.

II. Osrednji del Učencem naročim, naj premislijo, zakaj je dobro jesti večkrat na dan: 4 do 5 obrokov hrane. KAKO SE POČUTITE, ČE SE PREVEČ NAJESTE?

Dejavnosti učencev Opisujejo, kako so hrano pripravili, katero so izbrali in kako jim je bila všeč. Pogledajo še pripravljene obroke na slikah v učbeniku, str. 116. Razmišljajo in pripovedujejo o koristnosti večjega števila obrokov na dan. Razmišljajo o počutju, prebavljanju hrane, opravilni sposobnosti, zdravju srca in ožilja …

S pomočjo učbenika na strani 117 vodim spoznavanje hrane po izvoru.

Ogledajo si prikaz v učbeniku in opišejo izvor hrane. Pojasnijo, po čem je razvrščena. Povedo še nekaj svojih primerov in jih pravilno razvrstijo po rastlinskem in živalskem izvoru.

Pokažem plakat s prehransko piramido in vodim pogovor o ustrezni prehrani. KATERIH ŽIVIL NAJ BO V NAŠI PREHRANI NAJVEČ IN KATERIH NAJMANJ?

Opazujejo prehransko piramido in utemeljujejo prikaz (s potrebami telesa za zdrav razvoj).

III. Zaključni del Vodim pregled 3. naloge v delovnem zvezku, Preberejo navodilo 3. naloge ter se pripravijo na str. 136, in pripravo na domače delo. opazovanje in razvrščanje hrane doma. Povedo, kako bodo določili snovi, ki jih hrana vsebuje (knjige, zapis na embalaži …). Domača naloga: Reši 3. nalogo v delovnem zvezku, str. 136.

90


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj se spomnijo snovi o delovanju človeškega telesa − prebavil − in naj povedo, kaj se zgodi s hrano v ustih.

S pomočjo predhodnega znanja pripovedujejo o dogajanju s hrano v ustih.

II. Osrednji del Učencem naročim, naj trditve preverijo s poskusom, ki je opisan v 4. nalogi na str. 137. Preberejo navodilo, žvečijo kos kruha in nato limone. Spremljam izvajanje naloge. Opišejo okuse in to, kaj se zgodi s hrano v ustih. Ugotovitve zapišejo. Učencem naročim, naj v učbeniku na str. 118 Preberejo razlago in ugotovijo, zakaj potrebujemo preberejo razlago o snoveh v kruhu in limoni. ogljikove hidrate. KAJ SE ZGODI, ČE POJEŠ VELIKO OGLJIKOVIH HIDRATOV, PA SE ZELO MALO GIBLJEŠ? III. Zaključni del Vodim razgovor o neenakomerni porazdeljenosti hrane in dobrin. KAJ LAHKO STORIMO?

Učenci naj ugotovijo, da postanejo nemirni, če imajo preveč energije, ki je ne izrabijo pri različnih dejavnostih. Na osnovi predhodnih spoznanj (poročila v sredstvih obveščanja …) povedo, da so na našem planetu področja, kjer imajo ljudje premalo hrane. Razmišljajo o vzrokih za to in predlagajo rešitve.

Domača naloga: Reši 5. nalogo na str. 137 – nariši prebavne poti.

91


ANALIZA UČNE URE: 4. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Vodim pregled rešitve 5. naloge in pogovor o Nekateri učenci predstavijo rešeno nalogo. prebavljanju različne hrane. Pripovedujejo o tem, da se različna hrana različno Primer: snovi iz korenja telo lažje sprejme, če prebavlja. ga skuhamo (zmehčamo). II. Osrednji del Z vprašanjem KAKO SO LJUDJE V PRETEKLOSTI DOBILI HRANO? spodbudim pogovor o človeku kot nabiralcu in lovcu.

Povedo, da so ljudje našli hrano v naravi: nabirali so rastline, plodove, jajca in lovili živali.

ZAKAJ SO LJUDJE ZAČELI GOJITI NEKATERE RASTLINE?

Ugotovijo naj, da so spoznali, da jim nekatere rastline bolj koristijo kot druge.

Ob slikah v učbeniku na str. 119, 120 vodim pogovor o kulturnih rastlinah.

Preberejo besedilo v učbeniku, gledajo slike in opišejo pomembnejše kulturne rastline.

III. Zaključni del Vodim še pogovor o udomačitvi živali.

Opišejo vzroke, zakaj so začeli ljudje gojiti živali blizu domov. Domače živali naštejejo, opišejo in povedo, katero hrano dobimo od njih oziroma kako nam služijo.

Domača naloga: V učbeniku na str. 123 preberi zanimivosti o nekaterih domačih živalih.

92


ANALIZA UČNE URE: 5. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Pokažem veliko sliko silosa in vodim pogovor o namenu stavbe. II. Osrednji del Vodim pogovor o shranjevanju pridelkov, živil, izdelkov. Ponazorim s slikami. OD ČESA JE ODVISNA IZBIRA SHRANJEVALNEGA PROSTORA ALI POSODE? Usmerjam razgovor z opombami o vrstah snovi. Učencem naročim, naj opis shranjevanj pregledajo v učbeniku na str. 122. III. Zaključni del Vodim reševanje 6. naloge na str. 138.

Dejavnosti učencev Ugotovijo, da v silosu hranimo določeno vrsto snovi. Naštejejo še nekaj prostorov za shranjevanje snovi.

Na osnovi izkušenj naštejejo in opišejo nekatere načine shranjevanja živil in drugih snovi. Utemeljijo način shranjevanja. Ugotovijo naj, da je način shranjevanja odvisen od oblike snovi, od prostornine in od tega, ali je snov kapljevina, trdnina ali plin. V učbeniku preberejo razlago in si ogledajo slike.

Rešijo 6. nalogo – ugotovijo, kam shranjujemo naštete snovi.

Domača naloga: Reši 7. nalogo v delovnem zvezku, str. 138.

93


ANALIZA UČNE URE: 6. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Vodim pregled domače naloge.

II. Osrednji del Vodim ponavljanje snovi o hrani in shranjevanju v delovnem zvezku na str. 139, 140, 141.

Dejavnosti učencev Nekateri učenci predstavijo rešitev 7. naloge in utemeljijo zapis. Drugi jih lahko dopolnijo. Posamezni učenci berejo vprašanja in odgovarjajo. Ostali jih popravljajo, dopolnjujejo. Usklajene odgovore zapišejo.

Spremljam zapisovanje rešitev in opozarjam na morebitne nedoslednosti. III. Zaključni del Učencem naročim, naj v knjigah poiščejo podatke o prehrani živali, ki so naštete v 1. nalogi na str. 141.

V knjigah iščejo podatke in jih povedo sošolcem.

Domača naloga: Reši 2. nalogo v delovnem zvezku, str. 141.

94


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

5. Marjanca Agrež Naravoslovje in tehnika Konstrukcijske zbirke Kako gre lažje Učenci: - vedo, da stroj sestavljajo pogonski, prenosni del ter orodje, vse pa povezuje ohišje; - spoznajo različne načine prenašanja gibanja; - opazujejo sestavine gonil, jih poimenujejo; - opišejo in predstavijo njihovo vlogo . pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija, praktično delo frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za opazovanje gonil in igrače

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

4

95


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem dovolim, da se nekaj časa igrajo z igračami, ki so jih prinesli v šolo, in jih med igranjem opazujejo.

V skupinah ali posamezno se igrajo. Med igro opazujejo igrače.

Napoved: Ugotavljali bomo, kako delujejo naprave, stroji in vozila. II. Osrednji del Vodim pogovor o načinih delovanja igrač. Vodim delo z učbenikom na str. 124, 125. Učence usmerjam v opisovanje delovanja posameznih predmetov.

KAKO DELUJE TEKOČI TRAK PRI BLAGAJNI V TRGOVINI? Usmerjam razmišljanje. III. Zaključni del Vodim pogovor o strojih in napravah, ki jih imajo doma.

Opišejo nekatere igrače in razložijo, zakaj se lahko gibajo. Opazujejo slike v učbeniku, pojasnjujejo način delovanja naprav, strojev in vozil. Uporabljajo besede (pojme), ki so navedeni ob slikah. Spoznajo izraza jermensko gonilo in verižno gonilo. Pojasnijo nastanek imena. Povedo, da je podoben jermenu, torej deluje kot jermensko gonilo. Trditev preverijo v učbeniku, str. 126. Naštejejo nekaj naprav in strojev, ki jih poznajo, in pojasnijo način delovanja.

Domača naloga:

96


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učence peljem v šolsko kolesarnico. Vodim ogled delovanja kolesa. KAJ ŽE VEŠ?

Pripovedujejo o tem, kar že vedo o delovanju kolesa.

II. Osrednji del Učencem naročim, naj eno kolo obrnejo. Vodim opazovanje po navodilih v delovnem zvezku na str. 142.

Eden od učencev obrne svoje kolo in požene pedale z roko. Opisujejo, kaj opazijo. Podatke zapisujejo v delovni zvezek. Pri ugotavljanju pogona si pomagajo s tabelo o gonilih v učbeniku, str. 128.

III. Zaključni del Vodim pregled tabele na str. 128 in spoznavanje gonil.

Berejo preglednico, opisujejo gonila, povedo, kaj prenaša gibanje.

Domača naloga:

97


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj iz lego kock sestavijo Iz kock sestavijo modele gonil, jih poimenujejo in modele različnih gonil. Vodim opis delovanja opišejo način delovanja. in poimenovanje. II. Osrednji del KAJ MISLITE, KAKŠNO GONILO JE MENJALNIK V AVTOMOBILU? Usmerjam pogovor. Vodim pregled in opis primerov v učbeniku, str. 126. Pokažem ročni vrtalni stroj. KAJ GA POGANJA?

III. Zaključni del Učencem naročim, naj preberejo razlago v učbeniku, str. 127, in vodim pogovor o podatkih.

Nekatero bodo ugotovili, da so v menjalniku zobniki. Menjalnik je zato zobniško gonilo. Seznanijo se z delovanjem urnega mehanizma; naštejejo še svoje primere naprav, ki imajo zobniško gonilo. Učenci najprej povedo mnenja, nato pa opazujejo, kaj je v ohišju. S pomočjo učbenika poimenujejo sestavne dele.

Preberejo razlago v učbeniku in jo dopolnijo s spoznanji iz 4. razreda. Povedo, kaj zdaj bolje razumejo.

Domača naloga: Prinesi igračo, ki jo lahko razstaviš.

98


ANALIZA UČNE URE: 4. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Učencem naročim, naj nekatere igrače razstavijo in preučijo sestavne dele.

Dejavnosti učencev Po navodilih v 3. nalogi, str. 144, opazujejo razstavljene igrače in opišejo njihovo delovanje. Ugotovitve vpišejo v delovni zvezek.

II. Osrednji del Učencem dam na voljo nekaj ročnih stepalnikov za smetano. Naročim jim, naj preučijo njihovo delovanje.

Opazujejo ročni stepalnik za smetano. V delovni zvezek rišejo skico posameznih delov. Opisujejo vrtenje metlic in pogonskih zobnikov.

Spremljam delo.

Ugotovitve zapišejo in jih med seboj primerjajo.

III. Zaključni del Vodim ponavljanje z nalogami v delovnem zvezku na str. 145.

Oblikujejo odgovore na vprašanja in rešijo problemsko nalogo.

Domača naloga:

99


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija, praktično delo frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za izdelavo igrače

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Konstrukcijske zbirke Nekatere igrače se zanimivo gibljejo Učenci: - znajo povezati dele gibajoče se igrače; - uporabijo različne načine za spajanje delov; - vrednotijo izdelke.

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

2 (lahko blok ura)

100


POTEK UČNE URE 1. ura 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Učencem naročim, naj preberejo uvodno besedilo v učeniku, str. 162, in si nato še ogledajo sliko igrače. Povem, da se nekatere igrače gibajo s pomočjo ročičnega mehanizma. KAJ TO POMENI? II. Osrednji del Učencem naročim, naj natančno pregledajo navodila za izdelavo igrače v delovnem zvezku na str. 180, 181.

Dejavnosti učencev Vodim pogovor o mehanizmu, ki omogoča gibanje igrače. Opišejo delovanje ročičnega mehanizma in povedo primere, če jih poznajo.

Pripravijo delovni prostor, gradivo in orodje. Natančno sledijo navodilom in izvajajo postopke izdelave.

Spremljam praktično delo, svetujem in pomagam.

Sestavijo robota in preizkusijo delovanje.

Vodim vrednotenje izdelkov.

Vrednotijo svoje izdelke in izdelke sošolcev. Opišejo delovanje igrače na str. 182.

III. Zaključni del Učencem zastavljam vprašanja za ponavljanje Razmišljajo in čim bolj podrobno odgovarjajo. in vrednotim odgovore. Odgovore še zapišejo. Domača naloga:

101


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija, eksperiment frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za izvajanje poskusov

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Sonce, zemlja, voda, zrak Sonce segreva zemljo in vodo Učenci: - s poskusom znajo dokazati, da se snovi grejejo, če vpijajo sončno svetlobo; - preizkusijo in vedo, da se temne snovi segrevajo hitreje kot svetle in prozorne; - vedo, da zrak prepušča sončno svetlobo; - spoznajo, da se tla bolj ogrejejo, če sončni žarki padejo nanje bolj strmo; - vedo, zakaj so prisojni bregovi bolj ogreti kot osojni; - preizkusijo in vedo, da se zrak segreva od tal, voda pa od vrha proti dnu; - preizkusijo, kako se spreminja temperatura zraka z višino in temperatura vode z globino; - urijo spretnost merjenja temperature; - iz poskusov vedo, da se tekočina, ki jo segrevamo pri dnu, meša.

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

5

102


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj preberejo uvodno Preberejo uvodno besedilo. Dopolnijo ga s podatki, besedilo v učbeniku na str. 132. ki jih poznajo. Vodim razmišljanja in zapis v delovni zvezek na str. 150. Razmišljajo o vplivu Sonca na življenje na Zemlji in mnenje napišejo v 1. nalogi. Napoved: S poskusi in opazovanjem bomo opazovali vpliv Sonca. II. Osrednji del KAKO VI ČUTITE VPLIV SONCA? Učencem naročim, naj si ogledajo sliki v učbeniku in preberejo besedilo. Učencem naročim, naj izvedejo poskus v 2. nalogi. Spremljam delo in pomagam z nasveti. III. Zaključni del Vodim pregled prikaza poskusa v učbeniku, str. 133.

Opisujejo svoje izkušnje (sončenje, hoja z bosimi podplati …). Gledajo sliki in predvidijo odgovor na vprašanji. Pripravijo poskus in nato merijo temperaturo. Podatke beležijo v preglednico. Narišejo graf in odgovorijo na vprašanja.

Pregledajo prikaz v učbeniku in primerjajo ugotovitve. Utemeljijo, zakaj so različne ali podobne.

Domača naloga:

103


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učence pripravim na izvajanje 3. in 4. naloge Skrbno pregledajo navodila za poskuse in pripravijo na šolskem dvorišču. potrebščine. II. Osrednji del Učence spremljam med izvajanjem poskusov. Vodim oblikovanje ugotovitev.

Izvedejo opazovalni nalogi, pojasnijo ugotovitve in jih ustrezno zapišejo v delovni zvezek. Povedo, da je zrak toplejši pri tleh, ker se segreva od tal.

III. Zaključni del Vodim pogovor o izvedbi 5. naloge. KAJ MISLITE, KAJ BOSTE UGOTOVILI?

Preberejo navodila za izvedbo. Povedo, kje bi lahko to nalogo opravili in kdaj jo bodo. Povedo svoje predpostavke.

Domača naloga: Če boste šli na izlet k vodi, izvedi merjenje.

104


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Opomba: Teren za opazovanje pripravimo na začetku pouka. Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Vodim delo z učbenikom na str. 135.

Dejavnosti učencev Ogledajo si sliko in preberejo razlago. Povedo, zakaj je voda v globinah hladnejša.

II. Osrednji del Na začetku pouka učence peljem na šolsko dvorišče, kjer pripravijo pripomočke za opazovanje moči Sonca. Spremljam delo in pomagam pravilno pripraviti pripomočke. Povem, da bodo podatke merili in beležili po vsaki drugi šolski uri. Vodim pogovor ob prikazih v učbeniku, str. 136, 137. Vodim reševanje 7. naloge. III. Zaključni del Vodim prikaz rezultatov merjenja.

Pripravijo pripomočke za izvajanje poskusa in zabeležijo prve podatke. Večkrat v času pouka gredo merit in beležit podatke. Opišejo padanje Sončevih žarkov na tla in pojasnijo učinek. Opazujejo sliko v učbeniku na str. 137 in postavijo hipotezo. Ob priložnosti jo bodo na terenu preverili. Rezultate merjenja prikažejo z grafom in zapišejo odgovore.

Domača naloga: Opazovanje lahko ponoviš doma (čez ves dan).

105


ANALIZA UČNE URE: 4. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Nad gorilnikom segrevam vodo in naročim učencem, naj opazujejo dogajanje v epruveti. Opazujejo segrevanje vode in povedo svoje mnenje. KJE SE JE VODA ZAČELA SEGREVATI? KAJ SE JE ZGODILO POTEM? II. Osrednji del Vodim pogovor ob prikazu v učbeniku, str. Ogledajo si sliko in domnevo zapišejo v 1. nalogi. 138, in zapis domnev v delovni zvezek na str. 155. Vodim reševanje 9. in 10. naloge Opozorim na varnost pri izvajanju poskusa. III. Zaključni del Vodim reševanje 11. naloge.

Rešijo nalogi ter zapišejo ugotovitve in opažanja.

Učenci opazujejo gibanje zraka nad radiatorjem oz. nad močno žarnico na tleh. Narišejo puščice.

Domača naloga:

106


ANALIZA UČNE URE: 5. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Vodim še opazovanje dogajanja, če vodo segrevamo pri vrhu. Odgovor po potrebi dopolnim s podatki.

Po navodilih v delovnem zvezku, str. 157, izvedejo 12. nalogo. Odgovorijo na vprašanje.

II. Osrednji del Vodim reševanje nalog za ponavljanje v delovnem zvezku, str. 157, 158.

Samostojno rešujejo naloge. Nekateri predstavijo rešitve, drugi jih dopolnjujejo.

III. Zaključni del Učencem naročim, naj preberejo zdravstveni nasvet, in nato vodim pogovor o varovanju pred poškodbami s soncem.

Preberejo zdravstveni nasvet in ga dopolnijo s svojimi izkušnjami.

Domača naloga: Preberi zanimivosti v učbeniku, str. 141.

107


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija, praktično delo frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za izdelavo merilnika vetra

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Sonce, zemlja, voda, zrak Veter Učenci: - iz meritev in vremenskih poročil vedo, da temperatura v spodnji plasti ozračja z višino navadno pada; - izkušnje z balonom, iz katerega izteka zrak, prenesejo na vremenske razmere; - poznajo ciklone kot območja z nizkim tlakom in anticiklone kot območja z visokim tlakom; - spoznajo, da na smer vetra vplivajo tudi drugi dejavniki.

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

3

108


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Učencem naročim, naj ponovijo vajo z mahanjem roke. KAJ OPAZIŠ?

Mahajo z roko in povedo, da čutijo pihanje (gibanje zraka) …

II. Osrednji del Vodim delo z učbenikom in pojasnjujem z dodatnimi podatki. (Glej priročnik, str. 98, 99.) S pomočjo računalnika in projektorja predvajam ponazoritev na zgoščenki.

III. Zaključni del Vodim izpolnjevanje preglednice na str. 159.

Berejo razlago v učbeniku in jo dopolnjujejo s svojimi ugotovitvami. Uporabljajo ustrezne besede. Učenci spremljajo in opisujejo gibanje zraka ter s tem smeri vetra.

V preglednico 1. naloge vpišejo podatke o vetru.

Domača naloga: Opazuj vetrove.

109


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod ALI NA SMER VETRA VPLIVA LE ZRAČNI TLAK? Vodim reševanje 2. naloge.

Rešijo 2. nalogo in rešitev preverijo v učbeniku. Zapišejo ugotovitev.

II. Osrednji del Vodim reševanje nalog za opazovanje smeri vetrov v delovnem zvezku. Spremljam delo z učbenikom in pravilnost zapisov. Po potrebi pomagam najti rešitev. III. Zaključni del Vodim reševanje 5. naloge v delovnem zvezku, str. 163. Domača naloga:

Postopoma rešujejo 3., 4., 5. in 9. nalogo. Pomagajo si z učbenikom na str. 144, 145. Beležijo ugotovitve in rišejo.

Pišejo o vetru in uporabljajo ustrezne besede.

110


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Vodim priprave na izdelavo merilnika hitrosti Preberejo navodila, pripravijo delovni prostor, vetra. gradiva in orodje. II. Osrednji del Spremljam delo in pomagam. Sodelujem pri vrednotenju izdelkov.

Sledijo navodilom in izdelajo preprost merilnik hitrosti vetra. Preizkusijo delovanje in vrednotijo izdelke.

Učencem naročim, naj v učbeniku, str. 145, pogledajo sliki merilnikov.

Ogledajo si slike in povedo, kje take merilnike najpogosteje vidijo.

III. Zaključni del Vodim reševanje nalog za ponavljanje v delovnem zvezku, str. 162, 163.

Rešijo naloge v delovnem zvezku.

Domača naloga:

111


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za praktično delo

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

3

Naravoslovje in tehnika Sonce, zemlja, voda, zrak Kaj prenaša veter Učenci: - z opazovanjem ugotovijo, da veter prenaša druge snovi, tudi pelod nekaterih rastlin – vetrocvetk; - spoznajo pomen vetra pri opraševanju rastlin; - povzamejo, da tok zraka nosi s seboj tok vodne pare; - ugotovijo, da veter poganja jadrnice, vetrne elektrarne, mline.

112


POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Učence pripravim na opazovanje v naravi. II. Osrednji del Na travniku in ob robu gozda poiščemo različne cvetove. Vodim opazovanje oblike cvetov in njihovih semen. KAKO SE OPRAŠI RASTLINA, KI JE NE OBIŠČEJO ŽUŽELKE?

Dejavnosti učencev S seboj vzamejo beležke, pisalo, lupe, škatlice ali vrečke.

Opazujejo cvetove, jih med seboj primerjajo in ugotavljajo, kakšno je njihovo seme. Seme pogledajo tudi pod lupo in ga opišejo. Najdejo krilata semena, ki jih bo raznašal veter. Opazujejo tudi žuželke pri opraševanju.

Povem, da se rastline, ki jih oprašuje veter, imenujejo vetrocvetke.

Na robu gozda ali v bližini šole poiščejo npr. leskov grm. Spomnijo se na mačice, iz katerih je padal rumen prah. Povedo, kaj se je z njim dogajalo. (Raznašal ga je veter, ki je sodeloval pri oprašitvi.) Povedo, kaj opazijo.

Učence opozorim, naj opazujejo, kaj še nosi veter okoli nas. III. Zaključni del Učencem naročim, naj s pihanjem preizkusijo Pihajo v semena in ugotavljajo, katera lahko nosi potovanje nekaterih semen. veter. Domača naloga: Dopolni zbirko semen in plodov.

113


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Vodim reševanje 3., 4. in 5. naloge na str. 167.

S pomočjo opažanj na travniku rešijo naloge v delovnem zvezku.

II. Osrednji del Napihnem balon in dam navodila za igro z njim.

Igrajo se tako, da pihajo balon drug proti drugemu. Pazijo, da ne pade na tla, in ugotavljajo, kdo ga je odpihnil najdlje.

Učencem naročim, naj rešijo 1. nalogo na str. 165. Po navodilih izvedejo nalogo, merijo in zapišejo ugotovitve. III. Zaključni del

Domača naloga:

114


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Vodim reševanje 6. naloge na str. 167, 168.

II. Osrednji del Učencem naročim, naj naštejejo čim več stvari, ki jih poganja veter. Učencem naročim, naj izdelajo jadrnico iz stiropora. Spremljam delo in pomagam. III. Zaključni del Vodim pogovor o tem, kako deluje klopotec. O njem povem nekaj podatkov (glej priročnik, str. 105).

Dejavnosti učencev Opazujejo vremenski karti ter ugotavljajo smer vetrov in padavine. Odgovorijo na vprašanja o vremenu. Naštevajo, kaj vse poganja veter. Preberejo navodila v 2. nalogi na str. 166. Pripravijo delovni prostor, gradivo in orodje ter izdelajo jadrnico iz stiropora. Delovanje preverijo v večji kadici z vodo in s pihanjem. V delovni zvezek narišejo klopotec in opišejo način delovanja. Pomagajo si z učbenikom, str. 151.

Domača naloga: Reši vprašanja za ponavljanje v delovnem zvezku na str. 172.

115


ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

5. Marjanca Agrež

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, demonstracija, eksperiment frontalna, individualna - učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - pripomočki za merjenje temperature, vlažnosti in tlaka

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Sonce, zemlja, voda, zrak Oblaki Učenci: - se z opazovanjem neba naučijo razlikovati med različnimi stopnjami oblačnosti; - oblačnost znajo prikazati s kolačnikom; - iz izkušenj vedo, da je lahko oblačnost na različnih mestih različna.

Viri in literatura:

- učbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

3

116


POTEK UČNE URE 1. ura Opomba: Opazovanje vremena in merjenje smo začeli že en teden prej. Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod V učilnico prinesem storže in vodim opis.

Dejavnosti učencev Opazujejo storže, ki so bili prej v hladilniku, na hodniku, v shrambi, v učilnici. Opišejo razlike med njimi in opazujejo, kaj se z njimi dogaja v učilnici.

II. Osrednji del Vodim izvedbo 1. naloge v delovnem zvezku. Naredijo poskus s storžem in ga opišejo v delovnem zvezku na str. 173. Učencem naročim, naj preberejo razlago v učbeniku, str. 154. Vodim še ogled hidrometra.

Ogledajo si hidrometer na sliki in tistega v učilnici. Povedo, kako deluje.

Učencem naročim, naj rešijo 2. nalogo. Rešijo nalogo in primerjajo ugotovitve. III. Zaključni del Vodim pregled podatkov o vremenu in reševanje nekaterih nalog.

Pregledajo podatke o vremenu in jih razložijo. Zapišejo tiste ugotovitve v 3. nalogi, ki jih lahko razberejo.

Domača naloga:

117


ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I. Uvod Vodim pogovor o vlažnosti zraka ob sliki v učbeniku, str. 155.

Ogledajo si ponazorilo in povedo mnenje.

II. Osrednji del Učencem naročim, naj rešijo 4. nalogo, str. 175. Vodim ogled slik oblakov in pogovor o njih.

Spremljam izvedbo poskusa v 5. nalogi.

III. Zaključni del Vodim pregled simbolov in izrazov za opis oblačnosti.

Rešijo 4. nalogo v delovnem zvezku, narišejo graf in zapišejo ugotovitev. Ogledajo si slike in opišejo oblake. Povedo, kako oblaki nastanejo. Pomagajo si s podatki v učbeniku in s predhodnimi izkušnjami. Po navodilih naredijo oblak, narišejo skico in zapišejo opažanja.

V učbeniku na str. 159 si ogledajo simbole in izraze za opis oblačnosti.

Domača naloga: Rešuj 6. nalogo v delovnem zvezku, str. 176.

118


ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I. Uvod Učencem razdelim nekaj vremenskih kart iz dnevnega časopisja in jim naročim, naj poskusijo ugotoviti, kakšno vreme prikazujejo. II. Osrednji del Učencem naročim, naj s pomočjo učbenika, str. 160, rešijo 7. nalogo v delovnem zvezku.

Dejavnosti učencev

Opazujejo različne vremenske karte in opišejo najbolj značilno vreme za državo.

Opazujejo vremensko karto v učbeniku, izpolnjujejo preglednico in narišejo graf.

Spremljam delo in opozarjam na pravilnost vpisanih podatkov. III. Zaključni del Vodim reševanje nalog za ponavljanje na str. 179.

Rešijo naloge v delovnem zvezku.

Domača naloga: Glej vremenske karte in skušaj ugotoviti, kakšno bo vreme.

119


Pri izvajanju pouka si lahko pomagate z navedeno literaturo in ga popestrite z nekaterimi pripomočki. Literatura: Iztok Geister: Ornitološki atlas Slovenije (DZS 1995). Sket, Boris, in drugi (2003): Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Verilhac, Florens (1994/1999): Tisoč naravnih bivališč. Ljubljana: TZS. Parker, Steve (2005): Zelena knjižnica. Ogrožena narava. Murska Sobota: Pomurska založba. Howel, Laura (2003). S spletom povezana knjižnica znanosti. Svet rastlin in živali. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Del Fabro, Adriano (2004): Mali abecednik biološkega vrtnarjenja. Ljubljana: Pisanica, d. o. o. Asimov, Isaac (1996): Zakaj so živali ogrožene? Krejan, Alenka – prevod (1991): 50 preprostih stvari, ki jih otroci lahko naredijo za rešitev Zemlje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Spurgeon, Richard (1991): Ekologija. Ljubljana: DZS. Parker, Steve (2005): Zelena knjižnica. Onesnaženi planet. Murska Sobota: Pomurska založba. Würmli, Markus (1984): Mala enciklopedija narave. Ljubljana: ČZP Kmečki glas. Allaby, Michael (1996). Šolska enciklopedija, Spoznavajmo okolje. Ljubljana: TZS. Burnie, David (1995). Svet okrog nas − Rastline. Murska Sobota: Pomurska založba. Walpole, Brenda, prevod in priredba: Ferbar, Janez (1990). Veselje z znanostjo: Voda. Murska Sobota: Pomurska založba. Harlow, R./Morgan, G., prevod in priredba: Verčkovnik, Tatjana (1992). Veselje z znanostjo: Rast. Murska Sobota: Pomurska založba. Watts, Lisa (1996). Šolska enciklopedija. Svet narave. Ljubljana: TZS. Colvin, Leslie (1992). Šolska enciklopedija. Živi svet. Ljubljana: TZS. Prevod: mag. Kladnik, D., in drugi (2004). Slikovni vseved. Ljubljana, Prešernova družba. Ildos, Angela Serena (2005). Živalski mladiči. Ljubljana: Rokus. Dr. Graebner, K. E., prevod: dr. A. Polenec, M. Aljančič (1975). Narava. Ljubljana: MK. Johnson, Jinny (2006). 500 zanimivosti, ki jih lahko izveš o živalih. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Cesana, Luisa, in drugi (2002). KNJIGA, ki razkriva svet. Ljubljana: Alba. Cesana, Luisa, in drugi (2000/2005). SVET okrog mene. Ljubljana: Alba. Gale - Toplak, Katja (2002). Zdravilne rastline na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. Rode, Janko /prevod/ (2006). Vodnik po naravi: Zdravilna zelišča. Kranj: Narava. Frakman, Božo, Janko /prevod/ (2006). Vodnik po naravi: Drevesa in grmi. Kranj: Narava. Zauner, Georg (1989). Sprehodi v naravo: Iglavci. Ljubljana: Cankarjeva založba. Burnie, David (1998). Leksikon narave. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kitzinger, Sheila (1988). Rojstvo. Kranj: Založba Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva. Velika ilustrirana enciklopedija (1985). Človeško telo. Ljubljana: Mladinska knjiga. Bizjak, Ivan (1988). Slikanica o človeku. Ljubljana: Mladinska knjiga. Morgan, Sally (1997). Mali radovedneži: Človeško telo. Tržič: Učila. 120


Keggenhoff, Franz (2006). Prva pomoč – pomagamo prvi. Ljubljana: Prešernova družba. Prevod: Červek (2006). Živali: slikovni vseved. Ljubljana: Prešernova družba. Snedden, Robert (1993). Kaj je žuželka. Ljubljana: DZS. Morgan, Sally (1997). Male pošasti. Tržič: Učila. Allen, G./Denslow, J. (1999). Določevalni ključi – Žuželke. Ljubljana: TZS. Howel, Laura (2003). Svet rastlin in živali. Ljubljana: TZS. Lanzara, P./Pizzetti, M. (1984). Drevesa. Ljubljana: Mladinska knjiga. Pečenko, Nikolaj (1997). Naš ZOO: vodnik po ljubljanskem živalskem vrtu. Ljubljana: Pasadena. Dr. Graebner, K. E., prevod: dr. A. Polenec, M. Aljančič (1975). Narava. Ljubljana: MK. Clarke, Barry (1997). Svet okrog nas: Dvoživke. Murska Sobota: Pomurska založba. ATLAS živali, prevedla N. Skrušny - Babin (2006). Ljubljana: Mladinska knjiga. Zbirka Spoznavajmo znanost (1993–1995): Voda, Zrak, Čutila, Magneti, Stroji … Ljubljana: Slovenska knjiga. Velika ilustrirana enciklopedija: ČLOVEK (2007). Ljubljana: Mladinska knjiga. Velika ilustrirana enciklopedija: ZEMLJA (2006). Ljubljana: Mladinska knjiga. Velika ilustrirana enciklopedija: ŽIVALI (2005). Ljubljana: Mladinska knjiga. Pripomočki: Trilar, Tomi (2003): Kdo vse je z nami (zgoščenka ). Ljubljana: Rokus in Prirodoslovni muzej Slovenije. Trilar, Tomi (2003): Slovenske žabe (zgoščenka ). Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije. Trilar, Tomi (1999): Ljubljansko barje (zgoščenka ). Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije. Trilar, Tomi (2002): Gozdne ptice (zgoščenka). Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije. NATURA 2000 (zgoščenka; oktober 2003). DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije). Juniorjeva ŽIVALOLANDIJA (maj 2005). NG Society in Rokus. Naravoslovje in tehnika 5 (zgoščenka). Založba Rokus. Naravoslovje in tehnika 4 (videokaseta). Založba Rokus. Mravlje (videokaseta). Založba Rokus. Žabe (videokaseta). RM VIDEO, d. o. o., Jesenice. Razločevalni ključi. Ljubljana: Založba Rokus. NG Juinior – Priloga za učitelje, Založba Rokus. zbirke prosojnic založbe Učila Tržič magnetne kartice SPEKTRA (Ječnik, Kranj) plakati založbe Modrijan (priloga revije Naravoslovna solnica) posterji revije Gea (MK, Ljubljana) Spletne strani: www.sl.wikipedia.org

121


http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_naravoslovje_in_tehnika/5.%20razred/Prirocniki