Page 1

Priprave BGS 1 (b) – »Razvijanje govorne zmožnosti«

Učni cilj: Učenci opazujejo ilustraciji. Po analogiji tvorijo manjšalnice/ljubkovalnice. Učna enota: Tvorjenje manjšalnic – Sličica, hišica, potka…

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 20 in 21).

Oblika dela: frontalna.

1.

Učitelj Učenci Spodbudi učence, naj povedo, kako so jih  Sodelujejo   v   pogovoru.   Poslušajo  klicali   starši,   stari   starši,   ko   so   bili   še  sošolce.

2.

manjši (morda jih kličejo še vedno tako). Naroči učencem, naj opazujejo ilustraciji  Opazujejo. v DU str. 20 in 21 z vidika podobnosti in 

3.

razlik. Vodi pogovor   o   ilustraciji:   »Kako   bi  Na   podlagi   primerjave   obeh   ilustracij  imenovali…«

poimenujejo posamezne   stvari   na  ilustraciji: hiša – hišica, pot – potka, miš 

4.

– miška, trava – travica, sova ­ sovica… Seznani učence, da te besede imenujemo  Poslušajo.

5.

manjšalnice oziroma ljubkovalnice. Spodbudi učence, naj po analogiji tvorijo  List v zvezku prepognejo in v eno polje  in ilustrirajo manjšalnice/ljubkovalnice.

ilustrirajo določene   predmete   in   stvari,  nato   pa   v   drugo   polje   ilustrirajo  pripadajoče   manjšalnice/ljubkovalnice  (npr. torba – torbica, goba –gobica…).

6.

Naroči učencem,   naj   povežejo   pare  Povezujejo pare ilustracij.

7.

ilustracij (npr. torba – torbica). Povabi učence, naj poročajo.

Poročajo.


Učni cilj: Učenci opazujejo konkretne primere in ilustracije, poimenujejo predmete in njihove  lastnosti.  Učna enota: Dolg ali kratek rokav 

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 22), Ksenija  Pečnik: Sopomenke in protipomenke (Preko igre do znanja), Založba Rokus.

Oblika dela: frontalna, skupinsko delo.

1.

Učitelj Učenci Spodbudi učence,   naj   nekaj   časa   molče  Pozorno opazujejo zunanjost sošolcev. pozorno   opazujejo   drug  drugega  (vendar 

2.

ne prvega soseda). Povabi   posamezne   učence,   naj   čim   bolj  Poslušajo, opazujejo in prepoznavajo. podrobno

opišejo

določenega

sošolca/sošolko. Morda   jim   namignimo,  naj najprej nizajo tisto, kar se bistveno ne  razlikuje   od   ostalega,   saj   bodo   sicer  3.

sošolci takoj uganili koga opisujejo. Naroči učencem, naj opazujejo ilustraciji  Opazujejo in poimenujejo. v   DU   str.   22.   Poiščejo   naj   čim   več  podrobnosti  na  osebah  oziroma  nasprotij  in jih poimenujejo (npr. debel – suha, obut 

4. 5. 

– bosa, temnolasa – svetlolas…) Spodbudi učence za igro »dan – noč«.  Sodelujejo v igri. Seznani   učence,   da   nekaterim   besedam  Poslušajo. določamo besede z nasprotnim pomenom 

6.

(protipomenke). Spodbudi učence, naj tvorijo  skupine po  V   skupinah   po   štiri   odkrivajo   karte  štiri.   Igrali   bodo   didaktično   igro  protipomenk.   Učenci   naj   poimenujejo  »Protipomenke«   (po   vzgledu   igre  besedne pare. Ko skupine zaključijo oz.  Spomin).   V   ta   namen   učitelj   pripravi  najdejo vse pare, naj zamenjajo karte med  ustrezne pare kart (Priloga 1). Učitelj naj  seboj.


odbere ustrezne   pare   iz   predstavljenih  7.

parov iz Priloge 1. Naroči učencem, naj posamezna nasprotja  Rišejo nasprotja in jih poimenujejo. narišejo v individualni zvezek.

Priloga 1 (Ksenija Pečnik: Sopomenke in protipomenke (Preko igre do znanja), Založba  Rokus): Dan – noč, bel – črn, desna – leva, nov – star, nizek – visok, dol – gor, suh – moker, spodaj –  zgoraj, jutro – večer, mraz – vročina, temen – svetel, odprto – zaprto, začetek – konec, znotraj  – zunaj, moj – tvoj, tišina – hrup, prvi – zadnji, revež – bogataš, dolg – kratek, velik – majhen,  zgodaj ­ pozno, veselje – žalost, lačen – sit, poln – prazen, neumen – pameten, starost –  mladost, zabaven – dolgočasen, lep – grd, vojna – mir,obut – bos, bolezen – zdravje, lahek –  težek;

tla – strop, suh – debel, spredaj – zadaj, hiter – počasen, širok – ozek, šibak – močan, globok –  plitev, redek – gost, speč – buden, oster – top, snidenje – slovo, koristen – škodljiv, varčen –  zapravljiv, gladek – hrapav, strahopeten – pogumen, strm – položen, oglat – okrogel,  konkretno – abstraktno.

Učni cilj:  Učenci poiščejo ženski par moškemu oziroma tvorijo feminative. Širijo besedni  zaklad. Učna enota: Kuhar ali kuharica

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 23).  

Oblika dela: frontalna.

1.

Učitelj Učenci Ustvarimo lutkovni   kratek   prizor,   v  katerem nastopata dve ročni lutki.


M: »Dober dan, učenci! Jaz sem deček.  

Učenci pozorno poslušajo.

     Ime mi je Martin.« Ž: »Pozdravljeni! Jaz sem deklica. Ime mi        je Eva.« M: »Sem prvošolec.« Ž: »Jaz pa sem prvošolka.« M: Se obrne proti Evi: »Jaz sem njen           sošolec.« Ž: »In jaz sem njegova sošolka.« M: »Naj vam zaupam, da sem tudi njen       prijatelj.« Ž: »Jaz pa sem njegova prijateljica.« M in Ž: »In skupaj sva par!« Ž:   »Joj,   tega   pa   ne   bi   smela   izdati  2.

učencem!« In zbežita s scene. Vodi   pogovor   o   določenih   parih   besed  Sodelujejo v pogovoru. Ugotovijo tipično  (deček  – deklica,  prvošolec – prvošolka,  končnico (­a) in jo ustrezno poudarijo v 

3.

sošolec – sošolka, prijatelj – prijateljica). izgovoru. Povabi učence, naj si ogledajo ilustracije v  Opazujejo.

4.

DU str. 23. Naroči   učencem,   naj   »glasno   berejo«  »Glasno berejo« ilustracije. ilustracije   v   levem   stolpiču   (od   zgoraj 

5.

navzdol) in nato še v desnem stolpiču. Poda učencem navodila za delo v DU str.  Povežejo učitelj – učiteljica. 23.   Povežejo   naj   sličice   na   levi   strani   s  sličicami   na   desni   tako,   da   bodo   tvorili  pare.   Predlaga,   da   en   primer   napravijo 

6.

skupno, nato izvedejo individualno. Opazuje učence pri delu in jim po potrebi  Povezujejo ostale pare po navodilu.

7. 8.

nudi pomoč. Povabi učence k poročanju. Preverijo rešitve in jih utemeljijo. Spodbudi učence, naj sedejo v krog. Poda  Sodelujejo v vaji. navodilo za vajo, v kateri moškemu spolu  Ugotovijo   razliko   med   a   in   b   skupino  iščejo ženski par (Priloga 1 a in b).

besed v   tvorjenju   (npr.   a)   natakar   – 


natakarica, b) petelin – kokoš) Priloga 1: a) Zobozdravnik – zobozdravnica, natakar – natakarica, zdravnik – zdravnica, tajnik –  tajnica, policist – policistka, kmetovalec – kmetovalka, cvetličar – cvetličarka, voznik  ­ voznica, slikar – slikarka, računovodja – računovodkinja, trgovec – trgovka, arhitekt  – arhitektka; medved – medvedka, lev – levinja, pes – psica, žaba – žabec, raca –  racak; b) Petelin – kokoš, bik – krava, konj – kobila; mož – žena, brat – sestra, stric – teta,  bratranec – sestrična. 

Učni cilj: Učenci primerjajo položaj predmetov/bitij. Utrjujejo rabo predlogov v, na, pod in  nad za izražanje prostorskega razmerja. Učna enota: Kje je …?

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 24).  

Oblika dela: frontalna, delo v skupinah.

1.

Učitelj Učenci Spodbudi učence,   naj   opazujejo   in  Pozorno   opazujejo   položaje   in  poimenujejo   nekatere   konkretne   primere  uporabljajo ustrezne predloge. (deloma pripravi že pred izvedbo):

2.

­

goba na škatli (Kje je goba?),

­

goba v škatli (Kje je goba?),

­ goba pod škatlo (Kje je goba?). Povabi učence, naj si ogledajo ilustracije  Pripovedujejo. (desna   stran)   v   DU   str.   24   in   izrazijo   v  povedih.   Vodi   učence   tako,   da   le­ti  uporabljajo ustrezne predloge. V primeru, 


da se   učenci   izognejo   predlogom,   jih  spodbujajmo   k izražanju  s   predlogi  (Kje  spi   muca?  Kje   so  rože?  Kje  leti   ptička?  3.

Kje je zvezek?) Poda   učencem   navodila   za   delo   v   DU.  Poslušajo navodilo. Kvadrate   s   kroglicami   na   levi   strani   naj  povežejo   z   različnimi   barvicami   z  ustreznimi   ilustracijami   na   desni   strani.  Povezan   par   prikazuje   enak   prostorski 

4.

položaj. Opazuje učence pri delu in jim po potrebi  Povezujejo po navodilu.

5. 6.

nudi pomoč. Povabi učence k poročanju. Preverijo rešitve in jih utemeljijo. Spodbudi učence, naj tvorijo  skupine po  V   skupinah   po   štiri   izvajajo   vajo   po  štiri.   Vsaka   skupina   naj   opazuje   in   išče  navodil.  konkretne primere v učilnici za en predlog 

7.

(v, na, pod, nad). Naroči  učencem,  naj  skupine  poročajo  o  Poslušajo.   Po   potrebi   dopolnijo   oz.  opaženih prostorskih položajih predmetov  popravijo navedeno. in stvari v učilnici.

Učni cilj:  Učenci   ugotavljajo   položaj   predmetov/stvari/bitij   v   konkretnih   primerih   in   na  ilustraciji   ter   povedo,   kaj   je   zgoraj/spodaj,   levo/desno,   spredaj/zadaj,   znotraj/zunaj,  blizu/daleč, bližje/najbližje. Učna enota: Kje je …?

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 25).  

Oblika dela: frontalna. Učitelj

Učenci


1.

Povabi učence,   naj   ugotavljajo   položaj  Ugotavljajo položaj bitij/predmetov. predmetov/stvari/bitij   v   učilnici   in  povedo, kaj je zgoraj/spodaj,  levo/desno,  spredaj/zadaj,   znotraj/zunaj,   blizu/daleč, 

2.

bližje/najbližje. Spodbudi učence,   naj   pripravijo   DU   str.  Ravnajo po navodilu.

3.

25. Povabi učence, naj si ogledajo ilustracijo  Pripovedujejo.   Ugotavljajo   položaj  v   DU   str.   25.   Ugotavljajo   naj   položaj  bitij/predmetov. predmetov/stvari/bitij   na   ilustraciji   in  povedo, kaj je zgoraj/spodaj,  levo/desno,  spredaj/zadaj,   znotraj/zunaj,   blizu/daleč,  bližje/najbližje.

Učni cilj: Učenci izražajo položaj živali v gozdu. Utrjujejo rabo predlogov v, na, pod, nad,  pred, za in  med  izražanje prostorskega razmerja. Učna enota: Kje je …?

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 25).  

Oblika dela: frontalna, delo v dvojicah.

1.

Učitelj Učenci Spodbudi učence,   naj   pripravijo   DU   str.  Ravnajo po navodilu.

2.

25. Povabi učence, naj si ogledajo ilustracijo  Pripovedujejo. v DU str. 25 in izrazijo v povedih. Vodi  učence tako, da le­ti uporabljajo ustrezne  predloge.   V   primeru,   da   se   učenci  izognejo   predlogom,   jih   spodbujajmo   k 


izražanju s predlogi (Kje je veverica? Kje  je   medved?   Kje   je   zajček?   Kje   je  3.

polh? ...). Poda učencem navodila za delo v DU: ­

»z rdečo   barvico   obkroži   tiste  ­ veverica in črna ptica v krošnji, polh v    živali, ki so v …« (nečem);

­

Ravnajo po navodilu:    duplu, črv v gobi;

»z zeleno   barvico   obkroži   tiste  ­ veverica in ptica na veji, polž in kača na  živali, ki so na …«;

  travi;

­

»z modro   barvico   obkroži   tiste  ­ medved, zajec, jež, lisica in čebele pod     drevesom; živali, ki so pod …«;

­

»z rumeno   barvico   obkroži   tiste  živali, ki so nad …«;

­

»z rjavo   barvico   obkroži   tiste  živali, ki so pred …«;

­

»z roza   barvico   obkroži   tiste  živali, ki so za …«;

­

»z oranžno   barvico   obkroži   tiste 

­ rjava ptica nad drevesi; ­ medved in lisica pred drevesom; ­ zajec za drevesom; ­ ptici, metulj in jež med drevesi; 

4.

živali, ki so med …«. Povabi učence k poročanju.

5.

Spodbudi učence  k opazovanju  živali  na  Ugotovijo, da so nekatere živali obkrožili 

Učenci utemeljujejo svoje navedbe.

ilustraciji. Ugotovijo   naj,   da   položaj  z   različnimi   barvami,   kar   pomeni,   da  nekaterih   živali   lahko   izrazimo   z  lahko uporabimo različne predloge. 6.

različnimi predlogi. Spodbudi   učence,   naj   tvorijo   smešne  Prvi učenec iz para pove smešno poved  povedi v dvojicah. 

(npr. Zajec sedi na veji.). Drugi učenec iz 

Opazuje delo dvojic.

para prepozna   napako   in   poved   pove  tako,   da   bo   izražena   z   ustreznim  položajem (npr. Zajec je za drevesom.).  Čez nekaj časa vlogi zamenjata. 


Učni cilj: Učenci izražajo položaj bitij. Utrjujejo rabo predlogov v – iz in na – z/s in  izražanje  prostorskega razmerja. Učna enota: Premikamo se

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 26).  

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Pred učenci izvede konkretne primere:

Učenci Opazujejo.

a) Predhodno   se   z   določenim   učencem  Sodelujejo   v   pogovoru   in   uporabijo  dogovori, da za hip zapusti učilnico, nato  ustrezne   predloge   (iz   učilnice,   v  pa   se   vrne.   Vodi   pogovor   (»Od   kod   je  učilnico). Ustrezno rabijo predlog v – iz. odšel? Kam se je vrnil?«). b)   Za   rabo   predloga   da   list   papirja   v  Ustrezno rabijo predlog v – iz. knjigo in nato vzame list iz knjige. c) Na glavo da kapo, nato jo sname. Vodi  Ustrezno rabijo predlog na – z. pogovor (»Kam sem dala kapo? Od kod  sem vzela kapo?«). č) Na šolsko klop položi knjigo, nato jo  Ustrezno rabijo predlog na – s. vzame s klopi. Vodi pogovor (»Kam sem  položila   knjigo?   Od   kod   sem   vzela  2.

knjigo?«. Spodbudi učence,   naj   pripravijo   DU   str.  Ravnajo po navodilu.

3.

26. Povabi učence, naj si ogledajo ilustracijo  Pripovedujejo   in   uporabljajo   predloge   v  v DU str. 26 in izrazijo v povedih. Vodi  (avto)   –   iz   (avta)   in   na   (strehi)   –   s  učence   v   pogovoru   tako,   da   le­ti  (strehe). uporabljajo ustrezne predloge. V primeru,  da   se učenci  izognejo   uporabi  ustreznim  predlogom,   jih   spodbujajmo   k   temu   s  vprašanji.


4.

Poda učencem   navodila   za   individualno  Ustvarjajo   po   predhodnem   vzoru   vaj   iz  delo v zvezku.

DU str. 26.

Učenci naj   prepognejo   list   v   zvezku   po  sredini. V levo kolono naj narišejo nekaj,  kar prikazuje rabo predloga v in na ter v  desno   kolono   nekaj,   kar   prikazuje   iz   in  5. 

s/z. Povabi učence k poročanju.

Učenci utemeljujejo svoje navedbe.

Učni cilj:  Učenci opazujejo konkretne primere in ilustracije istega dogodka. Utrjujejo rabo  pojmov prej/najprej in potem. Učna enota: V razredu

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 27).  

Oblika dela: frontalna.

1.

Učitelj Pred učenci izvede konkretne primere:

Učenci Opazujejo konkretne primere in utrjujejo 

a) Napolni kozarček vode iz pipe in  pojme najprej/prej in potem. zalije   rože   (»Kaj   se   napravila  najprej in kaj potem?«). b) Iz peresnice vzame barvico in jo  ponudi   učencu   (»Kaj   sem  napravila   najprej   in   kaj  potem?«). c) Vzame kredo in na tablo nariše  drevo (»Kaj sem narisala najprej  in kaj potem?«). d) Vzame   očala   na   mizi   in   jih  pospravi   v   torbo   (»Kaj   sem 


2.

napravila prej in kaj potem?«).  Spodbudi   učence,   naj   pripravijo   DU   str.  Ravnajo po navodilu.

3.

27. Povabi učence, naj si ogledajo ilustracijo  Opazujejo ilustraciji. v   DU   str.   27.   Opozori   jih,   naj   bodo 

4.

natančni tudi pri podrobnostih.   Pozove učence, naj pripovedujejo najprej  Pripovedujejo   in   uporabljajo   pojme  o   zgornji   ilustraciji   in   nato   ob   spodnji  prej/najprej in potem. ilustraciji. Ustvarjajo   po   predhodnem   vzoru   vaj   iz  DU str. 26.

5.

Vpraša učence,   kateri   dogodek   se   je  Učenci pripovedujejo in utemeljujejo. 

6.

zgodil naprej in kateri potem. Vodi utrjevanje rabe pojmov z izrečenimi  Presojajo učiteljeve trditve. Ob napačnih  trditvami (Priloga 1). Učenci naj ob tem  navedbah  povedo pravilno. uporabijo   zelen   kartonček   za   ustrezno  Po vzoru učiteljevih vaj lahko postavljajo  rabo in rdeč kartonček za neustrezno rabo  trditve učenci. pojmov najprej/prej in potem.

Priloga 1: 

Obujemo copate – sezujemo čevlje   ►   rdeč karton; slečemo bundo – obesimo bundo v omaro   ►   zelen karton; oblečemo pižamo – gremo spat   ►  zelen karton; pojemo zajtrk – gremo v šolo   ►   zelen karton; malicamo – umijemo ►  rdeč karton; pripravimo barvice – barvamo risbo   ►zelen karton; pometamo – vzamemo metlo   ►   rdeč karton; pijem čaj – skuham čaj   ►   rdeč karton. Učni cilj: Učenci opazujejo konkretne primere in predmete/bitja na ilustracijah. Ugotavljajo  njihovo število/količino ter povedo, koliko jih je in česa je enako/več/manj.  Vadijo izražanje 


količine z   glavnimi   števniki   oziroma   prislovi   mere   (malo/veliko)   ter   pravilno   rabo  samostalnika in povedkovega izraza ob količinskih izrazih. Učna enota: Več, manj, enako

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 5).  

Oblika dela: frontalna.

1.

Učitelj Z učenci izvede konkretne primere:

Učenci Opazujejo konkretne primere in povedo, 

a) Učenci naj nadenejo na rame vsak  česa je enako, več in manj. svojo šolsko torbo. Vodi ustrezen  pogovor   (Ali   je   v   razredu   več  šolskih   torb   kot   učencev?   Jih   je  enako? Zakaj?). b)   Učenci naj vstanejo, se razvrstijo  v   dve   vrsti   glede   na   spol   (dečki,  deklice)   in   dečki   naj   primejo   za  (samo   eno)   roko   deklico.   Vodi  ustrezen pogovor (Ali je v razredu  enako   število   dečkov   in   deklic?  Kako to vemo? Katerih je več? Za  koliko   več?   Katerih   je   manj?   Za  2. 3.

koliko manj?) Spodbudi učence, naj pripravijo DZ str. 5. Ravnajo po navodilu. Povabi učence, naj si ogledajo ilustracije  Opazujejo in primerjajo. (v   levem   delu   kvadrati   z   določenim  številom pik in na desni strani v oblačkih 

4.

predmeti/bitja) v DZ str. 5.  Pozove učence, naj pripovedujejo, kaj so  Pripovedujejo   (lahko   ugotovijo,   časa   je  opazili. 

enako, časa je več, česa je manj, koliko  manj…)


5.

Vpraša učence, česa je enako.

Učenci pripovedujejo   in   utemeljujejo:  ena pika – sonce, dve piki – oči, tri pike –  družina /oče, mama in deklica/, štiri pike 

6.

– štiri hruške, pet pik – pet zvezkov.  Pozove učence, naj po nareku učitelja na  Ravnajo po navodilu, ki ga učitelj izreče  levi strani posameznih kvadratov narišejo  po delih samo enkrat (označeno s /). majhen krog z določeno barvico in sicer: 1  – z rdečo / 2 – z modro / 3 – z zeleno / 4 – 

7.

z oranžno / 5 – z rjavo /. Povabi učence, naj povežejo z barvicami 

Povezujejo.

(glej zgoraj), česa je enako. Opazuje delo  8.

učencev. Vodi preverjanje.

Poročajo, kaj   so   povezali   in   zakaj.  Uporabljajo ustrezne izraze (enako, več, 

Vpraša učence tudi, česa je malo, česa je  manj in malo, veliko). 9.

veliko. Spodbudi učence   (to   ni   vaja   za   vse  Posamezniki ravnajo po navodilu. učence), da dopolnijo vajo v DZ str. Tako,  da v prazna oblačka narišejo (v obsegu do  pet)   predmete/bitja   in   jih   ustrezno  povežejo glede na enako.

Učni cilj:  Učenci   opazujejo   konkretne   primere   in   predmete   na   ilustracijah.   Ugotavljajo  njihovo število/količino ter povedo, koliko jih je in česa je enako/več/manj.  Vadijo izražanje  količine   z   glavnimi   števniki   oziroma   prislovi   mere   (malo/veliko)   ter   pravilno   rabo  samostalnika in povedkovega izraza ob količinskih izrazih. Učna enota: Več, manj, enako

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 6).  


Oblika dela: frontalna, delo v dvojicah.

1.

Učitelj Preverijo delo iz prejšnje učne enote.

Učenci V prazna oblačka so narisali v obsegu do  pet   predmete/bitja   in   jih   nato   ustrezno 

2.

povezali glede na enako. Učenci   izvedejo   konkretni   primer   v  Izvajajo konkretni primer in povedo, česa  dvojicah:

je enako,   več   in   manj.   Ob   tem   naj 

a) Na klop naj položijo vse svoje zvezke  ugotovijo,   ali   je   česa   veliko   oziroma  in   DZ   ter   nato   povedo   sošolcu   v   klopi,  malo.  časa je enako, česa je več oziroma česa je  Nato soseda vlogi zamenjata. 3. 4.

manj. Spodbudi učence, naj pripravijo DZ str. 6. Ravnajo po navodilu. Povabi učence, naj si ogledajo ilustracije v  Opazujejo in primerjajo. DZ   str.   6.   Nato   naj   primerjajo  število/količino   predmetov   na   enakem 

5.

6.

barvnem ozadju.  Pozove učence, naj pripovedujejo, kaj so  Pripovedujejo   (lahko   ugotovijo,   časa   je  opazili. 

enako, časa   je   več,   koliko   več,   česa   je 

Vpraša učence, česa je enako.

manj, koliko manj…). Učenci   pripovedujejo   in   utemeljujejo.  Povedo,   da   je   enako   žog.   Povežejo   naj  žoge iz prve in druge skupine tako, da bo 

7.

»Ali je ostala katera žoga nepovezana?« vsaka povezana le enkrat.  Pozove   učence,   naj   zgornjem   vzgledu  Ravnajo po navodilu. povežejo ostale predmete (jabolka, sveče, 

8.

knjige in dežnike). Vodi preverjanje.

Poročajo, koliko predmetov so povezali. 

Vpraša učence tudi, česa je malo, česa je  Uporabljajo ustrezne izraze (enako, več,  veliko.

manj in malo, veliko).

Učni cilj: Učenci opazujejo konkretne primere in predmete/stvari na ilustracijah. Ugotavljajo  njihovo število/količino ter povedo, koliko jih je in česa je enako/več/manj.  Vadijo izražanje 


količine z   glavnimi   števniki   oziroma   prislovi   mere   (malo/veliko)   ter   pravilno   rabo  samostalnika in povedkovega izraza ob količinskih izrazih. Učna enota: Več, manj, enako

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 7),  rjava barvica.  

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Učenci Povabi učence, naj opazujejo predmete in  Ravnajo po navodilu.  stvari.   Povedo   naj,   katerih   je   po 

2. 3.

številu/količini veliko in katerih malo. Spodbudi učence, naj pripravijo DZ str. 7. Ravnajo po navodilu. Povabi učence, naj si ogledajo ilustracije v  Opazujejo in primerjajo. DZ   str.   7.   Nato   naj   primerjajo  število/količino   predmetov   na   enakem 

4.

barvnem ozadju.  Pozove učence, naj pripovedujejo, kaj so  Pripovedujejo   (lahko   ugotovijo,   česa   je 

5.

opazili. manj in česa je veliko). Pozove   učence,   naj   pogledajo   in  Primerjajo. primerjajo   v   vsaki   vrsti   število/količino  predmetov/stvari   (kape,   lončnice,   torte, 

6.

drevesa, sončke). Poda navodilo, naj v vsaki vrsti obkrožijo  Ustrezno obkrožijo. z   rjavo   barvico   tisti   pravokotnik,   v 

7.

katerem je manj predmetov/stvari. Vodi preverjanje.

Poročajo, kaj   so   obkrožili.   Uporabljajo 

Vpraša učence,   česa   je   manj   (oziroma  ustrezne izraze (malo, veliko). česa je veliko. Učni cilj: Učenci določijo vrstni red ilustracijam in povedo, katera je prva, druga ipd. in pri  tem vadijo pravilno rabo vrstilnih števnikov.


Učna enota: Zajček in žirafa

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 8).  

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Učenci Spodbudi učence, naj pripravijo DZ str. 8  Ravnajo po navodilu.

2.

in barvice. Povabi   učence,   naj   si   ogledajo   štiri  Opazujejo.

3.

ilustracije v DZ str. 8.  Pripovedujejo   naj,   kaj   so   opazili   na  Pripovedujejo.

4.

posameznih ilustracijah.  Pozove učence, naj povedo, ali je ustrezno  Povedo.

5.

zaporedje dogodkov. Poda   navodilo,   in   sicer   pri   ilustraciji  Narišejo   ustrezno   število   zvezdic   glede  (Priloga 1):

na vrstilne števnike.

a) ki prikazuje prvi dogodek, narišejo  levo   pod   ilustracijo   z   modro  barvico eno zvezdico; b) ki   prikazuje   drugi   dogodek,  narišejo   pod   ilustracijo   z   modro  barvico dve zvezdici; c) ki   prikazuje   tretji   dogodek,  narišejo   pod   ilustracijo   z   modro  barvico tri zvezdice; d) ki   prikazuje   četrti   dogodek,  narišejo   pod   ilustracijo   z   modro  6.

barvico štiri zvezdice. Vodi preverjanje.

7.

3.). Spodbudi učence,   naj   si   v   manjših  Pripovedujejo   v   manjših   skupinah. 

Poročajo, kako so označili  (4., 1., 2. in 

skupinah pripovedujejo   zgodbo/pravljico  Vnašajo elemente izvirnosti. ob ilustracijah.


8.

Povabi posameznike   iz   skupin,   naj  Pripovedujejo. pripovedujejo pred celotno skupino.

Priloga 1: V kolikor dopušča znanje matematike števke od 1 – 4, izvedimo zapis vrstilnih števnikov: 1.,  2., 3. in 4.

Učni cilj:  Učenci   primerjajo   velikost   predmetov/bitij   na   sliki   in   v   resničnosti.   Utrjujejo  stopnjevanje pridevnikov z obrazili. Učna enota: Primerjanje velikosti

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 9).  

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Izvede konkretne primere:

Učenci

a) Pred skupino   naj   povabi   dva  Povedo, kateri je manjši, kateri je višji. učenca. Eden naj bo manjši, drugi  naj bo višji. b) Učencem   pokaže   dva   zvezka.  Povedo, kateri je manjši, kateri je večji. 2.

Eden je manjši, drugi je večji. Spodbudi učence, naj pripravijo DZ str. 9  Ravnajo po navodilu.

3.

in barvice. Povabi učence, naj si ogledajo ilustracije  Opazujejo.

4.

prve vrste v DZ str. 9.  Pripovedujejo naj, kaj so opazili. 

5.

večja, največja. Naroči učencem, naj pobarvajo z rumeno  Ustrezno pobarvajo.

6.

barvico največjo hruško. Pozove   učence,   naj   opazujejo   in  Povedo.

Pripovedujejo niso enako velike; velika, 


primerjajo ilustracije   v   drugi   vrsti   ter  povedo,   kateri   snežak   je   visok,   višji   in  7.

najvišji. Naroči učencem,   naj   pobarvajo   s   svetlo  Ustrezno pobarvajo.

8.

modro barvico najvišjega snežaka. Poda navodilo za reševanje naslednjih vaj  Ustrezno pobarvajo. v DZ str. 9. Ustrezno pobarvajo. Zaposli  učence,  ki  zmorejo  več tako,  da  Označijo (npr. hruške: 2., 1. in 3.). le­ti označijo z vrstilnimi števniki (1., 2.  in   3.   /4.,   5./)   ilustracije   od   največje   do 

9.

najmanjše). Vodi preverjanje.

Poročajo, kako   so   pobarvali.   Ob   tem  vadijo   stopnjevanje   pridevnikov   z  obrazili.

Učni cilj: Učenci primerjajo velikost predmetov/bitij na sliki in v resničnosti. Ugotovijo, kaj  je največje v resničnosti. Učna enota: Kaj je v resničnosti največje?

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 10).  

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Učenci Izvede primerjanje   lastnosti   konkretnih  predmetov/stvari: a) svinčnik ­ delovni zvezek, b) peresnica – radirka, c) modra barvica – svinčnik (različne  možnosti, zato naj učenci odgovor  utemeljijo),

Povedo, kateri je večji.


2.

d) šolska torba – zvezek. Spodbudi   učence,   naj   pripravijo   DZ   str.  Ravnajo po navodilu.

3.

10 in barvice. Povabi učence, naj si ogledajo ilustracije  Opazujejo in primerjajo. prve vrste v DZ str. 10. Vpraša naj, kaj je 

4. 5.

v resnici največje. Pripovedujejo naj, kaj so opazili.  Povedo. Naroči   učencem,   naj   obkrožijo   z   modro  Ustrezno   obkrožijo   z   modro   barvico  barvico tisto v posamezni vrsti, kar je v  (smreka, stanovanjska hiša, šolska torba, 

6.

resnici največje.  avtomobil, drevo). Zaposli   učence,   ki   so   hitrejši   tako,   da  Pobarvajo največje.

7.

pobarvajo tisto, kar je v resnici največje. Vodi preverjanje.

Poročajo, kako so obkrožili (in pobarvali)  ilustracije.   Ob   tem   izrazijo   primerjanje  njihovih lastnosti (največje).

Učni cilj: Učenci primerjajo velikost predmetov/bitij na sliki in v resničnosti. Ugotovijo, kaj  je najmanjše v resničnosti. Učna enota: Kaj je v resničnosti največje?

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 11).  

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Učenci Izvede primerjanje   lastnosti   konkretnih  predmetov/stvari: a) svinčnik ­ delovni zvezek, b) peresnica – radirka, c) modra barvica – svinčnik (različne  možnosti, zato naj učenci odgovor  utemeljijo),

Povedo, kateri je manjši.


2.

d) šolska torba – zvezek. Spodbudi   učence,   naj   pripravijo   DZ   str.  Ravnajo po navodilu.

3.

11 in barvice. Povabi učence, naj si ogledajo ilustraciji v  Opazujejo in primerjajo. prvem   delu   prve   vrste   v   DZ   str.   11. 

4. 5.

Vpraša naj, kaj je v resnici najmanjše. Pripovedujejo naj, kaj so opazili.  Povedo. Naroči učencem, naj obkrožijo z oranžno  Ustrezno   obkrožijo   z   oranžno   barvico  barvico tisto v posamezni vrsti, kar je v  (zvonček,   šolska   torba,   lonček,   žoga,  resnici največje. 

riba, pismo,   goba,   sladoled,   kostanj,  rožica,   osebni   avtomobil,   stanovanjska 

6.

hiša). Zaposli učence,  ki  zmorejo  več tako,  da  Pobarvajo

7.

pobarvajo tisto, kar je v resnici najmanjše. Vodi preverjanje.

najmanjše

predmete/stvari/bitja v resnici. Poročajo, kako so obkrožili (in pobarvali)  ilustracije.   Ob   tem   izrazijo   primerjanje  njihovih lastnosti (najmanjše).

Učni cilj:  Učenci   določijo   zaporedje   dejanj   ter   ga   izrekajo   z   dobnostnimi   prislovi  najprej/potem/nazadnje.  Učna enota: Najprej, potem, nazadnje

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 12).  

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Učenci Pred poukom pripravi škatlo z bonboni ter  jo   položi   na   eno   izmed   polic   (oziroma  poljubno kam v učilnici).  Vpraša   učence   v   začetku   pouka,   ali  Povedo, da so opazili škatlo. Ugibajo naj,  opazijo v učilnici kaj, česar še včeraj ni  kaj je v njej. Ta del lahko popestrimo, da 


bilo.

nekoga od učencev prosimo, da ustrezno  zaporedje   dejanj   pokažejo   s   pantomimo  (najprej ga odvijemo, nato damo v usta in  potem poližemo).

2.

Izvede zaporedje   dejanj,   v   katerem   so  hkrati vsi učenci aktivni: 1. a)   »najprej   vstanite   in   pojdite   k  Ravnajo po navodilu. omari«;   b)   »potem   vzemite   svoj  Sledijo   aktivnostim,   ki   so   podana   z  DZ BGS 1«; c) »nazadnje se vrnite  enostavnimi navodili, ki jih učitelj izreče  na svoj prostor«. 

le enkrat.

2. a) »najprej   odprite   DZ   na   strani  Sledijo   aktivnostim,   ki   so   podana   z  12«   b)   »potem   pozorno   opazujte  zahtevnejšimi   navodili,   ki   jih   učitelj  dogajanje na posamezni ilustraciji  izreče le enkrat.  od zgoraj navzdol« c) »nazadnje se  odločite,   katera   ilustracija  prikazuje   dogajanje,   ki   se   je  zgodilo   najprej,   katera   potem   in  katera nazadnje«. 3. a) »pobarvajte z rumeno barvico  prvi krožec ob ilustraciji, ki 

Pobarvajo ustrezni   krožec   oziroma  označijo ustrezno zaporedje dejanj.

prikazuje dogodek, ki se je zgodil  najprej« b) »pobarvajte z rumeno  barvico drugi krožec ob ilustraciji,  ki prikazuje dogodek, ki se je  zgodil potem« »pobarvajte z  rumeno barvico tretji krožec ob  ilustraciji, ki prikazuje dogodek, ki  3.

se je zgodil nazadnje«. Vodi   preverjanje   o   določitvi   zaporedja  Poročajo,   kako   so   pobarvali   krožce   ob  dejanj.

ilustracijah. Ob   tem   izrazijo   izrekanje   s  prislovi (najprej, potem, nazadnje).


Učni cilj:  Učenci   opazujejo   konkretni   dogodek   ali   ilustracije   dejanja   istega   dogodka   in  povedo,   katero   dejanje   poteka   med   njihovim   pripovedovanjem,   katero   je   potekalo   pred  govorjenjem in katero bo potekalo po govorjenju. Pri tem vadijo rabo časovnih prislovov  zdaj/prej/potem in danes/včeraj/jutri ter rabo časovnih oblik glagola (sedanjika, preteklika in  prihodnjika). Učna enota: Včeraj, danes, jutri

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 13),  barvice.  

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Učenci Pred to   izvedbo   je   bil   odmor,   ki   so   ga  učenci različno preživeli. Vpraša učence: ­

katero dejanje poteka med  

Pri pripovedovanju vadijo rabo časovnih  prislovov.

govorjenjem (zdaj), ­

katero je   potekalo   pred 

govorjenjem (med   odmorom)  (prej) in ­ 2.

katero bo potekalo   po govorjenju 

(potem). Vpraša učence, kaj počnejo  v tem času 

Nizajo odgovore.

(danes). Naroči učencem, naj zaprejo oči in naj 

Ravnajo po navodilu.

pomislijo, kaj so včeraj popoldne počeli v 

Naštevajo, kaj so počeli včeraj.

prostem času. Odprejo oči in potem  povedo.  Pozove učence, naj povedo, kaj bodo 

Pripovedujejo in   pri   tem   uporabljajo 

počeli jutri v prostem času.

časovni prislov   jutri.   Vadijo   rabo 


časovnih oblik   glagola   (sedanjika,  3.

Naroči jim, naj pripravijo DZ str. 13 in 

4.

barvice. Poda jim navodilo za risanje v tri 

preteklika in prihodnjika). Pripravijo naročeno.

zaporedne okvirčke v prvi vrsti DZ str. 13.  Narekuje navodilo za posamezni okvir in 

Rišejo po navodilu.

ga pove le enkrat. Navodilo: ­

»Včeraj sem napravila sneženega  moža.«

­ 5.

»Danes sije sonce.«

­ »Jutri ne bo več snežaka.« Po končanem delu učencev izvede 

Pripovedujejo. Vadijo izrekanje s prislovi 

vrednotenje narisanega.

(danes, včeraj,   jutri)   in   rabo   časovnih  oblik   glagola   (sedanjika,   preteklika   in  prihodnjika).

6.

Spodbudi k opazovanju deklice v  okvirčkih druge vrste. Poda navodila za barvanje krila (DZ str.  13): ­ »Pobarvali boste dekličino krilo na  ilustracijah.« ­ »Včeraj je imela oblečeno oranžno 

Barvajo po navodilu.

krilo.« ­ »Danes ima oblečeno zeleno krilo.« 7.

­ »Jutri bo oblekla rumeno krilo.« Vodi   preverjanje   barvanja   dekličinega  Poročajo.   Ob   tem   izrazijo   izrekanje   s  krila. 

prislovi (danes, včeraj, jutri). Vadijo rabo  časovnih   oblik   glagola   (sedanjika,  preteklika in prihodnjika).

8.

Da učencem   navodilo   še   za   spodnje  okvirčke: ­

»Narisali boste šopek rož v vazi in  Rišejo po nareku. sicer,   včeraj   je   bilo   v   vazi   pet 


rdečih nageljnov, danes sta dva od  njih ovenela, jutri bodo le še trije  nageljni.« Namig:   Nekoliko   zahtevnejša   naloga.  Zato morda lažja varianta:   » Narišite le  glavo deklice in sicer, včeraj je imela dva  čopka, danes ima razpuščene lase, jutri ji  9.

bo mamica spletla kito.« Vodi preverjanje.

Sodelujejo pri  preverjanju.

http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/1.%20razred/Prirocniki_priprave/1_  

http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/1.%20razred/Prirocniki_priprave/1_Priprave%20-%20BGS%201%20-%20razvijanje%...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you