163
PHOTO: UNSPLASH.COM
Tek v naravi nas sprošča, pomirja, motivira in nam daje tisto svobodo gibanja ter svobodo misli, po kateri v življenju tako močno hrepenimo. Trenutek zase. Sreča. Tečem, odkar pomnim zase še iz otroštva, in tek se mi kot rdeča nit odvija skozi življenje. Vse, kar se dogaja okrog mene, je tek − tako v razmišljanju kot tudi v dajanju v prenašanju znanja in izkušenj naprej sedaj v vlogi atletske trenerke. Sprva sem tekla iz potrebe, kjer sta mi bili desna in leva noga najpreprostejše prevozno sredstvo v šolo, trgovino ali kar tako na bližnji hrib, kasneje sem kot atletska tekmovalka tekla na rezultat, za medalje in v lovljenju za visoke norme. Tekla sem od sprinta in vse do maratona. Sedaj pa tečem za dobro počutje, za sprostitev in užitek, za fizično kondicijo, da lažje premagujem vsakodnevne napore in obremenitve. Živimo v obdobju, kjer pomeni vsak tekaški pobeg v naravo kot največja nagrada dneva, včasih celo tedna, saj so priložnosti vse bolj redke in postajajo edinstvene, če si jih sami ne vzamemo. V vsakodnevnem pehanju za še več, kot zmoremo, oz. za še več kot sploh potrebujemo in s tem, ko pozabljamo nase in na lastne potrebe, na vsa druženja, predvsem pa po potrebi za polnjenje lastnih baterij. in nadaljujem. Pomembno je, da potujemo s tekaško hitrostjo, kjer se počutimo še dovolj Nekoč sem kot aktivna tekmovalka tekla vedno udobno in tako intenzivno, da lahko klepetamo s na uro, na razdaljo in rezultat. Na treningu sem samim seboj ali z družbo, če jo imamo. lahko le posamezne terene izbirala sama. Sedaj tečem na svoj občutek na svoj odziv telesa na Pri teku je tudi zelo pomemben način dihanja, napor, ki mi pomeni balzam za dušo in telo. vdih in izdih. Toliko zraka, kot izdihamo, toliko tudi vdihamo. In vsak ima svoj ritem dihanja, svojo V naravi skozi tek sledim svojemu zanosu, frekvenco. Dolgo časa sem mislila, da je način trenutku, ko me energija okolja ponese naprej. dihanja samo po sebi umevno, npr. tako kot se rodiš in zadihaš. Vendar temu ni tako. Dihanje je Prehod iz urejenih tekaških poti vijugavo vodi sproščanje. skozi parke, gozdove in travnate površine, čez drn in strn vse do višin, ko nam spolzka korenina V naravi pogosto tečem sama, kajti to so moja in mokra skala pričarata še dodatni izziv. lastna potovanja, ki ustrezajo v tistem trenutku samo meni. Razvila sem svoj občutek in z veliko Še posebej obožujem tek v dežju, kjer mi kaplja mero razuma, da ne pretiravam in ne preidem dežja spere strah, bolečino in me nežno objame, preko svojih zmožnosti, kajti energije nimamo s pogleda v srce ter poboža obraz. V naravi, kjer ob seboj na zalogo, imamo je omejeno, odmerjeno vsakem dotiku s tlemi občutim vibracije iz okolja, in se lahko le kasneje obnovi. Tečem v odzivnosti kjer ob vsakem nadaljnjem koraku čutim novo moč telesa na napor, poslušam svoje srce, svoj srčni in novo energijo. Vsakomur priporočam tek do utrip, frekvenco dihanja... prvega znoja, ko se pričnejo sproščati endorfini, kjer se izklopi razum in vklopi čistost srca, Tek v naravi naredi človeka drugačnega, boljšega, veselje in radost. Vse to nam dajejo trailrunning predvsem pa bolj prijaznega. potovanja v naravi, to so teki, ki se vedno končajo drugje, kot so bili prvotno zamišljeni, a običajno trajajo mnogo dlje, kot sem si prvotno želela ali celo planirala. Sedaj dobesedno potujem skozi naravo in tam, kjer se moje radovedno oko ustavi, neredko posedim, aktivno razmigam, opazujem E-MAGAZIN RYL - REFRESH YOUR LIFE