Ptujcan 2 16 splet

Medij Mestne občine Ptuj, leto XXII, številka 2, 26. FEBRUAR 2016

Poštnina plačana pri pošti 2250 Ptuj

Portret Mete Puklavec

Perspektive: Izbira poklica in karierna pot

Izobraževanje – prihodnost za gospodarstvo Poleg formalnega izobraževanja je pomembno tudi neformalno za lažji vstop na trg dela

Častni pokrovitelj 56. Kurentovanja dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije 56. Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija, 2.–9. februar 2016

POKROVITELJI IN DONATORJI KURENTOVANJA 2016

Ekipa Kurentovanja 2016 se iskreno zahvaljuje številnim sponzorjem, donatorjem in medijskim pokroviteljem za njihovo širokosrčno podporo, saj brez njih v ekonomsko nestabilnih časih ne bi mogli izvesti tako velikega projekta.

Posebna zahvala gre tudi številnim prostovoljcem, nastopajočim in soorganizatorjem, ki so prispevali svoj čas, elan in veliko kreativnosti. V ekipnem duhu smo uspešno izvedli vse prireditve, zato iskrena hvala za vso njihovo pomoč in požrtvovalnost.

Glavna zahvala pa gre vam, dragi obiskovalci, ki vsako leto s svojo prisotnostjo, včasih tudi v neprijetnih vremenskih razmerah, soustvarjate enega največjih evropskih etnografskih festivalov.

Hvala vsem in se vidimo na 57. Kurentovanju!

Organizacijski odbor Kurentovanja 2016

RDE^A

ZELENA

HKS 14 K PANTONE 485 RAL 3020 100%Y, 100%M

HKS 57 K PANTONE 356 RAL 6029 100%Y, 100%C

rde~a pasica se levo lahko podalj{uje

na barvni podlagi je logotip vedno podlo`en z belo pasico

~rno - bela uporaba logotipa

Kadar prostor preve~ omejuje velikost logotipa, je dovoljena uporaba:

BTO Zelenik d.o.o. www.bto.si

MEDIJSKI PARTNERJI IN POKROVITELJI

URADNI VINAR KURENTOVANJA 2016

URADNA PREVOZNIKA KURENTOVANJA 2016

UVODNIK

Izobrazba je pravica vsakega državljana Drage Ptujčanke in spoštovani Ptujčani, po poklicu sem gradbeni inženir in sem zaposlen v ptujskem podjetju, kjer se ukvarjamo s projektiranjem in proizvodnjo montažnih lesenih objektov. Trenutno se ukvarjam z rekonstrukcijo starejšega objekta, zato je na moji delovni mizi načrt gradbenih konstrukcij iz zgodnjih sedemdesetih let. Precizno izdelan načrt, opremljen z brezhibno tehniško pisavo, me popelje v čase gospodov inženirjev, katerih pojava in znanje sta bila takrat cenjena precej bolj kot danes. Ko stopam iz teh lepih sanj v oblačen in negotov vsakdanjik, ugotavljam, da je vse drugače. Pa ne iz izkušenj, ampak iz pripovedovanj, saj sem star komaj nekaj čez trideset let.

V gradbeništvu, iz katerega izhajam, se stanje počasi izboljšuje. Stari gospodje inženirji bi po latinsko znali reči: Status quo ante bellum, kar pomeni, da stvari gredo nazaj na svoja mesta. Ne sicer vse stvari. Cene storitev in izdelkov ostajajo nizke, a vsaj prirastek naročil je opazen. Hujša je posledica zaprtosti podjetij za nova zaposlovanja, ki se kaže v begu možganov ter delovne sile v severno in zahodno smer. Lažje je seveda tistim, ki na trgu ponujajo nekaj drugačnega, nekaj več od drugih. Govor je seveda o kakovosti in znanju. Redka so namreč raziskovalno naravnana podjetja, ki se lahko pohvalijo z inovacijami in razvojem. Na srečo našega podmladka je teh podjetij v ptujski regiji kar nekaj – in dobro jim kaže. Pa veste, zakaj? V zavesti jim je, da se lahko zanesejo le nase in na svoj visoko izobraženi kader. Prav tako pa je v zavesti vsakega izobraženega posameznika, da s svojo prisotnostjo in prispevkom podjetje pelje naprej.

Dr. Boštjan Ber, najštudent 2014/15 za podiplomski študij in izumitelj nosilnega steklenega stenskega elementa za lahke zgradbe

No, pa smo tukaj – pri izobrazbi. Izobrazba je temeljna pravica vsakega državljana.

Tudi visoka izobrazba je ob dobro znanih pogojih še za zdaj pravica, a vedno bolj kaže na to, da postane privilegij. V času svojega šolanja sem se imel priložnost srečati s številnimi ljudmi iz praktično vseh koncev sveta. Za veliko večino teh je bil študij privilegij in niso razumeli, kako lahko iz majhne dežele na severu Balkana prihaja toliko izjemnih znanstvenikov, pa nobenih zasebnih šol in inštitutov. To sta bila zame velik kazalnik o kakovosti slovenskega šolstva in osebna potrditev. In tega naj se mlajši kolegi zavedajo in se trudijo v polni meri izkoristiti, ko stopajo po naših stopinjah.

str. 6 OSREDNJA TEMA

Priprava mladih za vstop na trg dela

Foto: arhiv MO Ptuj

Fotografija z naslovnice: Ženska za računalnikom v času lanskega festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju Avtor: Boris Voglar

3

str. 16 STARO MESTNO JEDRO Nacistični kljukasti križ in javno ogorčenje na Prešernovi ulici 27

str. 28 NAPOVEDNIK DOGODKOV Pestro dogajanje v marcu

str. 8

str. 17

INTERVJU Osnovno znanje nadgradi vseživljenjsko učenje

PTUJČANI Meta Puklavec: »Opaziti bi morali vsak otrokov uspeh«

Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Barbara Ferčič, telefon: 748 29 20, e-pošta: barbara.fercic@ptuj.si. Uredništvo: mag. Darja Harb (Lista župana dr. Štefana Čelana), Mateja Lapuh (Lista ZA Ptuj), Jožef Lenart (SDS), mag. Sonja Purgaj (SD), Dejan Klasinc (SMC), Jožica Težak (DeSUS), Peter Pribožič (NSi), Slavko Kolar (Mladi in upokojenci za delovna mesta), Branko Brumen (SLS), dr. Vlasta Kokol Voljč (Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj). Sodelavci: Mateja Tomašič, Bronja Habjanič, Boris Voglar, Črtomir Rosić. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684 910. Tisk: Evrografis, Puhova ulica 18, 2000 Maribor, e-pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS, d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694, e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9,5 %. Naklada: 9200 izvodov. Ptujčan v elektronski obliki je dostopen na www.ptuj.si/ptujcan.

ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016

MESTNA KRONIKA

Mestna kronika OSREDNJA SLOVESNOST OB KULTURNEM PRAZNIKU

Mestna kronika je pregled dogodkov, ki so pomembno zaznamovali utrip Ptuja v minulem mesecu. V tej rubriki uredništvo izpostavlja jagodni izbor dogajanja v najstarejšem mestu.

56. MEDNARODNA PUSTNA POVORKA kurentov na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Slovesnega dogodka na dvorišču Ptujske kleti so se ob direktorju Ptujske kleti Vinku Mandlu, predsedniku zveze Vladu Hvalcu in podpredsedniku Radu Škrjancu udeležili še župan MO Ptuj Miran Senčar, predsednik organizacijskega odbora 56. Kurentovanja Branko Brumen, vinska kraljica, princ karnevala in okrog 100 kurentov.

ZVEZA KURENTOV PREJELA DONACIJO PTUJSKE KLETI Na pustni torek je Ptujska klet ob 777. obletnici kletarjenja na Ptuju Zvezi društev kurentov predala donacijo 3777 evrov. Zveza, ki združuje 21 društev in več kot 900 kurentov - korantov z Dravskega in Ptujskega polja ter iz Haloz, bo denar namenila za promocijske dejavnosti in zasledovanje cilja vpisa obhodov

SREČANJE VESELIH MAŠKAR IZ VRTCEV

GRADOVI V OBJEKTIVU

Največjega karnevalskega srečanja vrtcev v tem delu Evrope se je udeležilo 1630 malčkov, 398 iz ptujskega vrtca in 1232 gostov iz vse Slovenije. Našemljeni v spomladansko cvetje pa tudi v živalce, sončke, pingvinčke, sončnice, gusarje, vikinge in smrkce so se sprehodili po mestnih ulicah. Pred Mestno hišo so jih pozdravili princ karnevala Bertold Draneški, župan MO Ptuj Miran Senčar in koordinatorica srečanja in povorke veselih maškar, ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. V karnevalski dvorani so se jim pridružili gostje iz prijateljskega vrtca Kastav iz Hrvaške. R. Š.

PTUJČAN

Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož je med 21. januarjem in 21. februarjem gostil razstavo ptujskega fotografa Borisa Fariča. Leta 2009 je začela nastajati serija črno-belih in barvnih fotografij Topographia Sloveniæ Modernæ, ki prikazuje slovenske gradove, graščine in dvorce.

Razstavljene fotografije so sodobna različica vedut gradov po vzoru Valvasorja, Vischerja in Reicherta, avtor pa jih je dopolnil z opustelimi grajskimi interjerji.

4

Foto: Langerholc, Boris Farič

V veliki mednarodni etnografski in karnevalski pustni povorki je nastopilo več kot 80 skupin iz devetih držav. Poudarek osrednjega dogodka Kurentovanja je bil na karnevalskih skupinah, katerih podstat je etnološka dediščina, ki jo je predstavilo več kot 600 kurentov - korantov in drugi tradicionalni pustni liki s ptujskega območja, iz Slovenije in tujine. V svojih kreacijah in koreografijah ter doživljanju karnevalskega duha se je okrog 40.000 obiskovalcem predstavilo več kot 2500 mask. R. Š.

Zgodila se je 8. februarja v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Slavnostni govornik je bil literarni kritik, novinar in pisatelj Aljoša Harlamov. Veliko oljenko Mestne občine Ptuj je prejel Boris Miočinovič.

Plaketo Zveze kulturnih društev Ptuj je za 160 let delovanja prejel Pihalni orkester Ptuj, priznanje zveze pa Moški pevski zbor KD Grajena za 40 let delovanja.

R. Š.

OSREDNJA TEMA

Učenje skozi življenje Barbara Ferčič

Foto: Boris Voglar

Več znaš, več veljaš? O tem ni nobenega dvoma – znanje je vedno dobra investicija vase. Je tisto, kar ostane ne glede na to, v kakšnem položaju je trenutno nekdo. Prav zato je izobraževanje kot vseživljenjski proces tista pomembna stalnica, ki bi jo morali nenehno skrbno negovati. Potem ko zaključimo formalno izobraževanje, ki nas je (vsaj na papirju) pripeljalo do želenega poklica, se začne še tisti 'zahtevnejši' del, ko je treba pridobljeno znanje prenesti na trg dela.

Koliko nas šole pripravijo za to in kako pomembno je nenehno izobraževanje za prihodnost gospodarstva – vse te tematike smo obravnavali znotraj tokratne osrednje teme, izobraževanje. Ne samo formalno, zlasti neformalne oblike so tiste, s katerimi pridobimo dodatno znanje, veščine in kompetence, ki nas na trgu dela ločijo od drugih in zaradi katerih lahko izstopamo iz povprečja. Ob tem pa ne pozabite na še eno šolo – enajsto šolo, tisto življenjsko, ki nam vsakodnevno na pot prinaša nove izzive. Če se vsak dan lotimo nečesa, kar sicer pri nas vzbuja strah, tako tudi osebnostno rastemo in krepimo značaj. Tudi (ali predvsem) to je izobraževanje posameznika za življenje.

5

ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016

Priprava mladih za vstop na trg dela

str. 6

Perspektive

str. 7

Pogovor z Brankom Kumrom

str. 8–9

Vrednotenje in priznavanje neformalnega izobraževanja

str. 10

OSREDNJA TEMA

Priprava mladih za vstop na trg dela V času izobraževanja je pomembno pridobiti kakovostno znanje in številne priložnosti za spoznavanje, preizkušanje in izražanje sebe kot posameznika.

Ob splošni formalni izobrazbi in znanju naj bi dijaki in študenti pridobivali tudi izkušnje, veščine in spretnosti, ki jim omogočajo, da se lažje znajdejo na trgu delovne sile.

Rado Škrjanec

Mladi morajo biti prilagodljivi na trgu dela, aktivni, vešči komuniciranja in sodelovanja. »Usvojiti morajo širino splošnega znanja, saj bodo v prihodnje vse bolj odvisni od samozaposlitve,« poudarja Darja Harb, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj.

V tej šoli mlade med drugim naučijo, kako uresničiti poslovno idejo in ustanoviti podjetje ter osnove oglaševanja, imajo pa tudi učno trgovino.

Učni načrti se prilagajajo potrebam okolja V Elektro in računalniški šoli si lahko dijaki ob obveznih osnovnih predmetih izberejo še strokovne glede na potrebe na trgu dela ali štipendijo. Tretji sklop predmetov je del ur odprtega učnega načrta. »Ta program šola oblikuje glede na potrebe okolja in ga iz leta v leto prilagaja,« pojasnjuje ravnatelj Rajko Fajt. Dijakom znotraj teh ur med drugim omogočajo učenje drugega tujega jezika.

V Biotehniški šoli želijo mlade izobraziti s sodobnimi metodami dela in vključevanjem dijakov v najrazličnejše strokovne

aktivnosti. »Potrebna praktična znanja pridobivajo na šolskem posestvu na Turniščah in šolskem domu na Grajenščaku ter s sodelovanjem pri gospodarskih in negospodarskih dejavnostih,« razloži Marjan Horvat, v. d. direktorja. Naučijo jih tudi izdelati poslovni načrt.

Na strojni šoli so povezani z več kot 130 podjetji v Podravju, kjer dijakom omogočajo praktično usposabljanje pri delodajalcu. »Tako dobimo konkretne informacije, katero znanje in veščine delodajalci potrebujejo in te poskušamo na šoli graditi.

Delodajalce vključujemo tudi v razvojne ekipe,« pove ravnatelj Bojan Lampret. Imajo tudi mednarodne izmenjave z Nemčijo, Avstrijo, Francijo in Portugalsko.

Pomembne so najrazličnejše izkušnje »Ptujski gimnazijci so do zdaj obiskali vsaj 93 mest v 32 državah sveta. V šoli ob splošni formalni izobrazbi in znanju mladi pridobijo izkušnje, veščine in spretnosti, za kar imajo na izbiro kar 90 različnih dejavnosti in projektov,« izpostavi ravnateljica Melani Centrih.

Za vstop na trg dela študente pripravijo tudi na Višji strokovni šoli Ptuj. Dveletni študijski program poteka v obliki predavanj, seminarjev in laboratorijskih vaj (60 %) ter dela pri delodajalcih (40 %). »V vsakem letniku po en semester študenti preživijo pri delodajalcih, kar pomeni, da lahko v času študija spoznajo dve podjetji, dve delovni mesti. Sodelujemo z več kot 200 podjetji, prek programa Erasmus+ pa lahko študenti prakso opravljajo tudi v tujini,« pove Robert Harb, ravnatelj VSŠ Ptuj.

PTUJČAN

6

Foto: Boris Voglar

Pomembna dejavnost šol za poznejši uspešnejši vstop dijakov, študentov na trg delovne sile je praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih (PUD). Ptujske srednje šole (ekonomska, strojna, elektro in računalniška ter biotehniška) in Višja strokovna šola Ptuj s tem dajejo dijakom/študentom priložnost, da se seznanijo s trgom dela, predstavijo delodajalcem svoje znanje in veščine, v podjetjih pa spoznajo potencialne kandidate za zaposlitev. PUD lahko opravljajo tudi v tujini, kar je še večji izziv, saj se morajo seznaniti z novim delovnim okoljem, se prilagajati kulturnim razlikam in se sporazumevati v tujem jeziku.

OSREDNJA TEMA

P

ERSPEKTIVE

Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt

Mag. Tomaž Žirovnik, direktor OS Zavoda za zaposlovanje RS Ptuj

Foto: Črtomir Goznik

Osnovna šola ni le prostor pridobivanja izobrazbe Šola je več kot to, je prostor oblikovanja mlade osebnosti, razvijanja kreativnosti in potencialov ter pomembna priprava na odraslo življenje.

Mladi se v šoli učijo oblikovanja medsebojnih odnosov, prilagajanja in sodelovanja, upoštevanja pravil, javnega nastopanja, iskanja rešitev za probleme in kritičnega razmišljanja. Vse to pa so kvalitete, ki jim kasneje v življenju pridejo še kako prav.

Zato se mi zdi pomembno, da šola vse to otrokom tudi ponudi.

Niso pomembni le dosežki na nacionalnem preverjanju znanja ali odlične ocene, otroke oblikujejo številne druge dejavnosti, v katerih se imajo v šoli možnost preizkusiti.

V naši šoli se trudimo, da bi čim več takšnih dodatnih vsebin ponudili našim učencem v obliki različnih delavnic in interesnih dejavnosti. V tednu dejavnosti ob dnevu šole, ki bo v prvi polovici marca, se bodo imeli možnost srečati z različnimi poklici, se preizkusiti v številnih spretnostih in izražati lastno kreativnost. Tisti, ki radi plešejo in pojejo, se bodo lahko predstavili na prireditvi Osnovna šola Ljudski vrt ima talent. Drugi bodo predstavili svoje literarne izdelke na literarnem večeru ob izidu šolskega literarnega glasila. Modelarji bodo načrtovali in izdelovali spominke, tudi učenje izdelovanja lectovih src ne bo izostalo. S takšnim delom se trudimo pomagati otrokom, da odkrijejo lastne talente in sposobnosti ter se tako tudi laže odločijo za nadaljevanje šolske poti. Šola je prostor žive interakcije med vsemi deležniki, ki vstopajo v šolski prostor: učenci, delavci šole in starši. Naivno je pričakovati, da ne pride do nesporazumov, pomembno pa je, da se jih učimo reševati na družbeno sprejemljiv in konstruktiven način. Tudi tako pripravljamo mlade na svet odraslosti. Da pa bi nam to v največji meri lahko uspelo, potrebujemo zaupanje in podporo širše javnosti: staršev, lokalne in državne politike.

Zavedati se moramo, da smo za uspešno odraščanje naših otrok in ustvarjanje priložnosti za njihov razvoj odgovorni skupaj.

7

Izbira poklica in karierna pot V teh dneh potekajo vpisi novih generacij v šole. Pridobivanju znanja in izobrazbe naproti gredo mladi, ki jim velikokrat ni lahko sprejeti pomembne odločitve – na kateri poklicni, srednji, višji šoli ali fakulteti nadaljevati izobraževalno pot. V katere šole in programe naj se vpisujejo, da bodo imeli zagotovljeno dobro plačano službo?

Odgovor na to ni enoznačen in preprost. Kot strokovnjak za trg dela in ob vsej vednosti o strukturnem neskladju na njem (neusklajenosti med tem, katere profile iščejo delodajalci in kateri prihajajo iz izobraževalnega sistema) sem zmeraj v dilemi, kaj svetovati. Pa vendar je osnovno izhodišče le eno samo: ne glede na okoliščine je treba najprej prisluhniti sebi.

Slovenski jezik ima čudovito besedo za to, kar naj bi v svojem življenju počeli: po-klic. Torej to, za kar smo v svojem življenju poklicani, notranji klic, ki nam pove, kaj bi lahko bilo za nas najprimernejše. Blagor tistim, ki mu znajo prisluhniti in ga zaznajo. Ti nimajo nobene dileme več, le dovolj volje, vztrajnosti in k temu cilju usmerjenega dela morajo vložiti in dosegli bodo to, za kar so poklicani. Ne glede na to, kaj so izbrali, bodo uspešni, saj so prepričani o tem, kam želijo priti. Natančno vedo, kaj morajo za to storiti, in prej ko slej tudi uspejo.

Na zavodu za zaposlovanje se velikokrat srečujemo z osebami, ki se nikakor ne znajdejo na karierni poti, še zlasti, ker se je ta znašla na razpotju v obdobju, ko začasno ne morejo uresničevati tega, kar so si zamislili. Mogoče je lahko tudi to obdobje začasne kratkotrajne brezposelnosti lepa priložnost za ponovni razmislek in notranji prisluh o poklicanosti.

Zato želim vsem, ki si v teh dneh izbirate nadaljnjo izobraževalno pot, sporočiti to, da mogoče ta trenutek niti ni tako usoden, kot je videti na prvi pogled. Tudi če se v tem trenutku ne znamo odločiti z vso gotovostjo, to še ne pomeni, da smo naredili veliko napako. Kakor v nekem indijskem filmu, kjer je bila izražena posebna misel: Včasih nas tudi napačen vlak pripelje na pravo postajo.

ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016

OSREDNJA TEMA

Osnovno znanje nadgradi vseživljenjsko učenj Kateri so poklici prihodnosti? O tem in še marsičem smo se pogovarjali z Brankom Kumrom, direktorjem Šolskega centra Ptuj.

Intervju: Boris Voglar

Kakšno je zanimanje za srednješolske programe po prvih informativnih dnevih na Ptuju? Je večje od razpisanih mest?

bi se takoj odzvali, do tega, da izobrazimo kader za poklic. Še vedno je za celoten evropski prostor značilno povpraševanje po poklicih s področja naravoslovja in tehnike, in sicer strojništva, elektrotehnike, mehatronike, kmetijstva. Zaznaven je večji interes s področja okoljevarstva in logistike. Ta kader primanjkuje tako v slovenskem kot evropskem prostoru pa tudi pri nas v ožjem prostoru. Prepoznavno je tudi to, da je pri teh strokah na zavodu čas do prve zaposlitve neprimerno krajši kot pri drugih, recimo humanističnih smereh. Večji problem, ki ga zaznavamo, je ta, da gre ogromno mladine naprej študirat. Problem je postal preveč izobražen kader, ki je na zavodu za zaposlovanje.

Imamo magistre, doktorje znanosti, univerzitetnike, in to ne eno leto, temveč dlje, torej postajajo trajno brezposelni, kar je bolj nevaren pojav kot strukturno neskladje na nižji ravni, kjer je možno kader prekvalificirati.

Kakšna je na splošno slika, če primerjamo število prostih mest pri vpisih in povpraševanje na trgu dela?

Pri preveč izobraženem kadru je morda problem v tem, da so se mnogi vpisovali in šli študirat bolj zaradi socialnega miru, kot da bi bila po razpisanih mestih dejansko potreba.

Zanimanje ni večje od razpisa. Vedeti moramo, da je v Sloveniji 5000 več prostih mest, kot je potencialnih kandidatov – vseh osnovnošolcev v zaključnih razredih OŠ. V srednje šole vstopa generacija, ki je najmanjša v zadnjem desetletju. S 17.400 smo na minimumu. Razpisanih mest pa je več kot 22.000. Še vedno bo prosto predvsem na strokovnih področjih, razen na področju gostinstva (kuharstva), ki je ta trenutek na vrhu, in na področju predšolske ter zdravstvene vzgoje. Bojim se, da letos tudi v gimnaziji ne bo velikih omejitev. Kar se tiče Šolskega centra Ptuj, je na področju tehnike zaznati večji interes, prav tako na področju biotehnike, na področju ekonomije pa je ostal interes enak. Ekonomija je, upam, doživela svoje dno.

Če primerjamo mlado osebo, ki želi pridobiti neki poklic, je tukaj takoj zamik tri leta; od izraženega interesa na trgu dela, če

PTUJČAN

8

Foto: Boris Voglar

»Usposobiti varilca, ki ga lahko pošljemo kot samostojnega na neko konstrukcijo, je med 15. in 18. letom težko, ker je socialno nezrel. Mi ga lahko usposobimo, a v pravem pomenu to postane šele z izkušnjami,« je prepričan Branko Kumer, predsednik Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje ter direktor Šolskega centra Ptuj, ki ima trenutno 141 zaposlenih.

OSREDNJA TEMA

V danem trenutku bi verjel temu. Bolje je imeti mladino v aktivnosti, četudi je to izobraževanje, kot da so brez vsega, torej na cesti. Bolj problematično se mi zdi, da je vsak lahko izbiral svojo poklicno kariero v kateri koli smeri, vsak lahko torej uresniči svoje. Bilo je obdobje, ko so ekonomske fakultete odprle svoja vrata. Govorilo se je o osemsto-, devetstoletnem vpisu.

Foto: Boris Voglar

Kateri so še deficitarni poklici ob omenjenih?

Mehaniki, peki, mesarji, gozdarji, lesarji; mizarje bomo potrebovali. Na področju strojništva so to klasični poklici, kot so rezkalec, strugar, brusilec, varilec, izdelovalec kovinskih konstrukcij, operater. Naj izpostavim še nekaj: usposobiti varilca, ki ga lahko pošljemo kot samostojnega na neko konstrukcijo, je med 15. in 18. letom težko, ker je socialno nezrel. Ali pa narediti dobrega mizarja. Mi ga lahko močno usposobimo, a v pravem pomenu to postane šele z izkušnjami. Zanimivo je, da delež mladine, ki se odloča za triletno izobraževanje, narašča.

Kakšno je zanimanje delodajalcev v določenih poklicih za bodoče izobražene kadre?

9

Z delodajalci zelo uspešno sodelujemo. Podpisanih imamo več kot 250 direktnih dogovorov z delodajalci, ki prevzemajo t. i. praktično usposabljanje. Ob tem imamo podpisane tudi dogovore s podjetji, s katerimi sodelujemo pri razvoju novega kot partnerji. V perspektivi 2020 bomo znova začeli razvijati to, da se programi prilagodijo trenutnim potrebam delodajalca.

Bazično znanje, da. Sledi pa vseživljenjsko učenje. To je danes dejstvo na vseh področjih. Poklici jutrišnjega dne bodo interdisciplinarni, ne bodo več specializirani.

Ali prihajajo delodajalci res iskat kader, ki ga potrebujejo, že na šolo?

Za nekatere profile resnično obstajajo 'skavti', 'uskoki', ki po šolah iščejo bodoči kader. Stopijo v stik s šolo in se zanimajo, ali imamo koga, ki bi ga lahko priporočili. Oni potem vzpostavijo stik z željo za štipendiranje. Za določene profile obstajajo štipendije, vendar se mladina in starši ne odločajo zanje, ker se tako hočeš nočeš vežeš. Zaznavamo, da želijo ostati neobvezujoči, torej svobodni.

ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016

OSREDNJA TEMA

Vrednotenje in priznavanje neformalnega izobraževanja

Mojca Volk Z neformalno pridobljenim znanjem se skrajša čas za pridobitev izobrazbe ali kvalifikacije ter je motivacija za vključevanje v druge programe učenja.

Od jezikovnih tečajev do IKT Na Ljudski univerzi Ptuj prevladujejo na tem področju tečaji tujih jezikov, od osnovnih do specializiranih oz. po meri podjetja, znanje, ki ponuja poklicne kompetence, kot so usposabljanja s področja računovodstva, vožnje viličarjev, veljavne zakonodaje ali IKT, močno vlogo pa imajo tudi programi za tretje življenjsko obdobje, namenjeni udeležencem, starim 55 let in več. S predavatelji poskrbimo tudi za specifično znanje, potrebno v določeni fazi poslovanja podjetja.

Neformalno znanje kot dosežek Izobraževalci se vsak dan srečujemo z izzivom, kako pretvoriti neformalno ali celo priložnostno pridobljeno znanje v dosežek (priznana ocena, hitrejše napredovanje, opravljena praksa ali interesna dejavnost) v formalnem izobraževanju.

Pravno podlago za sprejemanje tovrstnih odločitev nam daje Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju, če govorimo o udeležencih v srednješolskem izobraževanju. Prav tako vsaka ustanova

PTUJČAN

v šolskih pravilih opredeli, kako bo ocenjevala. Na tem področju je še precej odprtih vprašanj.

Ključ pri iskanju primernih kadrov Med letoma 2012 in 2014 je bila Ljudska univerza Ptuj vključena v pilotni vseslovenski projekt, sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada: Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja. Gre za enega ključnih ukrepov, ki podpirajo uresničevanje vseživljenjskega učenja, saj omogoča, da se vrednoti in priznava vse učenje ne glede na življenjsko obdobje in učno okolje.

V času trajanja projekta smo razvili številne mehanizme za prepoznavanje kompetenc, s katerimi lahko podjetja natančneje prepoznajo primerne kadre.

V prihodnje bodo podjetja morala biti vedno bolj sposobna prepoznavati vrste znanja in veščin, ki jih potrebujejo njihovi zaposleni, zato bo postalo nujno, da bo vsako podjetje izdelalo profile kompetenc za ključna delovna mesta in jih aktivno uporabljalo pri uresničevanju poslovne strategije.

10

Foto: arhiv Ljudske univerze Ptuj

Kaj sploh razumemo pod pojmom neformalno izobraževanje? V Strategiji vseživljenjskosti učenja v Sloveniji (MŠŠ, julij 2007, str. 35, 36) najdemo ta zapis: Neformalno je po analogiji in v nasprotju z opredelitvijo formalnega izobraževanja, tisto izobraževanje/učenje, ki ni namenjeno pridobivanju formalnega izkaza, kot so spričevalo, diploma […], temveč zadostitvi drugih potreb po izobraževanju in/ali interesov udeleženca […], ki jih želi pridobiti.

Zakaj se izobraževati v neformalnih programih? Odgovor je skrit v logiki pojmovanja vseživljenjskega učenja.

Staranje prebivalstva, podaljševanje življenjske dobe pa tudi višanje števila let delovne dobe, hitrost sprememb na trgu dela, vedno večja pričakovanja po usposobljeni delovni sili, globalizacija in skrb za osebno rast so tisti dejavniki, ki bi jih izpostavili kot motivatorje za vključitev v neformalne oblike izobraževanja. Ne gre torej le za pridobivanje znanja posameznika za kompetitivnost na trgu dela ali za osebno rast, temveč za širši interes – kako postati učeča se, na znanju temelječa družba.

MESTNI SVET

V Ptujčanu tudi odgovori na svetniška vprašanja Na 15. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj ni bil potrjen predlog, da se v Ptujčanu objavljajo samo svetniške pobude in vprašanja, temveč tudi odgovori.

Po številnih debatah na sejah delovnih teles Mestnega sveta MO Ptuj je slednji na svoji 15. redni seji zavrnil Odlok o spremembi Odloka o izdajanju medija Ptujčan, ki bi prinesel spremembo v peti alineji prvega odstavka 6. člena, in sicer da bi se v Ptujčanu objavljali samo svetniške pobude in vprašanja, odgovori pa bi bili na voljo na spletni strani MO Ptuj ter v tiskani obliki dostopni v času uradnih ur v sprejemni pisarni na sedežu MO Ptuj. Mestni svetniki tega niso podprli, strinjali pa so se s predlaganim amandmajem, da se v Ptujčanu objavljajo tudi odgovori, in sicer v skrajšani obliki, medtem ko so podrobnejše obrazložitve na voljo na spletni strani MO Ptuj in v tiskani obliki dostopne v času uradnih ur v sprejemni pisarni na sedežu MO Ptuj.

Občinska uprava bo v zvezi s to tematiko pripravila gradivo za prihodnjo sejo Mestnega sveta, tako da bo treba še počakati na končno odločitev, kako in v kakšni obliki se bodo objavljali tudi odgovori.

Širitev dejavnosti Mestni svet je sprejel tudi spremembo Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza, ki jo je predlagal svet zavoda, da se poenotijo določbe odloka z veljavno zakonodajo in razširi obseg dejavnosti. To se nanaša na glavno dejavnost zavoda, ki je tako postala 'Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje'.

Novost je tudi ta, da se bodo odslej dejavnosti pripravile vsako leto posebej, pri čemer je poudarek na tem, da se ob tem upoštevajo aktualni trendi in potrebe. Nekaj sprememb pa se nanaša tudi na določbe o imenovanju in nalogah direktorja, pri čemer je šlo zlasti za poenotenje določb odloka z veljavno zakonodajo.

11

Lokalni program za kulturo Mestni svet je prav tako razpravljal o Lokalnem programu za kulturo MO Ptuj za obdobje 2016–2019 in ga potrdil. Ta strateškorazvojni dokument je nastajal na MO Ptuj in v sodelovanju s strokovno javnostjo oz. predstavniki javnih zavodov v kulturi in posamezniki, ki so delovali znotraj posebej za to ustanovljene delovne skupine.

Ti so upoštevali dozdajšnje strateške dokumente za področje kulture, njihovo uresničevanje in izhodišča Vizije in strategije Mestne občine Ptuj 2015–2025. Z nekaj predlogi, da je to živ dokument, ki se ga bo v tem obdobju še dopolnjevalo in prilagodilo dejanskim potrebam in aktivnostim na kulturnem področju, so ga mestni svetniki večinsko sprejeli.

Mestni svet je dalje sprejel tudi letni program Javnih služb Ptuj, d. o. o., za letošnje leto, ter potrdil sklep o prodaji solastniškega deleža na nepremičninah v Gaju za potrebe državnega prostorskega načrta za preureditev železniške postaje Pragersko pa tudi nepremičnine na območju centralnih dejavnosti ob Ormoški cesti.

Novi člani svetov OŠ Olge Meglič in Mladika Potrjen je bil tudi sklep, s katerim se za predstavnike MO Ptuj v Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Olge Meglič imenujejo: Metka Petek Uhan, Branko Tonejc in Andreja Alič; OŠ Mladika pa: Jure Hanc, Simona Šilak in Metka Jurešič. Predstavljeno je bilo Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta, saj mora lokalna skupnosti najmanj enkrat letno poročati o tem ministrstvu, pristojnemu za energijo. B. F.

ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016

URADNI VESTNIK, ŠTEVILKA 4/2016 Iz vsebine Uradnega vestnika, ki izhaja v elektronski obliki in je objavljen na spletni strani Mestne občine Ptuj, na voljo pa je tudi v naši sprejemni pisarni.

– Sklep o potrditvi Lokalnega programa za kulturo Mestne občine Ptuj za obdobje 2016-2019 – Sklep o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Olge Meglič – Sklep o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mladika – Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora RO15 Ptuj- Nova vas – Javni razpis za sofinanciranje programov dejavnosti neprofitnim organizacijam in društvom v Mestni občini Ptuj za leto 2016, 'borci, častniki, veterani' – Javni razpis za sofinanciranje terciarnega izobraževanja v Mestni občini Ptuj v letu 2016 – Javni programski razpis za izbor kulturnih programov/projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na območju Mestne občine Ptuj V tem času je izšla tudi izredna številka Uradnega vestnika (3/2016), v kateri najdete Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za turizem Ptuj.

SVETNIŠKE POBUDE IN VPRAŠANJA

Svetniške pobude in vprašanja Objavljamo vprašanja in pobude, ki so jih mestni svetniki podali na 14. seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. V celoti si lahko vprašanja, pobude in odgovore preberete na spletni strani Mestne občine Ptuj pod rubriko Pobude in vprašanja (www.ptuj.si/ pobude_in_vprasanja). Tiskan izvod je na voljo tudi v sprejemni pisarni na Mestnem trgu 1, Ptuj.

Dr. Štefan Čelan, Svetniška skupina Lista župana dr. Štefana Čelana, je podal naslednje vprašanje št. 98/14: Ali še obstaja komisija, ki je bila imenovana v času, ko se je prenavljal Mestni trg, ali je imenovana nova komisija? Kaj se dela na tem področju?

Obrazložitev: Ob prenovi Mestnega trga je bila imenovana komisija, ki naj bi od primera do primera pogledala, kaj je možno narediti glede na izpad prihodkov, ki so ga ponudniki imeli ob prenovi Mestnega trga. Župan je povedal, da bodi podali odgovor. Komisija še obstaja in se s ponudniki z Mestnega trga in Murkove ulice še vedno dogovarja o odškodnini.

Janez Rožmarin, Svetniška skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, je podal naslednjo pobudo št.

99/14: Razširi naj se krog relacije mestnega avtobusa, prav tako naj se mestni avtobus polepi s ptujsko identiteto in še morebiti s kakšno domiselno reklamo.

Obrazložitev: Imamo mestni avtobus, ki ga občani pozdravljajo. Mestni avtobus naj se polepi s ptujsko identiteto in še morebiti s kakšno domiselno reklamo, saj bi se na takšen način lahko tudi promovirala Mestna občina Ptuj. Župan je glede mestnega avtobusa povedal, da je to začasni avtobus. Čakamo na novi avtobus, ki bo malo večji, in takrat se bo avtobus tudi oblepil. Na druga vprašanja pa bodo podali pismene odgovore.

102/14: Javne službe Ptuj, d. o. o., naj razpored odvoza odpadkov podajo v takšni računalniški obliki, da bi ga bilo možno iz računalnika tudi natisniti, kar pa sedaj ni možno.

Obrazložitev: Razpored odvoza odpadkov je sicer na računu, vendar bi nekateri takšen razpored želeli za celotno leto. Če bi bil razpored v PDF-obliki, bi si ga ljudje tudi lahko natisnili, kar sedaj ni možno.

Helena Neudauer, Svetniška skupina SDS, je glede odgovora odgovorne urednice Ptujčana Katje Gönc na pobudo št. 91/13 povedala, da se z odgovorom ne strinja.

Ponovno je opozorila in podala pobudo št. 103/14, da mora biti medij Ptujčan skladen s tem, kar je zapisano v Odloku o izdajanju medija Ptujčan.

Obrazložitev: V odloku je navedena programska zasnova, kaj Ptujčan vsebuje, med drugim tudi alineja, da se v Ptujčanu objavljajo odgovori na postavljene pobude in vprašanja svetnikov. Če bo tudi ostalo tako, kot je želela prejšnja odgovorna urednica Ptujčana, da občane za odgovore napotijo na spletno stran Mestne občine Ptuj, je treba spremeniti Odlok o izdajanju medija Ptujčan in to točko umestiti na dnevni red februarske seje mestnega sveta, saj trenutni odlok določa, da je treba vsak odgovor objaviti v Ptujčanu.

Janez Rožmarin, Svetniška skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, je podal naslednjo pobudo št.

100/14: Pri blokih in še na drugih lokacijah naj se namestijo razporedi terminov vožnje mestnega avtobusa.

Obrazložitev: Občani nimajo dovolj informacij, kje in kdaj vozi mestni avtobus.

Pripravila: Ana Paj Pregled: Urša Simonič

Janez Rožmarin, Svetniška skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, je podal naslednjo pobudo št.

101/14: Treba bo razmisliti, zakaj je vsak dan prazno lepo in moderno parkirišče Park & Ride ter najti način, kako ga bolje izkoristiti.

Obrazložitev: Zgradili smo lepo in moderno parkirišče Park & Ride, ki pa je vsak dan prazno.

Janez Rožmarin, Svetniška skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, je podal naslednjo pobudo št.

PTUJČAN

12

LISTE IN STRANKE SPOROČAJO

Liste in stranke sporočajo Slovenska demokratska stranka je praznovala 27. rojstni dan. Ob tej obletnici je bila 13. februarja na Bledu slavnostna akademija. Predsednik Janez Janša je v nagovoru povzel, da je na slovenski politični sceni od številnih strank Demosa, ki je zajemal celoten politični spekter, ostalo le prgišče treh strank, med njimi tudi najmočnejša, SDS. Na to, da je ta domovinska, patriotska in državotvorna stranka pokončnega slovenskega človeka, smo ponosni tudi v ptujskem mestnem odboru. Zavedamo se, da moramo najprej dobro delati na lokalnem območju, da bi lahko vplivali na boljše življenje na širšem, v vsej Sloveniji. Zato naša skupina v mestnem svetu ves čas predlaga konstruktivne rešitve in deluje v dobro mesta.

Za športnika leta 2015 v MO Ptuj sta bila razglašena Mina Markovič in Dejan Zavec, za najboljšo ekipo pa Boksarski klub Ring. Vsem iskrene čestitke, predvsem našemu Dejanu pa tudi iskrena hvala za odlično promocijo našega mesta in Slovenije v svetu.

Ob dnevu žena želimo vsem ženam, da bi bile srečne in spoštovane, ob materinskem dnevu pa vse lepo in iskrena hvala vsem materam. Mestni odbor SDS Ptuj

Osmi marec, ki ga v približno 100 državah poznamo kot dan žensk, je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. Tudi v Sloveniji so že od leta 1897 potekali boji za enakopravnost žensk in leta 1945 so ženske z uzakonjenjem splošne volilne pravice dosegle pomembno zmago. A vse prevečkrat pozabljamo na bistvo tega praznika. Mednarodni dan žensk predstavlja vsaj en dan v letu, ki služi kot opomin, kaj so ženske že dosegle in kaj vse je še treba storiti, da ženske resnično dosežejo pravo enakopravnost.

Drage ženske, ob vašem prazniku vam Socialni demokrati Ptuj iskreno čestitamo in si želimo, da bi idejo 8. marca praznovali večkrat na leto.

Po rednih srečanjih Regijskega odbora Ptuj - Ormož smo se dogovorili, da občinski odbori čim prej opravimo občne zbore. V času letnih konferenc ima članstvo priložnost druženja in pregled dela v stranki na lokalni in državni ravni z vodilnimi člani iz tajništva in občinskih odborov. Mestni odbor Nove Slovenije na Ptuju se bo sestal v petek, 4. marca, ob 18. uri v Gostišču Svenšek, Zadružni trg, Ptuj. Vse člane in simpatizerje stranke vabimo, da se tega druženja s svojimi pogledi dela v stranki in zastopanja v občinski politiki zagotovo udeležijo in tako prispevajo k uspešnemu delu odbora stranke. Kontakt: 031 741 746.

Iz kratkega pustnega rajanja smo prišli v postni čas, ki nas bo zresnil in pripeljal do največjega cerkvenega praznika, velike noči. Mestni odbor NSi

V času pred začetkom koledarske pomladi se v SLS intenzivno ukvarjamo s problemi migrantske krize, predsednika vlade pozivamo k resnemu pristopu k problemu in poudarjamo, da je treba oblikovati dolgoročne načrte. Na območjih, kjer so načrtovani migrantski centri, se odbori aktivno vključujejo in ugotavljajo, da državna oblast pri svojih odločitvah ne upošteva mnenja lokalne skupnosti, kar je izredno skrb vzbujajoče. MO SLS Ptuj

Zima se poslavlja. S prihodom pomladi so naša pričakovanja večja. V DeSUS-u želimo, da se hitreje uresničijo načrtovani cilji: medgeneracijsko središče, varovana stanovanja, Zavod za turizem, arheološki park Panorama, dvorec in park Turnišče …

Aktivno spremljamo zdravstveno reformo s poudarkom na javnem in primarnem zdravstvu, ki mora biti dostopno vsem prebivalcem. V marcu praznujemo praznika, posvečena ženskam in mamam. Spoštovane gospe, želimo vam prijetno praznovanje. Mestni odbor DeSUS Ptuj

13

ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016

IZ MESTNE HIŠE

Mednarodni obisk Karnevalfesta Karnevalfest vsako leto privabi na Ptuj številne obiskovalce iz okoliških krajev, različnih koncev Slovenije in tudi iz tujine. Obenem je odlična priložnost za srečanje župana MO Ptuj s predstavniki pobratenih, partnerskih in prijateljskih mest, veleposlaništev in državnih institucij.

Rajko Jurgec, 15. princ karnevala Bertold Draneški (tretji z leve), Branko Brumen, predsednik OO Kurentovanja 2016 (na sredi), in Miran Senčar, župan MO Ptuj (drugi z desne), v družbi delegacije pobratenega mesta Burghausen

Tina Baštevc

Dobrodošlica za goste iz tujine Kot je v navadi, je tudi letos župan MO Ptuj Miran Senčar pred začetkom 56. Mednarodne etnografske in karnevalske povor-

Otroški parlament v ptujski regiji koordinira in izvaja Društvo prijateljev mladine Ptuj. V januarju je v prostorih CID-a Ptuj zasedal občinski Otroški parlament, znova pa so se sestali v četrtek, 18. februarja, v veliki sejni sobi MO Ptuj.

Beseda je tekla o različnih pasteh mladostništva, poudarek pri delu v skupinah pa so dali predvsem iskanju predlogov, kako lahko pri zmanjšanju teh pomagajo šola, starši, občina pa tudi mladi sami. Prišli so do sklepov, da težave pogosto izvirajo iz njihove nizke samopodobe in da se je pastem posledično težko izogniti. Rešitev vidijo predvsem v pravih prijateljih in dobrih odnosih s starši. Predvsem si želijo več iskrenega pogovora, saj jim ga tako v šoli kot doma primanjkuje, na odrasle pa apelirajo, da je treba nekaj ukreniti v zvezi z alkoholom, saj je mladini preveč dostopen. V. H.

Etnografsko dediščino in karnevalsko tradicijo s spoštovanjem in navdušenjem vsako leto spremljajo tudi številni domači politiki. Letos so na mastno nedeljo Ptuj obiskali evropska poslanca Romana Tomc in Lojze Peterle ter poslanci državnega zbora Suzana Lep Šimenko, Iva Dimic in Andrej Čuš.

Med gledalci tudi Kitajci, Rusi, Španci in Američani Vodja ptujskega Turističnoinformativnega centra Romana Križanič je o obisku turistov v času letošnjega Kurentovanja povedala: »Med 1. in 7. februarjem je našo pisarno obiskalo 574 turistov, od tega 189 iz tujine, ter še 93 v ponedeljek, 8. februarja, od tega 54 tujih.« Samo v nedeljo je k njim prišlo po informacije o dogodkih Kurentovanja in o publikacijah 170 gostov, kar je po besedah Križaničeve primerljivo z obiskom v glavni turistični sezoni. Obiskovalci so prihajali iz 18 držav, seveda sosednjih in bližnjih držav, pa tudi iz Španije, Kitajske, Rusije, Portugalske in Združenih držav Amerike.

PTUJČAN

14

Foto: Langerholc

Zasedanje 26. ptujskega medobčinskega Otroškega parlamenta

ke v poročni dvorani sprejel predstavnike tujih delegacij. Na pustni vikend smo na Ptuju gostili člane delegacij iz pobratenih mest Burghausen, Nagykanizsa in Banska Štiavnica ter delegacijo iz bolgarskega Pernika. Poleg teh so si karnevalsko povorko ogledali še predstavniki veleposlaništva Združenih držav Amerike v Sloveniji in veleposlaništva Japonske v Sloveniji. Zbranim v poročni dvorani mestne hiše so se pridružili predstavniki karnevalskih in etnografskih skupin iz Hrvaške, Nemčije, Banske Štiavnice, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Bolgarije in Srbije ter predstavniki Evropskega združenja karnevalskih mest v posameznih državah.

IZ MESTNE HIŠE

Sprejem za najboljša študenta Boštjan Ber in Marko Hojnik sta bila izbrana za najboljša študenta Mestne občine Ptuj za študijsko leto 2014/15 za dodiplomski in podiplomski študij. na področju leseno-steklenih konstrukcij, pri čemer sta bili dokazani horizontalna nosilnost in upogibna togost lesenih okvirnih stenskih elementov s steklenimi oblogami v obliki enoslojnega in večslojnega, tj. izolacijskega stekla. Dokazan je bil tudi njihov prispevek h globalni nosilnosti in togosti celotnega lesenega objekta. Ber je izumitelj »nosilnega steklenega stenskega elementa za lahke zgradbe«, za katerega je bil podeljen slovenski in švicarski patent, v postopku pridobitve pa je tudi evropski patent. Prepričan je, da so raziskave disertacije uporabne in primerne za implementacijo v lahke lesene objekte v lokalnem okolju. B. F.

Gospodarski forum na Ptuju Konec januarja je v Narodnem domu na Ptuju potekalo prvo srečanje znotraj gospodarskega foruma. Kakšna je nova finančna perspektiva in kaj ta prinaša gospodarstvu? Kaj vse ponuja VEM-točka bodočim podjetnikom?

Gorazd Orešek

Marko Hojnik, župan MO Ptuj Miran Senčar in Boštjan Ber

Foto: arhiv MO Ptuj

Marko Hojnik je septembra lani magistriral na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, znotraj raziskovalnega dela pa je proučeval povezave med estrogenskim in kanabinoidnim sistemom. Z rezultati je postavil usmeritve za možen razvoj novih zdravil za srčno-žilne bolezni, karcinome in bolezni kosti, zlasti osteoporoze, kar je prepoznala tudi že širša strokovna javnost. Rezultati raziskav so bili objavljeni v dveh izvirnih znanstvenih člankih in predstavljeni na dveh konferencah (Bruselj, Ljubljana). Na svetovnem kongresu v Bruslju je v kategoriji starosti pod 34 let zmagal s predstavitvijo preliminarnih raziskovalnih rezultatov.

Inovacija – leseno-steklena etaža Boštjan Ber je junija lani doktoriral na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru. Njegova doktorska disertacija je plod večletnih raziskav in razvoja

15

Predstavljene so bile pomembnejše pridobitve in pomen novega Občinskega prostorskega načrta, ki so neposredno ali posredno vezane na gospodarski razvoj občine. Prikazane so bile tudi proste površine v gospodarskih conah in postopek priprave na investicijo v gospodarskih in drugih conah z vidika zahtev iz prostorskih aktov. Udeleženci so izvedeli tudi novosti pri programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje MO Ptuj, ki je po novem izračunu za gradnjo objektov za gospodarsko rabo tudi do 50 odstotkov nižji. Predstavljene so bile storitve VEM-točk in zakonodaja, pomembna pri registraciji s. p. ali družbe. Govor je bil tudi o reguliranih dejavnostih in obrtnem dovoljenju, pogojih za izdajo obrtnega dovoljenja, nosilcu obrti, internacionalizaciji in EU-potrdilu.

ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016

Predstavljena pa je bila tudi nova finančna perspektiva in kaj ta prinaša gospodarstvu.

Informiranje in ozaveščanje Za takšno obliko srečanja smo se odločili, ker je bilo znotraj institucij, ki tvorijo podporno okolje gospodarstvu, ugotovljeno, da informacije ne dosežejo dovolj tistih, ki so jim namenjene. Kot posledico tega je mogoče v našem okolju zaznati razkorak med pričakovanji in tem, kar lahko podporno okolje ponudi gospodarstvu. Treba je izboljšati komunikacijo in identificirati, kje imamo težave. Nerealno je pričakovati, da bo nekdo rešil težavo, ki nikoli ni bila izpostavljena. V letu 2016 bomo organizirali še tri takšna srečanja. Naslednje bo predvidoma v aprilu, tema pa bo izbrana v marcu na podlagi pobud, ki jih bomo prejeli od gospodarstva.

STARO MESTNO JEDRO

Nacistični kljukasti križ in javno ogorčenje Kratka zgodovina hiše na Prešernovi ulici 27

Dr. Dejan Zadravec, Zgodovinski arhiv Ptuj

Najstarejša potrjena zgodovina hiše je še nekoliko zavita v meglo. Nesporno je le to, da si jo je v letu svoje smrti, tj. 1711, lastil takratni lastnik gospostva Turnišče Janez Maksimilijan grof Thurn-Valsassina. Imela je status (plemiške) svobodne hiše, kar pomeni, da je bila izvzeta izpod mestne oblasti in zanjo mestu niso plačevali letnih davkov.

V ženskih rokah Maksimilijanov sin Jurij Rudolf jo je takoj po prejemu očetove dediščine leta 1712 prodal upravitelju gospostva Gornji Ptuj Janezu Baltazarju Preglu. Slednji je omenjeno službo nastopil nekje v začetku stoletja in jo opravljal do leta 1715. Kmalu po tem je odšel v Celje, kjer je dobil službo proviantnega mojstra oz. drugače povedano, vodil je skladišče, kamor je prihajalo žito z okoliških gospostev za potrebe prehrane vojakov Slavonske Vojne krajine. Hišo na Ptuju je obdržal in zapustil svoji hčerki Frančiški. Slednja ni nikoli stopila v zakon, ostala je torej samska do svoje smrti leta 1778, stara polnih 69 let. Tja do leta

1835 so bili lastniki hiše vseskozi upravitelji. Preglovi je sledil Karel Jožef Kellner z dvorca Dornava, njegovi vdovi Elizabeti pa upravitelj borlskega gospostva Frančišek Ksaver Friedrich.

Zvon z ulitim kljukastim križem Današnjo, izstopajočo podobo je hiša dobila med letoma 1929 in 1935, ko je po nakupu od ptujskega veletrgovca in industrialca Franca Čučka prešla v last Evangeličanske cerkvene občine.

Slednja je sicer na Ptuju izpričana v virih od leta 1860 dalje, verjetno pa je obstajala že prej. Ustanovili so jo nemški priseljenci v mestu. Evangeličanstvo je tukaj simboliziralo nemško skupnost, zato prestopi v to vero niso bili osamljeni primeri.

Leta 1919 je bilo v mestu 150 evangeličanov. Občina je bila med svetovnima vojnama politično aktivna v povezavi z drugimi tukajšnjimi nemškimi društvi in organizacijami. Prizadevala si je tudi za priključitev k nemški Avstriji. V tridesetih letih je bil verski plašč le krinka za politično dejavnost ptujskega nemštva. Tako je zbiranje sredstev za cerkveni zvon in za dozidavo cerkvenega zvonika nad molilnico evangeličanske cerkve pomenilo nemško politično manifestacijo. Posvetitev zvona ne bi bila nič posebnega, če ne bi obesili zvona z ulitim kljukastim križem, in to na eni najbolj prometnih ulic. Zaradi pritiska javnega mnenja so morali pozneje zvon preliti. Zaradi pronemške usmeritve je bilo premoženje Evangeličanske cerkvene občine po drugi svetovni vojni seveda zaplenjeno in nacionalizirano.

PTUJČAN

16

Foto: Zgodovinski arhiv Ptuj

Kako je postala njegova last, obstoječi pisni viri ponujajo dva odgovora. Iz kopialne knjige gospostva Turnišče je razvidno, da je leta 1676 Katarina Suzana grofica Saurau, rojena grofica Vetter von der Lilie, prodala svoji sorodnici Suzani Elizabeti grofici Thurn-Valsassina, rojeni grofici Saurau, hišo na Ptuju.

Suzana Elizabeta je bila žena omenjenega grofa Maksimilijana. Grofov sin in dedič Jurij Rudolf pa ob priliki prodaje hiše nekdanjemu upravitelju gospostva Gornji Ptuj Preglu leta 1712 pravi, da jo je oče kupil od Petra Martina barona Curtija. Seveda obstaja tudi možnost, da je imela omenjena družina na prelomu iz 17. v 18. stoletje v mestu dve hiši. Potemtakem je trenutno njen najstarejši znani lastnik baron Curti. Gotovo pa je, da jo je družina po tem ali onem nakupu vključila v sklop posesti gospostva Turnišče.

PTUJČANI

Opaziti bi morali vsak otrokov uspeh Meta Puklavec, nekdanja ravnateljica Gimnazije Ptuj, je prepričana, da je treba v otrocih spodbujati kritičen odnos do družbe in jim dopuščati osebni pogled na svet.

Ksenija Mrgole Meta Puklavec prihaja iz varnega, toplega, razumevajočega in spoštljivega družinskega okolja. Starši so sledili demokratični vzgoji, podpirali izobraževanje in spodbujali samostojno odločanje. Odgovornost je bila v njihovi družini napisana z veliko začetnico.

Spomini na dvorišče njene mladosti, ki jo je preživljala v večstanovanjski hiši v Ormožu, jo vežejo na številna prijateljstva, ki trajajo še danes. Dvorišče Vinarske zadruge je popoldne postalo ustvarjalno zbirališče otrok iz soseske. Ob sladkanju s slastnim pecivom izpod ljubečih rok njihovih mam mladostniški domišljiji ni bilo konca. Radost ob spominih na iskrene sosedske odnose, otroške igre v naravi, taborjenje, kopanje v reki Dravi in smučanje na bližnjem Hajndlu so po tolikih letih zbudili željo po ponovnem srečanju s sosedi.

Zdi se, da so bili to neki drugi časi. Časi, v katerih je bilo zavedanje o soodvisnosti na zavidljivo visoki ravni. Časi, ki se jih spominja z nostalgijo, a nikakor ne z objokovanjem, ampak z aktivnim delovanjem.

Foto: Boris Voglar

Osnovnošolske klopi je 'gulila' na OŠ Ormož. Tedaj so bili prepričani, da hodijo v dobro šolo, z dobrimi učitelji in prijateljskimi sošolci. To se je odražalo v izjemno povezani razredni skupnosti, ki se po več kot 55 letih še vedno srečuje na dan mladosti.

Gimnazija Ptuj jo spremlja vse od tedaj, ko je vanjo vstopila kot dijakinja. Zapustila jo je zgolj za čas študija kemijske tehnologije in se kmalu vrnila vanjo kot profesorica kemije, pozneje pa kot ravnateljica in direktorica Šolskega centra Ptuj. Zadovoljna je, da je aktivno delovno dobo preživela z mladimi. Toliko neobremenjenosti, iskrenosti, spontanosti, zavzetosti, solidarnosti in radovednosti, kot jo premore mladež, težko najdeš v drugi sredini. Preveč disciplinirano pedagoško načrtovanje in velik obseg predpisanih vsebin žal te lastnosti prepogosto zatreta.

Prepričana je, da je treba v otrocih spodbujati kritičen odnos do družbe in jim dopuščati osebni pogled na svet. Premalo gradimo na tem, da bi bil vsak najdrobnejši uspeh otroka opažen,

17

še trdi, saj smo vse preveč pozorni na najmanjši spodrsljaj. Profesor s svojim odnosom do učenca in predmeta določa, ali bo dijak navdušen in motiviran za določeni predmet, in si utrjuje avtoriteto.

Nedopustno je, da so spremenjene družbene razmere vrezale tudi v šolstvo, ki z gledišča socialnega položaja otrokovih staršev ne ustvarjajo enakih možnosti za vse učence. Sama se je vedno zavzemala za enake možnosti, zlasti za enakomerno razporejene izobraževalne programe v slovenskih regijah v smislu uravnoteženega in trajnostnega razvoja.

Globoko se je poistovetila z Ježkovo mislijo, »da si pri svojem poslu ti najmanj pomemben«, zato je bilo njeno delovanje vedno usmerjeno k subjektu in ne lastni promociji. To potrjuje tudi njena skromnost, ko svojim uspehom ob najinem pogovoru ni dajala nobene posebne pozornosti. A dejstva govorijo sama po sebi. Šolska zgradba nove gimnazije je projekt, za katerega se je s sodelavci zavzemala vse desetletje in s pronicljivim delovanjem gimnazijcem zagotovila kakovostnejše razmere za izobraževanje. Ne moremo mimo dejstva, da je v času njenega vodenja gimnazija vzpostavila možnost opravljanja nemške jezikovne diplome, se vključila v mrežo Unescovih šol in ustanovila šolski sklad za podporo socialno ogroženih otrok. Srednješolski center Ptuj pa je pridobil elektro šolo, novo telovadnico in zunanje športne objekte, posestvo na Grajenščaku in prvo srednješolsko računalniško učilnico Raček.

Gospa Puklavec je človek, ki se v dobrobit skupnosti maksimalno angažira, čeprav kdo misli, da ni poklicana za reševanje določenih izzivov. Izpostavi, da lokalni skupnosti še vedno ostaja odprta zaveza za ureditev okolice Gimnazije Ptuj. Kot večna optimistka ima še vedno upanje, da bo zaveza izpolnjena.

ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016

IZOBRAŽEVANJE

Visokošolsko izobraževanje na Ptuju – prednost ali slabost?

Danes se prva generacija študentov pripravlja na diplomske naloge, druga generacija je precej skromna po številu.

Darja Harb

Revivis si je prizadeval pridobiti akreditacijo za visokošolski zavod, kar mu je uspelo šele 2011 in maja tega leta je bila Visoka šola na Ptuju (VŠP) vpisana kot samostojni zavod v sodni register. Vendar akreditacija zavoda še ne pomeni možnosti izvajanja programa, temveč je morala VŠP razviti svoj program in tudi za tega pridobiti akreditacijo Nacionalne agencije za kakovost visokega šolstva. Tako je v letu 2012 nastajal novi visokošolski strokovni program Bionika v tehniki, aprila 2013 je bila pridobljena akreditacija in avgusta istega leta je bila VŠP vpisana v razvid pristojnega ministrstva kot samostojni visokošolski zavod, ki izvaja strokovni visokošolski program Bionika v tehniki.

Oktobra 2013 je VŠP vpisala prvo generacijo 20 izrednih študentov. Študij na VŠP vse od prvega leta poteka samo izredno,

saj v času delovanja ni bilo s strani države razpisane koncesije, na katero bi lahko kandidirali in pridobili sredstva tudi za redni, neplačljiv študij. Tako je delovanje šole odvisno od šolnin in občinskega proračuna. V prvih letih je proračunska sredstva v obliki ustanovitvenega deleža zagotavljal JZ Revivis kot ustanovitelj VŠP, letos je VŠP na proračunska sredstva kandidirala prek razpisa. Danes se prva generacija študentov pripravlja na diplomske naloge, druga generacija je precej skromna po številu, saj je študij plačljiv, finančna situacija posameznikov in tudi podjetij kot potencialnih plačnikov šolnin pa težka. Kljub vsem težavam pa tisti, ki se zavzemajo za visoko strokovno izobraževanje na Ptuju, verjamejo, da je vredno ohraniti VŠP.

PTUJČAN

18

Foto: Boris Voglar

Leta 1994 je Mestna občina Ptuj ustanovila JZ Revivis (Regijsko višješolsko in visokošolsko središče) z namenom, da bi tudi na Ptuju podobno kot v drugih mestnih občinah razvijali vertikalo strokovnega izobraževanja za potrebe širše regije. Ker imamo dolgoletno tradicijo uspešnega srednjega in poklicnega izobraževanja, je bila takšna poteza logična, predvsem tudi s tega vidika, da bi tako mladim kot odraslim ponudili večjo paleto izobraževalnih možnosti v domačem kraju. Kmalu po ustanovitvi Revivisa se je spremenila zakonodaja višjega strokovnega izobraževanja, ki je omogočala umestitev višješolskih programov v okvir srednjih šol. Pomeni, da se je višješolsko izobraževanje na Ptuju začelo razvijati v okviru Šolskega centra Ptuj, ki danes izvaja štiri programe (Mehatronika, Upravljanje podeželja in krajine, Bionika, Ekonomist), od tega je prve tri razvil sam.

ZDRAVJE IN SOCIALA

Učna pomoč CSD za socialno šibke

Boris Voglar

Socialna in ekonomska stiska, zdravstvene težave ipd. – vse to so razlogi, da se nekateri znajdejo v položaju, ko nujno potrebujejo pomoč, zlasti ko gre za otroke in mladostnike, ki zaradi tega s težavo dohajajo vrstnike pri učenju, pojavijo pa se lahko tudi čustvene težave in drugi problemi v šoli.

Center za socialno delo (CSD) Ptuj je eden izmed subjektov, ki v takšnih trenutkih ponuja pomoč z neformalnimi oblikami izobraževanja.

Metka Jurešič, spec. ped., vodi projekta Svetovanje otrokom, mladostnikom in staršem ter Laična pomoč na domu.

Prostovoljno delo z osnovnošolci Kot nam je povedala Metka Jurešič, spec. ped., s CSD, gre tukaj za individualno pomoč prostovoljca otroku/osnovnošolcu. V tem odnosu se omogoči prostor za pridobivanje novih veščin in znanja, predvsem na področjih učenja, komunikacije in reševanja problemov, krepijo se pozitivne vrednote, preizkušajo se lastne sposobnosti in razvija ustvarjalnost. Program se izvaja na domu otroka, in sicer enkrat tedensko po dve šolski uri.

Delo poteka skozi vse šolsko leto razen med počitnicami. Za prostovoljce organizirajo izobraževanje, mentorska srečanja in jim omogočajo supervizijo.

Foto: Boris Voglar

Laična pomoč družinam Tukaj gre za razvojni program javnega dela, kot je dejala sogovornica. Osnovni smisel programa je usmerjenost v sekundarno preventivo z intenzivnim svetovalnim delom na socialnem, pedagoškem in psihološkem področju z otroki, mladostniki in starši. Prispeva k boljši splošni uspešnosti otroka in mladostnika v družini, izboljšanju odnosov v družini, zmanjševanju in preprečevanju neprilagojenih oblik vedenja ter pozitivni orientaciji do sveta brez drog in alkohola. Program je namenjen otrokom, mladostnikom in družinam, kjer stopnja disfunkcionalnosti še ni visoka in še niso izražene težave, ki zahtevajo

19

takojšnje ukrepanje. Vključitev je možna le na predlog strokovnih delavcev in s soglasjem družine.

Dnevni center za otroke in mladostnike Gre za preventivni program društva Ars Vitae, ki ga je ustanovil CSD in deluje samostojno. Obiskujejo ga otroci in mladostniki, ki imajo težave pri učnem napredku, premalo spodbud pri razvoju, saj jim starši ne morejo in ne znajo ponuditi ustrezne opore, pa tudi tisti, ki nimajo težav pri učenju, želijo pa nadgraditi svoje delovanje, se družiti, pomagati drugim in kakovostno preživljati prosti čas. To so tudi osnovni cilji dnevnega centra: pomoč otrokom in mladostnikom pri učenju ter izbiri ustrezne tehnike učenja, pri prepoznavanju in razvijanju kreativnosti ter občutka lastne vrednosti, kakovostno preživljanje prostega časa, pomoč drugemu in ne nazadnje pomoč na poti odraščanja z učenjem odgovornosti in samostojnosti.

Delo z udeleženci programa poteka individualno in skupinsko.

Program izvajajo prostovoljci študenti pedagoških usmeritev in strokovni delavci CSD Ptuj. Udeležba v programu je brezplačna, program pa ob lastni podpori sofinancirajo MO Ptuj, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ars Vitae.

ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016

ŠTUDENT NAJ BO?

Najštudent dodiplomskega študija Marko Hojnik je študiral medicino na Medicinski fakulteti v Mariboru. Znotraj raziskovalnega dela je proučeval povezave med estrogenskim in kanabinoidnim sistemom. V času študija je sodeloval tudi pri dobrodelnem teku za raziskavo poškodb hrbtenjače Wings for Life, lani pa je bil del prostovoljne zdravniške ekipe pri oskrbi migrantov iz Sirije na mejnem prehodu Šentilj.

Intervju: Rado Škrjanec

Bi lahko našim bralcem pojasnili, za kakšno raziskavo gre?

Zakaj ste se odločili za študij medicine?

Študij je zasnovan zelo zanimivo in omogoča zelo širok spekter možnih nadaljnjih profesionalnih usmeritev od popolnoma kliničnih do pretežno laboratorijskih. Da v svojem delu lahko nekomu tudi konkretno pomagaš, je pa prav poseben čar, ki mi daje dodatno spodbudo.

V času izobraževanja ste bili na mednarodnih izmenjavah v Moskvi in Ostravi in prek programa Erasmus+ na dvomesečni izmenjavi na Dunaju. Kaj ste s tem pridobili?

Dobil sem vpogled v druge zdravstvene sisteme in drugačne načine dela. V Moskvi sem delal na ginekološki kliniki, v Ostravi pa na nevrokirurškem oddelku. Z delom v tujini spoznaš, da naše zdravstvo ni tako slabo, pa tudi, da je še veliko možnosti za izboljšave. Na samih izmenjavah se spletejo tudi številna prijateljstva in mogoče celo možnosti za različna sodelovanja. Du-

naj je bila enkratna izkušnja, saj sem poleg dela na abdominalnem oddelku splošne bolnišnice na Dunaju (AKH Wien) delal tudi na travmatološki kliniki (Unfallkrankenhaus Wien Lorenz Böhler), kjer sem pridobil veliko praktičnega znanja.

Ste ob študiju imeli čas za hobije in zabavo?

Študij me je zanimal in mi predstavljal izziv, kar je bila posledica tako zanimive narave samega študija kot tudi kakovostnega dela profesorjev. Študij in obštudijsko raziskovalno delo sta mi vzela veliko prostega časa, a ko sem našel čas, sem se sproščal s tekom ali plavanjem pa tudi kakšno partijo šaha. Vzel sem si tudi čas za prijatelje in družino ter študentske zabave.

Kakšni so vaši načrti za naprej?

Iščem možnosti za delo v Sloveniji in o tujini ne razmišljam kaj veliko. Najprej je na vrsti specializacija, ob kateri bi rad nadaljeval začeto raziskovalno delo.

PTUJČAN

20

Foto: arhiv Marka Hojnika

S kolegom Lukom Doboviškom sva z raziskavo spoznala, da sta estrogenski in kanabinoidni sistem povezana. Najina hipoteza je bila nekaj novega, zato sva vse skupaj predstavila doc. dr. Polonci Ferk. Omogočila nam je eksperimentalno testiranje najinih hipotez na Katedri za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo. Preučevali smo, kako različni sintetični kanabinoidi in estradiol v različnih koncentracijah in kombinacijah vplivajo na delitev kostnih celic (človeških osteoblastov). Estradiol je eden izmed estrogenov, ki se med drugim uporablja za zdravljenje osteoporoze. Rezultati so pokazali, da ima določeni sintetični kanabinoid v kombinaciji z ženskim spolnim hormonom (estradiolom) enak učinek kot 10-krat višja koncentracija samega estradiola. To nakazuje na povezavo med sistemoma in lahko potencialno rešuje nekatere neželene učinke terapije s spolnimi hormoni. Rezultati lahko vodijo do razvoja novih zdravil za osteoporozo in nekaterih drugih bolezni, v katere sta vpletena oba sistema (določeni karcinomi in ateroskleroza).

Rezultate smo objavili v Biomedical Reports in na svetovnem medicinskem kongresu v Bruslju, za kar smo prejeli nagrado.

GOSPODARSTVO

Izobraževanje obrtnikov na Ptujskem Izobraževanja in usposabljanja so ena izmed temeljnih nalog zborničnega delovanja.

Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj je na Ptujskem prisotna že 45 let in svojim članom ponuja vso strokovno pomoč in svetovanje pri vsakodnevnem poslovanju. Med svoje storitve uvrščajo tudi strokovna izobraževanja in usposabljanja za nadgraditev znanja, o njih pa smo se pogovarjali s sekretarjem Borisom Repičem. Črtomir Rosić

V OOZ Ptuj dodatna izobraževanja zagotavljajo na različnih ravneh delovanja zbornice, med pomembnejše pa spada pridobitev formalnih kvalifikacij in nazivov (mojstri, nacionalne poklicne kvalifikacije, temeljne kvalifikacije), ki jih zagotavljajo prek OPZ Slovenije. Poleg omenjenega organizirajo številna strokovna izobraževanja, prilagojena posamezni dejavnosti, izvajajo pa jih znotraj strokovnih sekcij. Po mnenju Repiča so pomembne tudi strokovne ekskurzije doma in v tujini, kjer članom zagotovijo dostop do specifičnega in ekskluzivnega znanja ter prenos dobrih praks. Najbolj so aktualna izobraževanja, ki jih podjetnikom predpisuje zakonodaja, zato jih organizirajo vsako leto (varstvo pri delu, požarna varnost, prva pomoč, redno usposabljanje voznikov, sistem HACCP …). Udeležba na teh je najštevilnejša, saj se jih letno udeleži več kot 400 ljudi.

Specializirana izobraževanja Foto: Črtomir Goznik

Po navedbah Repiča so ta usmerjena v posamezno dejavnost glede na tehnološke novosti, razvoj materialov in obrtnih storitev, kot so inovativni načini prikazovanja podatkov z mikrokontrolerji, električne inštalacije in strelovodi ter z njimi povezana požarna varnost pri sanacijah in novogradnjah, delavnica fotografije RAW, predstavitve

21

proizvodnih programov, frizerski, davčni seminarji, ABC poslovnih in osebnih financ … Takšna izobraževanja letno obišče okrog 200 ljudi, izvajajo pa jih strokovnjaki iz njihovega sistema ali zunanji pogodbeni izvajalci. V OOZ Ptuj za člane organizirajo tudi splošna izobraževanja (tuji jezik, računalniško izobraževanje …).

Izobraževanja predlagajo tudi člani Repič je še poudaril, da člani pri svojem delu najhitreje ugotovijo, katerih veščin in znanja primanjkuje njim in njihovim zaposlenim. S strokovnjaki nato pripravijo izobraževanje, prilagojeno posameznim potrebam, željam.

Največkrat jih pripravijo za posamezno sekcijo, ki združuje člane z istega področja (kovinarji, frizerji, gostinci …).

Repič je še dodal, da je za člane OOZ Ptuj večina izobraževanj brezplačna ali po znižani ceni, saj jim najmanj 50 % pokrijejo iz sredstev sekcij pri OOZ Ptuj. Obrtniki in podjetniki se zavedajo, da je njihov največji kapital strokovno usposobljen kader, zato so ustanovili Sklad za izobraževanje delavcev pri s. p. Ptuj. Vsi obrtniki, ki skladu plačujejo prispevek za izobraževanje, so upravičeni do povrnitev stroškov izobraževanja za zaposlene. S tem seveda tudi prispevajo k temu, da so tako člani OOZ Ptuj kot njihovi zaposleni konkurenčni na trgu.

ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016

KULTURA

Med nagrajenci ex tempora 2016 tudi Ptujčana V času Kurentovanja 2016 se je na Ptuju v organizaciji KUD Art Stays odvil že 8. mednarodni slikarski ex tempore. Grand prix MO Ptuj je pripadel Tanji Špenko iz Ljubljane, nagrajena pa sta bila tudi Ptujčana Tjaša Čuš in Aleksander Fenos.

Tina Baštevc Znotraj umetniškega dela Kurentovanja, Artfesta, je bilo razstavljenih 48 del. Umetniki so platna lahko žigosali med 27. januarjem in 4. februarjem v Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Strokovna žirija je med prispelimi deli, ustvarjenimi na tradicionalno karnevalsko tematiko, letos pa tudi na temo 777-letnice Ptujske kleti, najboljše nagradila.

Jernej Forbici iz KUD Art Stays; levo slika Tanje Špenko, dobitnice grand prix MO Ptuj, desno slika Sabine Šinko, dobitnice velike odkupne nagrade

Grand prix v roke Tanje Špenko

Razstavljala bosta Čuševa in Fenos Strokovna komisija je podelila tudi nagradi galerij FO.VI iz Strnišča in 3D iz Benetk. Samostojno razstavo s katalogom na domačih tleh si je prislužil Aleksander Fenos, mlada ptujska umetnica Tjaša Čuš pa bo imela priložnost samostojno razstavljati v Italiji.

Delo Tjaše Čuš (levo) je prejelo posebno nagrado galerije 3D iz Benetk, Aleksander Fenos pa nagrado galerije FO.VI iz Strnišča.

Na likovni koloniji zbrali 1400 evrov Leo klub Ptuj je v petek, 5. februarja 2016, organiziral že 12. likovno kolonijo Bejži, čopič, kurent gre. Mladi so tudi letos na dražbi, ki je potekala v Fürstovi hiši na Ptuju, ponudili likovna dela in fotografije. Za sanacijo stanovanja brata in sestre, ki sta ostala brez staršev, jim je uspelo zbrati 1400 evrov. K uspešni izvedbi projekta so prispevali: Fürstova hiša, Nox Acoustic, Žganjekuha Gregorinčič, PP gostinstvo, Gostilna 29, Restavracija Pan, Kavarna Bodi, Ptujske pekarne, Črtomir Goznik, Mihela Medved in seveda vsi umetniki ter donatorji. S. L.

22

Foto: Langerholc, Barbara Ferčič

Komisija, predsedoval ji je Laszlo Laszlo Revesz z Akademije za likovno umetnost v Budimpešti, je prvo nagrado, grand prix Mestne občine Ptuj, v vrednosti 1500 evrov podelila slikarki in likovni pedagoginji Tanji Špenko iz Ljubljane. Veliko odkupno nagrado v vrednosti 1000 evrov je prejela Sabina Šinko iz Lendave, malo odkupno nagrado v vrednosti 500 evrov pa Tonya Carpenter iz Rogaške Slatine. Posebna priznanja in manjše nagrade so prejeli še Marinka Kerstein, Milena Roštohar, Margot Sippl, Benjamin Kumprej, Oto Vogrin in Albina Kragelj. Dela nagrajencev in finalistov so bila razstavljena v Galeriji Magistrat v Mestni hiši, vsa druga prispela pa v dominikanskem samostanu.

KULTURA

Jazz v CID-u, lokalno in globalno V marcu CID gostuje odlično mednarodno jazzovsko zasedbo in jam session s starimi znanci zaradi mojstrov jazza, kakršen je bil legendarni saksofonist Cannonball Adderley. Njegovo glasbo zaznamujeta izjemna širina in temperament, spogleduje se s soulom, funkom, swingom, v rokah mlade generacije pa še vedno ostaja sveža kot pred desetletji.

Jaka Kopač je z zavidljivo mednarodno zasedbo februarja nastopil na festivalu slovenske jazzovske ustvarjalnosti Zvončki in trobentice v Cankarjevem domu, kjer smo slišali tudi izvrstnega trobentača Igorja Matkovića, ki smo ga ptujski ljubitelji jazza imeli priložnost srečati na januarskem jazz vikendu.

Človek brez preteklosti ne more razmišljati o prihodnosti Kot britev je urezala vest, da je v 55. letu tragično preminil pesnik, esejist, profesor, publicist, prevajalec, urednik, kritik in sociolog kulture dr. Aleš Debeljak. Odšel je na vrhuncu svoje ustvarjalnosti. Nenadomestljivo praznino polni bogata dediščina njegovega dela.

Jaka Kopač predstavlja Tribute to Cannonball Adderley.

Ksenija Mrgole Mateja Lapuh

Foto: Matjaž Očko

Koncertni cikel Jazz v CID-u bo v marcu postregel z jazz vikendom, ki bo združil lokalno in globalno jazzovsko sceno. Jam session 25. marca odpira Samo Ivačič Quartet pod vodstvom Ptujčanom dobro znanega vokalista, pianista, dirigenta, skladatelja in aranžerja, ki kot profesor jazz petja na Glasbeni šoli Karola Pahorja predano skrbi tudi za vznik novih generacij glasbenih talentov – in tudi njih bo prav gotovo moč slišati na tokratnem glasbenem druženju.

Dan zatem se bomo z gostovanjem odlične mednarodne zasedbe Cannonball Adderley Tribute Band, ki jo bo na Ptuj pripeljal Jaka Kopač, eden najbolj iskanih jazzovskih saksofonistov pri nas, zazrli še v globalno dimenzijo jazza. Zasedba – sestavljajo jo slovaški basist Štefan Bartuš, avstrijski bobnar Klemens Marktl, srbski pianist Filip Bulatović, trobentač Tomaž Gajšt ter Jaka Kopač na saksofonu – združuje profesionalce, ki se z glasbo ukvarjajo prav

23

Objavil je 14 knjig esejev in osem pesniških zbirk. Njegova zadnja, Kako postati človek, govori o njegovem otroštvu in odraščanju. Ko se je lotil pisanja knjige, je dopolnil 50 let.

Kakor je sam povedal, je želel 50 let svojega življenja simbolično vgraditi v 50 proznih pesmi. Knjiga ima enciklopedično zasnovo, saj je navdih zanjo našel v Mladem vedežu, enciklopediji za mladostnike do petnajst let, ki se je rodila istega leta kot on. Osebni izvod je prejel od staršev za svoj osmi rojstni dan.

Pesmi je razvrstil v 25 črk abecede. Vsaka črka ima izbrani dve enciklopedijski gesli, npr. muzej in most, kar je bila, kakor je povedal v svojem zadnjem intervjuju za časnik Delo, odskočna deska za njegove osebne meditacije in izrisovanja doživetij.

Njegov akademski tovariš dr. Mitja Velikonja je v spominih nanj zapisal: »Morda je prav zato, ker je Aleš tisto edino zares pomembno, neskončno najpomembnejše – strast, toplino, lepoto – tako širokogrudno razdajal z vsemi, ki smo ga spoštovali in ga imeli radi, tega v tem volčjem času zmanjkalo prav njemu samemu.«

ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016

REKREACIJA

Boks kot rekreacija za vsakogar Novost Boks kluba Ring Ptuj so treningi rekreacije za ljudi, starejše od 50 let.

Sašo Pučko je tudi predsednik Boksarske zveze Slovenije.

Bronja Habjanič

nog. Nauči se tudi boksarskega gibanja in uporabe kombinacij za določene situacije.

»Treningi boksa za rekreativce so v Boks klubu Ring Ptuj pravzaprav zelo podobni treningom tekmovalcev. Rekreativec se skozi prva tri leta treningov uči šole boksa, kasneje pa naučene udarce in gibe umesti v kombinacije, ki jih izvaja s partnerjem, na boksarske rekvizite ali s trenerjem.«

Rekreativci se boksa udeležujejo iz različnih razlogov: izguba odvečne teže, pridobitev telesne pripravljenosti, pridobitev delovnih navad in samozavesti (posebno pri otrocih) in pa tudi premagovanje stresa. Boks ima veliko pozitivnih učinkov na ljudi. Precej zdravnikov in psihologov trdi, da pozitivno vpliva na premagovanje stresa, in treninge boksa priporoča.

Rekreativec se v prvih treh letih nauči vseh udarcev. To so direkti, krošeji in aperkati. V šolo boksa je vključena tudi obramba teh udarcev, ki se izvaja z rokami, odkloni ali pa s premikom

Starostna struktura rekreativcev v Boks klubu Ring Ptuj je zelo različna. Najmlajši rekreativec je star 9 let, najstarejši pa čez 60 let. Ivan Pučko st., glavni trener Boks kluba Ring Ptuj, je občanom ponudil tudi nov produkt kluba, to so treningi rekreacije za ljudi, starejše od 50 let.

V klubu imajo letno okoli 120 različnih rekreativcev, od tega jih treninge redno obiskuje vsak mesec nekaj več kot 80, v podružnici v Celju pa še okoli 40. Vsi, ki jih zanima trening boksa v Boks klubu Ring Ptuj, lahko dobijo kakršne koli informacije v prostorih kluba na Maistrovi ulici 18, na Facebookovi strani kluba ali pa na telefonski številki 041 595 050. Treningi potekajo vsak dan v osmih različnih terminih.

PTUJČAN

24

Foto: Črtomir Goznik

Tudi razvoj fizične pripravljenosti je na treningih skrbno nadzorovan, je povedal Sašo Pučko. Količina in zahtevnost vaj sta prilagojeni starosti in fizični pripravljenosti rekreativca, preden začne treniranje. Najprej izvaja manj zahtevne vaje, kasneje pa se ta intenzivnost poveča. Večina vaj je prilagojenih tako, da jih rekreativec izvaja z lastno telesno težo in tako ohrani telo gibčno. Vaje rekreativcev na treningih so popolnoma enake tekmovalcem, razlikujejo se le v tem, da sparing borb rekreativci ne izvajajo, tako da na treningih rekreativcev ne prihaja do fizičnega kontakta v obraz.

ŠPORTNI DOSEŽKI

Dosežki ptujskih športnikov Ptujski športniki nenehno dokazujejo, da so iz pravega testa za odlične rezultate. Tako je bilo tudi pretekli mesec, Ptuj pa ima po novem tudi regijsko pisarno Olimpijskega komiteja Slovenije, in sicer v prostorih Zavoda za šport.

Mednarodne tekme za Majdo Raušl Majda Raušl je imela januarja natrpan tekmovalni urnik, saj je ob klubskih ligaških obveznostih nastopala še na močnih mednarodnih tekmovanjih. Strelsko društvo I. Pohorski bataljon Ruše je v Rušah organiziralo 22. mednarodno tekmovanje z zračnim orožjem, kjer je bila uvrščena na deseto mesto. Članica Strelskega kluba Ptuj in slovenska reprezentantka je tekmovala tudi v Münchnu, ki je gostil eno največjih tekmovanj v streljanju z zračnim orožjem na svetu, a se Ptujčanki tamkajšnja nastopa nista najbolje posrečila.

Viher in Bedračeva državna prvaka Bronja Habjanič

Foto: Črtomir Goznik

Na Ptuju odprli regijsko pisarno OKS V prostorih Zavoda za šport Ptuj so konec januarja odprli regijsko pisarno Olimpijskega komiteja Slovenije – združenja športnih zvez (na fotografiji). Listino o delovanju pisarne, ki bo pokrivala celotno Spodnje Podravje, sta podpisala predsednik OKS Bogdan Gabrovec in vodja ptujske pisarne Franjo Rozman.

Glavne naloge bodo pomoč občinskim zvezam pri uresničevanju dogovorjenih programov razvoja športa, pomoč športnim klubom in društvom v občinah, uveljavljanje modela sofinanciranja športa na lokalni ravni v skladu z nacionalnim programom športa 2014–2023 in priprava predlogov za podeljevanje priznanj OKS.

Uspešni ptujski boksarji Železničarski boksarski klub Maribor je organiziral 4. krog slovenske lige v bo-

25

ksu. Posebnost prireditve je bila rekordna udeležba tekmovalcev, saj je bilo na sporedu kar 29 dvobojev. Iz Boks kluba Ring Ptuj so zmagali Alen Kralj, Timotej Pučko, Andrej Lendel, Aleš Kujavec in Denis Lazar. Za drugi ptujski klub Dejan Zavec Boxing je zmagal Dado Vukalič.

Po štirih krogih tekmovanja v slovenski boksarski ligi so prepričljivo v vodstvu člani Boks kluba Ring s Ptuja.

Jabločnikova boksala na svetovnem pokalu 5. Nation Cup v boksu za ženske je potekal v Rumi. Članica slovenske reprezentance je bila Anja Jabločnik. Predstavnica Boks kluba Ring s Ptuja je v Srbiji tekmovala v kategoriji do 57 kilogramov. Žreb ji je bil naklonjen, saj je bila v močni konkurenci v prvem krogu prosta, v četrtfinalu pa se je pomerila s Saro Berani. Hrvatica je zmagala z deljeno sodniško odločitvijo. Ne glede na poraz je Jabločnikova v Rumi pokazala zelo dobro borbo in je bila na koncu uvrščena od petega do osmega mesta.

ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016

Atletski klub Olimpija Ljubljana je pripravil Prvenstvo Slovenije v dvorani za mlajše mladince in mladinke. Atletski klub Ptuj sta najbolje zastopala Maja Bedrač in Žan Viher. Mladi atlet je zmagal v skoku v daljino, potem ko je postavil osebni rekord 673 centimetrov. Najbolj nadarjena ptujska atletinja Maja Bedrač je bila druga v teku na 60 metrov z ovirami, medtem ko je v skoku v daljino zanesljivo postala državna prvakinja, in sicer s skokom 616 centimetrov.

Nika Šlamberger nadarjena judoistka Med mladimi športniki je ena najbolj nadarjenih Nika Šlamberger, ki že nekaj let pod vodstvom Vlada Čuša zavzeto trenira judo. V januarju se je članica Judo kluba Drava Ptuj udeležila mednarodnega tekmovanja Pohorski bataljon 2016, ki ga je v športni dvorani v Slovenski Bistrici izpeljal Judo klub Impol. V kategoriji kadetinj je Nika Šlamberger pokazala svoj talent in zmagala v kategoriji nad 70 kilogramov.

TURIZEM

Kulturni turizem kot priložnost Ali je kulturni turizem priložnost in tržna niša ali zgolj možnost za dodano vrednost za obiskovalce mesta in regije?

Boris Voglar

Zdi se, da je največ, kar lahko ponudimo, neokrnjena narava, naravoslovni parki, kulturno-zgodovinske znamenitosti in oskrba gosta na kakovostnem nivoju, podprta s kulinarično in nastanitveno ponudbo. Vendarle pa se prav v pustnem času vprašamo, kako to, da se kljub najbolj tradicionalni prireditvi v ptujski regiji, torej na kurentovanju, gostje ne zadržijo pri nas dlje kot le za nedeljsko povorko; in še to večina pride le na popoldanski ogled, morda poje kak krof, dosti več pa večinoma ne. Po vseh definicijah turistike so to komajda turisti. Ne opravijo nobene prenočitve, ekonomski učinek pa je komajda zaznaven. Podobno kot pri kakšnih študentskih popotnikih z nahrbtniki, ki kraje kot Ptuj predelajo v enem popoldnevu. Ne nazadnje je želja videti čim več sveta premočna. Kljub omejenemu proračunu, ki mlademu človeku omogoča le najosnovnejše preživetje, pa se najdejo možnosti tudi za to. Prespiš lahko pri prijateljih, znancih ali pri kom, ki ima na razpolago prazen kavč ali nekaj prostora na tleh, da ti uspe razgrniti spalno vrečo.

To bo povsem dovolj, da prebrodiš še eno noč in ga naslednji dan mahneš naprej. Postojna, Lipica, Bled, Ljubljana, Piran.

Hitro postane jasno, da je vedoželjen mlad človek, ki si želi videti svet, ali romar, ki ga pri popotovanju in premikih ženejo notranji vzgibi in ki na cilju svoje poti ne ustvari ekonomsko merljivih učinkov, temveč morda prižge le svečko, vse prej kot pozitiva v bilanci in prej kot kaj drugega strošek za sistem. A to ozkogledost je nujno treba preseči in odpreti oči, da so tudi takšni »turisti v minus« na dolgi rok vendarle lahko tisti, ki bodo pripeljali »prave« turiste ali pa bodo sami, ko se bodo osamosvojili tudi ekonomsko, postali gostje, ki bodo za turistične in

gostinske delavce merljivi skozi koristi, ki jih predstavljajo za sistem. Ekonomsko-finančne, ne samo kot promotorske, ne samo kot potencialna reklama, ki bo šla od njihovih ust do potencialnih gostov, ki jih vidimo kot idealne. Petičnih gostov, ki so pripravljeni razvezati mošnjo in v blagajno kaniti kakšen cekin. Takšni gostje bodo tudi potrošniki vsega, kar vidimo kot dodano vrednost nepremične kulturne dediščine, vseh ton zgodovinskih spomenikov, torej vsebin, dogodkov, prireditev, festivalov, vsega, kar imamo nematerialnega. In to kultura ne nazadnje je. In tudi kulturni turizem. V bistvu smo pri tem šele na začetku. Tudi množičnosti v tem ni pričakovati. Je pa gotovo to dodana vrednost že obstoječemu in kot priložnost za nadgradnjo celostne ponudbe, ki šele s sinergijo vsega ustvarja novo rast.

26

Foto: Boris Voglar

Destinacij, ki so za marsikoga zanimive na tisoč in en način, je v tej žepni deželici več kot dovolj. Če je cilj prepotovati Evropo, je časa za vsak kraj posebej premalo. Budimpešta– Ljubljana–Benetke je tura, ki se zgodi v enem vikendu.

NARAVA IN OKOLJE

Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2016 Priprave na 27. državno razstavo Dobrot slovenskih kmetij Ptuj 2016 so v polnem teku. Ocenjevanja izdelkov se začnejo že v marcu, aprilu in tik pred dogodkom še izdelki iz moke.

Razstava bo organizirana od 19. do 22. maja 2016 na Ptuju.

Peter Pribožič Razstava bo na ogled v prostorih minoritskega samostana, medtem ko bosta prodaja in ponudba dobrot organizirani na dvorišču samostana, pred njim in na mestnih ulicah Ptuja.

Predvidene so tudi degustacije, predstavitve, izbran kulturni program, strokovni posveti in stanovska srečanja z mednarodno udeležbo.

Več kot 700 sodelujočih kmetij Kot vsako leto bo odziv sodelujočih kmetij nedvomno odličen, tako letos pričakujemo najmanj 700 slovenskih kmetij z okrog 1200 dobrotami. Sodelovali bodo s krušnimi, mlečnimi, mesnimi izdelki, suhim sadjem, žganjem, kisom, oljem, vinom, sokovi, marmeladami, vloženo zelenjavo, sadjevci in tudi novimi proizvodi v skladu z dogovorom strokovnih služb. Letos bo prvič v ocenjevanju tudi med slovenskih kmetij. Znotraj razstave bomo podelili zlata, srebrna in bronasta priznanja, za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa tudi znake kakovosti.

Skupaj s Savinjsko-Koroško pokrajino Program razstave bo oblikovan skupaj z osrednjo, tokrat Savinjsko-Koroško pokrajino. Kulturni program bo potekal na prireditvenem prostoru skozi vse štiri dni. V načrtu sta dva strokovna posveta z aktualnimi temami s področja razvoja družinskih kmetij v povezavi z dopolnilnimi dejavnostmi.

Več kot četrt stoletja

Foto: Rado Škrjanec

V letu 1990 je Turistično društvo Ptuj povezalo strokovne službe in MO Ptuj pri organizaciji prve razstave, ki ima danes 26-letno tradicijo in je krovna blagovna znamka za kakovostne izdelke slovenskih kmetij. Turistično društvo Ptuj letos praznuje 130-letnico, zato želimo ta praznik zaznamovati tudi v okviru razstave dobrot s srečanjem vseh slovenskih kmetijskih ministrov, ki so povezani z razstavo na Ptuju.

Organizatorji razstave želimo povabiti vse institucije in ponudnike na Ptuju, ki lahko v maju svojo ponudbo in dejavnost povežejo z Dobrotami slovenskih kmetij. Želimo si večjega obiska Ptuja in razstave ter z dobrotami slovenskih kmetij obarvane ponudbe v gostinskih in trgovskih lokalih. Ptuj mora bolj zaživeti in poskrbeti za kulinarične užitke tako domačinov kot obiskovalcev od blizu in daleč.

27

Ureditev vrtov ob Mlinski cesti Mestna občina Ptuj bo začela izvajati projekt urejanja vrtov na svojem območju, najprej so na vrsti vrtovi ob Mlinski cesti.

Obveščamo vas, da bo Mestna občina Ptuj pristopila k izvedbi projekta urejanja vrtov na svojem območju. Prvotno se bodo uredili vrtovi na lokaciji ob Mlinski cesti.

Poziv uporabnikom vrtov V zvezi z omenjenim projektom tako vse obstoječe uporabnike vrtov na lokaciji ob Mlinski cesti pozivamo, da do četrtka, 10. 3. 2016, posredujejo svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon in približna površina obstoječega vrta) na naslov Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarske dejavnosti, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. Posredovanje podatkov v določenem roku bo upoštevano pri javnem razpisu za dodelitev vrtov, ki bo objavljen v prihodnje.

Vse dodatne informacije, ki jih potrebujete, prejmete v času uradnih ur v Mestni hiši, Mestni trg 1, v sobi št. 25 (2. nadstropje) oziroma na tel. št. 02 748 29 74, kontaktna oseba: Nina Majcen Ogrizek.

ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016

NAPOVEDNIK

Izpostavljamo v marcu GOVOR MALEMU ČLOVEKU

KO SE SPET SREČAVA

Z VLAKOM PO JAPONSKI

26. 2. ob 19.30, Mestno gledališče Ptuj

2. 3. ob 19. uri, Kino Ptuj

4. 3. ob 19. uri, CID Ptuj

NAPOVEDNIK DOGODKOV PRIREDITVE, KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE

GLEDALIŠČE (več na www.mgp.si)

PETEK, 26. 2.

PETEK, 26. 2.

IMPROmptuj (nočni sešni ptujskih glasbenikov) – primi instrument in se pridruži, igra se vse od bluesa, rocka, funka, jazza itd.!, MKC Kolnkišta ob 21.00 ČETRTEK, 3. 3.

Slavnostna prireditev ob 20-letnici prve profesionalne predstave v MGP, Wilhelm Reich: Govor malemu človeku, igra Vlado Novak, produkcija Mestnega gledališča Ptuj, ob 19.30 za izven PONEDELJEK, 29. 2.

Pravljična urica z jogo (otroci od 4. leta dalje), Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, pravljična sobica ob 17.00; Antična Panorama, predstavitev dosedanjih ugotovitev o antični poseljenosti Panorame in predstavitev načrtov za prihodnost, dominikanski samostan ob 18.00 PETEK, 4. 3.

Z vlakom po Japonski, potopisno predavanje Zorana Furmana, CID Ptuj ob 19.00; 4/4: Mayell – Kern – Roiss (electro, house, deep), MKC Kolnkišta ob 22.00 SOBOTA, 5. 3.

Aska in volk ali Ples za življenje (Ivo Andrić), koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Gledališča Labirint in DLU, ob 9.30 za šole in izven PETEK, 4. 3.

Angel pozabe, gostuje SNG Drama Ljubljana, ob 19.30 za abonmaja Tespis in Orfej ter izven SOBOTA, 5. 3.

Take ljudske, gostuje Lutkovno gledališče Nebo, ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven PONEDELJEK, 7. 3.

Emiljo A. C. (Electro Hip Hop), MKC Kolnkišta ob 22.00 TOREK, 8. 3.

Igralna urica s knjigo (otroci od 5 do 9 let), Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, pravljična sobica ob 17.00 ČETRTEK, 10. 3.

Interaktivna delavnica in degustacija z ekipo Pivopis.si: Katero pivo je pravo zame, Kavarna Bodi ob 19.30 PETEK, 11. 3.

Kabaret zlatih let, nostalgična glasbena komedija, igra Lara Jankovič, pianist Gregor Strniša, predstava ob mednarodnem dnevu žena, gostuje LITTLEBIGMAC Maribor, ob 19.30 za izven TOREK, 8. 3.

Od tišine do glasbe, glasbena komedija, igra Jure Ivanušič, predstava ob mednarodnem dnevu žena, gostuje LITTLEBIGMAC Maribor, ob 19.30 za izven

Multiverse: odprtje razstave Blaža Rojsa, odprtje razstave digitalnih kolažev, CID Ptuj ob 19.00; Poetovio Oldies Goldies #3/Techno Special, Xtime klub ob 23.00 TOREK, 15. 3.

Trma v različnih obdobjih odraščanja, predava Jasna Matjašič, terapevtka naravnega zdravljenja, Zasebni vrtec Vilinski gaj ob 18.00 ČETRTEK, 17. 3.

Pravljična urica z jogo (otroci od 4. leta dalje), Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, pravljična sobica ob 17.00

Moška copata – komedija za pogumne, gostuje Špas teater Mengeš, ob 20.00 za izven SREDA, 16. 3.

Govor malemu človeku, igra Vlado Novak, produkcija Mestnega gledališča Ptuj, ob 19.30 za izven TOREK, 22. 3.

Pravljično srce, produkcija Mestnega gledališča Ptuj, ob 10.00 za šole in izven ČETRTEK, 24. 3.

PETEK, 18. 3.

Blues/rock koncert: Ingrit Schüller (Stična), Cava (Grosuplje), MKC Kolnkišta ob 22.00

Mali priročnik biznisa/Od pizdeka do tajkuna, predstava ob materinskem dnevu, produkcija Mestnega gledališča Ptuj, ob 19.30 za izven

PTUJČAN

28

Foto: Stanislav Zebec, arhiv Kina Ptuj, Zoran Furman

PONEDELJEK, 14. 3.

NAPOVEDNIK

GLEDALIŠČE (več na www.mgp.si)

PRIREDITVE, KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE SOBOTA, 19. 3.

PETEK, 25. 3.

Tečaj in celodnevno druženje: Varjenje piva z meister brewery, Kavarna Bodi ob 10.00

Območna revija plesnih skupin Pozdrav pomladi, ob 17.00 za izven TOREK, 29. 3.

SREDA, 23. 3.

Večer smeha in piva #2: nastopajo Aleš Novak, Žan Papič, Gašper Bergant, Kavarna Bodi ob 20.00 ČETRTEK, 24. 3.

Marijan Mirt, kiparska razstava (odprtje), Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Miheličeva galerija ob 18.00; Svečan začetek Bralne značke za odrasle 2016, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, razstavišče knjižnice ob 19.00

Pravljično srce, produkcija Mestnega gledališča Ptuj, ob 10.00 za šole in izven

PETEK, 25. 3.

Jazz v CID-u: Jam session z zasedbo Samo Ivačič Quartet, CID Ptuj ob 21.00

KINO (več na www.kinoptuj.si)

SOBOTA, 26. 3.

Jazz v CID-u: Jaka Kopač predstavlja Tribute to Cannonball Adderley (Svk/Aut/Slo/Srb), koncert, CID Ptuj ob 21.00; 2. Ptujska rap arena (Rap Battle), MKC Kolnkišta ob 22.00

SREDA, 2. 3.

Pogovor o(b) filmu: Ko se spet srečava – premiera filma dijakov Gimnazije Ptuj in druženje s filmsko ekipo, ob 19.00 ČETRTEK, 3. 3.

Pogovor o(b) filmu: Pogovor z režiserjem Metodom Pevcem o(b) filmu Dom, ob 19.00

REDNE RAZSTAVE IN DOGODKI

TOREK, 8. 3.

Vojna bolnišnica Sternthal/Strnišče pri Ptuju med letoma 1915 in 1918, muzejska razstava, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, ptujski grad, od 26.

2. do 31. 3. 2016, vsak dan 9.00–17.00 Gabriel Berlič: Iz kurentove dežele, razstava lesenih skulptur, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Miheličeva galerija, od 26. 2. do 14. 3. 2016, od torka do sobote 10.00–13.00 Pot v neznano/Grobišča rimske Petovione, arheološka razstava, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, arheološko razstavišče (Muzejski trg 2), od 26.

2. do 31. 3. 2016, vsak delavnik 10.00–14.00 Boj žensk za pravice, razstava, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, razstavišče pred študijskim oddelkom knjižnice, od 1. 3. do 31. 3. 2016, vsak delavnik 10.00–19.00, sobota 8.00–13.00

Foto: arhiv mgP

Pomlad v leposlovju, razstava, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, mladinski oddelek, od 1. 3. do 31. 3. 2016, vsak delavnik 10.00–19.00, sobota 8.00–13.00

Kino za dan žena: Joy, gledalke imajo prost vstop in dobijo cvet, ob 19.00

SOBOTA, 12. 3.

Kino vrtiček: Projekcija filma + ustvarjalna igralnica za predšolske otroke, ob 10.00 PETEK, 25. 3.

Z dojenčkom v kino: Soba, projekcija za materinski dan, vabljeni mladi starši z dojenčki, posebej mamice, vstopnine ni, ob 13.00

Popolnejši seznam dogodkov najdete na spletnem portalu www.discoverptuj.eu, kjer je v rubriki Prireditve na voljo tudi obrazec za vpis dogodkov. Direktna povezava na obrazec je http://discoverptuj.eu/vpis-dogodkov/.

29

ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016

KOLUMNA

Kakšnega Ptujčana si želimo?

V dobrih dveh desetletjih, odkar obstaja medij Mestne občine Ptuj, ki ga pravkar prebirate, je ta izhajal pod taktirko štirih urednikov. Od 'skromnega' glasila na osmih straneh, kot je ob izidu prve številke zapisal prvi urednik in oče Ptujčana Slavko Brglez, je prerasel v sodoben medij na 32 straneh z vsakokratno osrednjo temo. Vsebinska in oblikovna prenova, ki jo je prinesla moja predhodnica, je bila dobra, še več – nujna in jo tudi sama pozdravljam.

Ptujčan se namreč mora z leti razvijati, to je normalen potek življenja nekega medija, ki je tako kot jezik živ. Medij ustvarjajo ljudje, pišejo o ljudeh in seveda – za ljudi. Za vas, spoštovani Ptujčanke in Ptujčani, da ste vsak mesec obveščeni o delu občinske uprave, o aktualnem dogajanju na Ptuju na najrazličnejših področjih, od kulture, športa, gospodarstva, izobraževanja, do sociale itn., in ne nazadnje vsak mesec tudi razširjeno o osrednjih temah, ki so pomembne za življenje na Ptuju in si zaslužijo posebno pozornost.

Ni naključje, da se ob menjavi odgovorne urednice pojavi vprašanje o tem, kakšnega Ptujčana si želimo, saj se z novimi sodelavci vzpostavljajo nov dialog, nov način razmišljanja, novi odnosi. Pa vendar tukaj ne smemo pozabiti na eno stvar: vsi delujemo z istim ciljem, vsi si prizadevamo za to, da ustvarimo kar najboljši medij, kar ga lahko z obstoječo ekipo in razpoložljivimi sredstvi. Naš skupni cilj je neobremenjeno, objektivno in ažurno informirati, ozaveščati in izobraževati bralce skozi kakovostne prispevke, izbrane fotografije in tematike, ki jih drugi mediji na tem območju morda ne pokrivajo v tej meri ali na tak način. Naš skupni cilj je, da izpostavimo dobre, pozitivne zgodbe v našem mestu, da pišemo o ljudeh, ki pomembno soustvarjajo urbani utrip, ter seveda da ažurno obveščamo bralce o aktivnostih Mestne občine Ptuj.

Foto: Boris Voglar

Barbara Ferčič, univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture, odgovorna urednica Ptujčana in predstavnica za odnose z javnostmi Mestne občine Ptuj

Ptujčan je od 'kolaža' prispevkov prerasel v sodoben časopis s številnimi rubrikami in raznovrstnimi članki, ki kažejo na žanrsko pestrost novinarskih prispevkov. Prešel je tudi na manjši format in doživel precejšnjo oblikovno prenovo, s čimer je naredil prvi korak k sodobnemu časopisu, ki sledi vizualnim zahtevam današnjega časa, in s tem naredil prostor za nadaljnje ustvarjanje. Upoštevajoč vse to in seveda v prvi vrsti dejstvo, da ga kreiramo za vas, bralke in bralci, sprejemam to funkcijo z vso odgovornostjo in zaobljubo, da bomo ohranjali standarde, ki so bili postavljeni, ter jih v soglasju in s konsenzom razvijali naprej, kar si Ptujčan kot sodoben medij sodobne Mestne občine Ptuj tudi zasluži. Tukaj pa postavljam vprašanje tudi za vas, bralke in bralci, saj ste prav vi tisti, zaradi katerih se vsak mesec trudimo po svojih najboljših močeh – kakšnega Ptujčana si vi želite? Vrata uredništva so še naprej odprta na stežaj.

PTUJČAN

30

Mestna občina Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Zavod za varstvo kulturne dediščine RS vabijo na predstavitev dosedanjih ugotovitev o antični poseljenosti Panorame in na predstavitev načrtov, kako to izjemno arheološko območje urediti v prihodnje, da bo namenjeno tako arheologiji kot meščanom in turistom. O Panorami bodo govorili dr. Branko Mušič (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Jana Horvat (ZRC SAZU), Marija Lubšina Tušek (ZVKDS, Center za preventivno arheologijo), Andrej Magdič (ZVKDS OE Maribor) in arhitektka Urška Berlič (UMARH, d. o. o.). Geofizikalne raziskave, ki so potekale poleti 2015, so dokazale, da je bila poseljena celotna površina Panorame, kar je presenetilo tudi poznavalce; rezultati so iztočnica za načrtovanje arheološkega parka. Po predstavitvah bodo vsi prisotni povabljeni k razpravi. Četrtek, 3. marec 2016, ob 18.00, v dominikanskem samostanu na Ptuju

Sladkanje v Pomaranči

100%

izdelano v Pomaranci

ELEKTRIFIKACIJA PROGE NA ŽELEZNIŠKEM ODSEKU MED PRAGERSKIM IN HODOŠEM SE ZAKLJUČUJE Objava_Ptujčan_Januar_2016.indd 1

Odsek železniške proge med Pragerskim in Hodošem je z infrastrukturnimi posodobitvami postal eden izmed najsodobnejših železniških odsekov v Sloveniji. Ob namestitvi električnih vodnikov za elektrifikacijo železniške proge so na nivojskih prehodih namestili tudi omejevalce višine.

Projekt, ki ga prebivalci ptujskega območja zagotovo dobro poznajo, zajema rekonstrukcijo, elektrifikacijo in nadgradnjo železniške proge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h, modernizacijo nivojskih prehodov ter izvedbo podhodov na železniških postajah. Infrastrukturne posodobitve na omenjenem železniškem odseku so zelo pomembne pridobitve v železniško infrastrukturo, saj učinkovito pripomorejo k izboljšanju prometne varnosti, spodbujajo nacionalni gospodarski razvoj, zmanjšujejo negativne vplive na okolje in zagotavljajo ustrezno železniško povezavo s širšim evropskim prostorom.

Investitor projekta je Ministrstvo RS za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, vrednost projekta pa znaša 465,5 mio €. Finančni prispevek Kohezijskega sklada Evropske unije znaša 231,1 mio €. Gre za vrsto ukrepov, ki so jih pod vodstvom Sektorja za železnice, Direkcije za infrastrukturo izvedli na obeh odsekih železniške proge Pragersko–Ormož in Ormož–Hodoš–državna meja. Z elektrifikacijo proge bodo lahko vpeljali vlake z elektro vleko in ne več z dizelsko vleko. Elektrifikacija z uvedbo elektro lokomotiv in rekonstrukcija proge ter postaj bodo omogočile številne koristi. Elektro vleka je učinkovitejša in varčnejša, kar pomeni, da za obratovanje porabi manj energije in je okolju prijaznejša, saj ne povzroča večjih emisij v okolje. Zmogljivejša elektro vleka omogoča večjo obremenitev vlakov. Obenem se bo močno zmanjšala raven hrupa, ki je vrsto let motil okoliške prebivalce.

Ob elektrifikaciji železniške proge med Pragerskim in Hodošem so se izvedle infrastrukturne posodobitve, na katere morajo biti še posebej

19.1.2016 23:01:58

pozorni vozniki in udeleženci cestnega prometa, ki uporabljajo višja vozila ali prevažajo visoko naložen tovor. Železniški prehodi so zavarovani z višinskimi profili – omejevalci višine, ki opozarjajo uporabnike cestnega prometa na potencialno preseženo višino in nevarnost poškodovanja električnih vodnikov nad progo v primeru nadaljevanja vožnje. Nepooblaščeno približevanje nameščenim električnim daljnovodom je izjemno nevarno, saj lahko naključni stik z visoko napetostjo povzroči hude poškodbe ali celo smrt. Zaradi visoke napetosti je nevarno že približevanje vodnikom nad višino, ki je določena z omejevalci višine. Poleg nevarnosti za ljudi pa lahko stik z vodniki in drugimi podobnimi elementi z železnimi letvami, kmetijsko opremo, gradbenimi stroji ter drugimi predmeti, katerih višina presega dovoljeno višino pri prečkanju železniškega prehoda, povzroči okvare na napravah, kar s seboj prinese ustavitev železniškega prometa in ogromne stroške za odpravo posledic ter posledično tudi zamude vlakov.

Na celotnem omrežju elektrificiranih prog se namreč pojavljajo primeri, ko previsoko (naloženo) vozilo zapne in poškoduje opremo višinskega profila, v hujših primerih pa potrga tudi vodnike voznega omrežja in poškoduje nosilne strukture voznega omrežja. V zadnjem času se je to zgodilo na treh nivojskih prehodih po Sloveniji. Take poškodbe voznega omrežja predstavljajo veliko oviro v odvijanju železniškega prometa, hkrati pa bistveno znižujejo varnost železniškega prometa. Tudi na novi elektrificirani železniški progi med Pragerskim in Hodošem je bilo zabeleženih šest primerov utrganja vrvi višinskih profilov na nivojskih prehodih. Zatorej velja še enkrat opozoriti na nove razmere ob vožnji čez nivojske železniške prehode in dodatno pozornost voznikov na višino ob vožnji s previsoko naloženimi ali previsokimi vozili.

Nov nivojski prehod z urejenim višinskim profilom – omejevalcem višine.

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojna prioriteta 1 – Železniška infrastruktura – KS.

V Slaščičarni Grand Hotela Primus izdelamo torte po naročilu. Izbirate lahko med različnimi oblikami in okusi. Informacije: ) 02/ 7494 180

Brunch Normandija se predstavi

Poroke in poročni obredi v Grand Hotelu Primus

Kulinarično razvajanje z bogatim izborom jedi francoskih specialitet na bifeju, ki se bodo pripravljale tudi neposredno pred vami (show cooking) s kuharskim chefom Robertom Žibratom.

Nedelja, 20.3.2016, med 12.00 in 15.00

Izbirate lahko med različnimi prizorišči Informacije: * roman.tadina@terme-ptuj.si

Informacije: ) 02/7494 150 * wellness@terme-ptuj.si

Rezervacija omizja: 02 /7494 506.

Medico-wellness Valens Augusta

Novo v Termalnem Parku!

• Samoplačniški pregledi priznanih ortopedov • Rocna limfna drenaža (20 ali 40 min) v marcu -20% ugodneje

Brezplačna malica v restavraciji Zila Vsak ponedeljek od 29.2.2016 do 25.04.2016 ob nakupu celodnevne vstopnice gratis malica. Čas malice: 10.30 -12.00.

-30% Terme Ptuj Pot v toplice 9 2251 Ptuj

-

na celodnevno vstopnico za kopanje. Kupon velja za do 2 osebi ob enkratnem koriščenju.

Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje.

Kupon je veljaven do 30.4.2016.

Oglas Ptujčan_TP_1902 16_D_02.indd 1

Dodatne informacije in naročanje: ) 02/7494 150 * wellness@terme-ptuj.si

Wellness

-5€

Hotelska restavracija popusta ob nakupu wellness storitev nad 20 EUR. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za 1 storitev.

Terme Ptuj Pot v toplice 9 Kupon je veljaven do 30.4.2016.

2251 Ptuj

-10% Terme Ptuj Pot v toplice 9 2251 Ptuj

popusta ob nakupu cele torte iz slaščičarne Grand Hotela Primus. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon lahko vnovčite ob nakupu 1 cele torte (minimum 8 kosov).

Kupon je veljaven do 30.4.2016.

02 74 94 506

Čudovit svet savn Flavia v Grand Hotelu Primus vam je na voljo med tednom že od 13.00 ure.

11.3.2016 ob 20.00, Potepanje po Goričkem - vina vinogradniške domačije Gjerkeš Vstopnica za vinsko-kulinarični večer (strežena večerja ob spremljavi izbranih vin) 25 €/osebo

KONTAKT: Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj

Primusove vinske zgodbe

Okrepite svoj imunski sistem in poskrbite za boljše počutje

hotel.primus@terme-ptuj.si

Rezervacija omizja : 02/ 7494 506

Svet savn Flavia

Termalni Park ali Hotelski bazeni Vespasianus

www.shr.si. Cene vključujejo DDV.

Ponudba tort za vse priložnosti

22/02/16 08:47