Page 1

Solska kronika Razbor 1872 – 1979


Predgovor Izvirnik rokopisa Šolske kronike Razbor, ki jo je v večjem delu spisal učitelj Blaţ Jurko in ga hrani Osnovna šola Savo Kladnik v Sevnici, je prepis zapiskov ali dnevnika istega, saj iz vsebine večkrat sledi, da je (pre)pisan mnogo kasneje (najverjetneje leta 1923 za vsa šolska leta nazaj, razen uvodnega zgodovinskega dela, ki je bil pisan leta 1888). Prav tako je iz vsebine slutiti, da je bila prvotno kronika spisana v nemškem jeziku in kasneje sproti prevedena pri prepisovanju. Rokopis je teţko brati, čeprav je pisava v glavnem lepa in izpisana. Zato sem se odločil, da Šolsko kroniko Razbor, učitelja Blaţa Jurka in manjši del kronike (od šolskega leta 1924/25 do vključno 1931/32), ki jo je pisal njegov naslednik Ciril Delcott, prepišem na elektronski medij. Pri prepisovanju šolske kronike namenoma nisem vnašal nikakršnih slovničnih ali drugih popravkov, saj sem ţelel, da ostane govor v celoti avtentičen, prav tako pa je posebno zanimivo in vredno obuditi jezik, ki se je takrat uporabljal v teh krajih. Tudi obliko zapisa datumov sem ohranil tak, kot sta jo uporabljala avtorja (npr.12/9.1882). Pogosto je teţavno razbrati denarno valuto, saj avtor uporablja ime denarne valute v glavnem s kratico. Z besedo izpiše denarno valuto le nekajkrat. Pogosto uporabi v istem času različne denarne valute (forinti, goldinarji …) Le namesto okrajšav, ki sta jih avtorja zelo pogosto uporabljala in katerih vsebina je nedvoumna, sem sproti izpisoval cele besede. V izogib nerazumevanju določenih besed; arhaičnih, tujk ali tujega jezika (nemščine in latinščine, ki ju kronist Blaţ Jurko zelo pogosto uporablja), sem v opombe pod črto vnesel prevode oz. opis terminov ali dogodkov, ki sem jih tudi slikovno opremil. Prav tako sem v opombo pod črto navedel, če je določena beseda ali stavek nečitljiv. Kljub vsemu sem ga večkrat prepisal po smislu. Pri opombah pod črto sem si pomagal z razno literaturo (knjige, leksikoni, slovarji, priročniki, dokumenti, matične knjige, splet …). Avtorjev in virov nisem navajal sproti, ampak na koncu knjige. Tako je potrebno za vse napake v opombah pod črto kriviti izključno mene in ne avtorjev Šolske kronike Razbor, cenjena gospoda Blaţa Jurka in Cirila Delcotta.

2


Zaradi laţjega razumevanja Kronike sem na začetku vstavil kratek ţivljenjepis učitelja Blaţa Jurka, ki ga je napisal sam, sicer za druge namene. Za konec sem navedel še vse učitelje, ki so sluţbovali na razborski šoli po Blaţu Jurku, ter vstavil kazalo, seznam oseb in časovno preglednico, ki nam olajšajo delo morebitnega iskanja po Kroniki. Pričujoča Šolska kronika ni le to, je veliko več – je kratka zgodovina kraja Razbor z okolico in ljudi. Hkrati opisuje tudi širše razmere v I. svetovni vojni, … Zato je njena vrednost neprecenljiva. S tem prepisom, opombami, prevodi in fotografijami si dovolim domišljati, da sem Šolsko kroniko Razbor bolj pribliţal predvsem mlajšim bralcem, ki se branja rokopisa sicer ne bi lotili. Ţe zato se je trud izplačal! Če pa sem koga s prepisom Šolske kronike Razbor spodbudil, da se bo lotil preučevanja in pisanja zgodovine razborske šole ali morda vsega kraja, je moj namen preseţen! Hvala gospe Marijani Kralj, pomočnici ravnateljice osnovne šole Savo Kladnik iz Sevnice, ki mi je velikodušno omogočila prepis Šolske kronike. Hvala tudi gospe Neţki Bergant, ki mi je pomagala pridobiti podatke o učiteljih Cirilu Delcottu in Ani Kalan.

Razbor, veliki traven 2005 Peter Teichmeister

3


Namesto nekrologa

Svojega ţivljenja pot sem pričel 19. januarja 1859 pri Sv. Bricu v škalski fari pri Šoštanju. Na mariborskem učiteljišču sem maturiral 1879 in bil takoj nameščen kot začasni šolski vodja v Razboru v laškem sodnem okraju s plačo 420 forintov na leto. Na tej šoli enorazrednici sem 45 let ţel lepe uspehe in dajal temeljito izobrazbo dobremu kmečkemu narodu, pa tudi nekaterim, ki so se pozneje odlično uveljavili v javnosti. Moja deviza je bila: "En Bog, en papeţ, en vladar, pa tudi en sam učitelj v Razboru!" Učno metodo sem imel svojo. Kot učitelj sem storil mnogo več, nego samo dolţnost. O tem pričajo mnogi pohvalni dekreti. Izvoljen sem bil za častnega občana občin Loke, Jurkloštra in Zabukovja ter častnega člana Posavskega planinskega društva. Ves sem ţivel sredi ljudstva in ţ njim, razumevajoč ga in razumljen. Postavil sem novo šolsko poslopje za 6100 fl. Na Lisci sem s pomočjo 400 fl nabranih prispevkov zgradil leta 1902 planinsko kočo. Oţenil sem se 1881. leta 22 let star s 3 leta mlajšo Tonko Brečkovo. Gojil sem vzoren šolski vrt. Bliţnjo in daljno okolico sem zalagal s potrebnim sadnim drevjem in ţlahtno trto. Veliko veselja in dela sem imel z lastnim posestvom, ki sem ga kupil. Bil sem funkcionar v učiteljski organizaciji, ponovno njen delegat, mnogo let poročevalec o šolskih vrtovih na uradnih konferencah. Polnih 37 let sem bil zakupnik občinskega lova občin Loke, Jurkloštra in Zabukovja. Upokojen sem bil 1924. leta z dekretom, ki mi izreka zahvalo za plodonosno delo v šoli in izven nje. Leta 1931 sem praznoval zlato poroko v Petrovčah v krogu svoje ţene, devetih otrok in 7 vnukov. Leta 1933 je umrla druţica moje zakonske sreče v Vojniku, kjer preţivljam večer svojega ţivljenja. Razpolagal sem z veliko telesno močjo in še zdaj v 75. letu opravljam vsa naporna telesna dela, po 16-20 ur dnevno vzdrţim hoje…1

1

iz knjige Moje dogodivščine, Blaţa Jurka. Umrl je leta 1941 v Vojniku, kjer je tudi pokopan.

4


»Vsaka kronika2 naj bi kazala vtise lastnega, objektivnega čustvovanja poleg suhih dogodivščin, sicer je dolgočasna in nima prave zanimivosti, ker jej manjka individualnost! Pisati se mora neublažena resnica, sicer je kronika lažnjiva!« »Diesterweg«3

Načrt Po odredbi c. Krajnega deţelnega4 šolskega sveta: Gradec5 6. junija 1878. št. 3364, vsled § 33 šolskega učnega reda se deli kronika na dva dela: Prvi del obsega dobo do nove šolske ere6: 1868/69 (koncem konkordata7);

2

kronika – obširnejši zapis pomembnejših dogodkov po zaporedju dogajanja.

3

Diesterweg Adolf - Vse prevečkrat se prebiranje pedagoških klasikov ustavi pri vzgojnih in didaktičnih vprašanjih, nekako v ozadju pa ostajajo pedagogi, ki so vzeli pod drobnogled lik učitelja. Eden takih je zagotovo Adolf Diesterweg (1812–1875, Nemčija, Bremen), ki je v svojih pedagoških delih postavil v dominanten poloţaj skrb za pedagoški etos učiteljev tako na teoretični kot tudi praktični ravni. Ne samo da je v svojih delih izpostavljal učiteljevo vlogo v razredu, ampak je učitelja postavil tudi v druţbena razmerja. Diesterweg je bil v Avstriji priznana in znana pedagoška avtoriteta. Znana so njegova navodila za učiteljišča. v njih je svaril pred teoretizirajočimi predavanji in profesorji, zahteval tesno povezavo učiteljišč in vadnic, teorije in prakse, priporočal razvijajoči dialog kot osnovno učno metodo, od učiteljev učiteljišč pa je zahteval, da mora v njihovem pouku odsevati pouk bodočih osnovnošolskih učiteljev, da jim mora biti za zgled. Znana je tudi njegova razprava »Nemška nacionalna šola«. 4

Marija Terezija je začela ob koncu prvega desetletja svoje vlade, v letih 1747-1749, v svojih avstrijskih, to pa je tudi v slovenskih deţelah, postavljati novo uradniško državno upravo z nekakšnimi deţelnimi vladami in tudi z niţjimi upravnimi instancami – okroţji. 5

Graz (slovensko Gradec), glavno mesto zvezne deţele Štajerske v Avstriji, ob reki Muri. V času našega bivanja pod Habsburško dinastijo in Avstro Ogrske monarhije, je bilo to mesto tudi za nas pomembno in glavno mesto deţele. 6

z odlokom Marije Terezije je drţava od začetka sedemdesetih let razmišljala in leta 1774 tudi dejansko uvedla osnovno šolo trivialko, ki naj bi njeno prebivalstvo naučila brati, pisati in računati za umnejše kmetovanje, delo v manufakturah in vojaško sluţbo. Kljub centralističnemu značaju in ţelji drţavo prosvetno in kulturno poenotiti v nemškem jeziku, je v politični okolici Marije Terezije bilo toliko pragmatizma, da je dopustila trivialko v jeziku, ki ga je ljudstvo razumelo. Tako je nastala slovenska osnovna šola, za katero je ţe leta 1772 Mariji Tereziji predloţil načrt slovenski šolnik Kumerdej Blaž (1738-1805), jezikoslovec, prosvetitelj, študiral filozofijo, teologijo in pravo, bil ravnatelj na normalki v Ljubljani, okroţni šolski komisar v Celju in Ljubljani, organizator osnovnega šolstva na Kranjskem; dunajski vladi je poslal poslanico o uvedbi slovenščine v osnovne šole; sestavil v nemščini za člane ljubljanske akademije operozov Poskus o kranjskem pravopisu, za petrograjsko akademijo znanosti delo O jezikoznanstvu Slovanov in Rusov, dalje Poskus zgodovinsko-kritične kranjsko-slovanske slovnice… in Kranjsko slovnico kot izvleček iz splošne slovanske slovnice in drugo./ Osnovna šola, ki se je le počasi uveljavljala, je postala eden najvaţnejših temeljev slovenskega narodnega preporoda.( Od leta 1999 podeljuje Zavod Republike Slovenije za šolstvo posameznikom, skupinam ali institucijam za odlično partnerstvo pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraţevalnih ustanovah, v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, priznanja Blaţa Kumerdeja. To so priznanja za visoke doseţke pri zahtevnem delu z mladimi, njihovo ustvarjalnost in inovativnost ter kakovostno sodelovanje, ki z njim zavodovi strokovnjaki ter učitelji, vzgojitelji in drugi delavci v vzgoji in izobraţevanju prihajamo do skupnih boljših rešitev, ki ustrezajo zahtevam časa. Skupaj ustvarjamo šolo, ki vzgaja in izobraţuje mladi rod za danes in jutri, ki teši in spodbuja njihovo

5


Drugi del pa sledečo dobo. Snov prvega dela: Začetek in ustanovitev šole (kdo? kdaj?). Šolski patronat, stroški, prispevanje, prvotni okoliš, začetni obisk, število otrok, ime učitelja, dotacija, cerkveni in postranski učiteljev zasluţek, šolski običaji, eventualno naraščanje obiskovalcev, šolski obisk, razširitev šole, nova stavba oz. dostavba šolskega poslopja, stroški, prispevanje, ime učitelja, šolsko nadzorovanje po cerkvenih dostojanstvenikih (polit. šol. Ustava § 1.2.), delovanje šolskega odbora, imena šolskih dobrotnikov, vaţne druge dogodivščine. Snov drugega dela: Nova organizacija šole, kategorija, plačilni razred, stavbeno stanje in prostori šole, prememba plačilnega razreda, število otrok početkoma in po vsakem petem letu, nameščanje odnosno padanje števila obiskujočih, vzrok, šolski obisk 13 in 14 letnih, obravnavanje šolskih zamud, razširitev šole, nova stavba, stroški in prispevanje, nov šolski okoliš, všolovalna listina, razdalje všolanih vasi od šole, število všolanih otrok po delih občine, vzdrţevalni radovednost, ţeljo po odkrivanju novega in jih usposablja za reševanje nepredvidljivih vprašanj, ki jim jih bo zastavljalo ţivljenje. Priznanje Blaţa Kumerdeja se podeljuje za doseţke pri uvajanju novosti na področjih predšolske vzgoje, osnovnih šol in srednjih šol, šol za otroke s posebnimi potrebami in dijaških domov, pa tudi za odličen končni izdelek, za nove rešitve s področja načrtovanja in uresničevanja kurikuluma ter za širjenje idej v vseh oblikah informiranja in izobraţevanja.) Še nekaj reform šolstva je sledilo do reforme osnovne šole v avstrijski polovici monarhije, z sprejetjem zakona »s katerim se ustanavljajo načela za poučevanje v avstrijskih šolah«, kot se je uradno imenoval osnovnošolski zakon iz leta 1869. zakon so poslanci sprejeli in cesar ga je podpisal 14. maja 1869. z nekaterimi popravki je veljal do konca Avstro-Ogrske, nekje (tako na slovenskem ozemlju stare Jugoslavije) pa tudi potem. Zakon je uvajal neke pomembne novosti. Šole so postale drţavne in deţelne ustanove, učitelje pa so plačevale deţele. Ti niso smeli več opravljati cerkovniških sluţb in so postali formalno neodvisni od duhovščine. Dobili so boljšo izobrazbo, saj so leta 1870 odprli štiriletna učiteljišča (pri nas v Ljubljani, Celovcu, Mariboru in Kopru, od koder pa so leta 1909 učiteljišče premestili v Gorico). do takrat zelo zapostavljene in maloštevilne učiteljice, ki so poučevale predvsem dekliška ročna dela, so postale formalno enakopravne svojim moškim kolegom in so dobile svoja ţenska učiteljišča. zakon je predvideval nadaljne strokovno izpopolnjevanje učiteljev, predpisoval učiteljske knjiţnice in učiteljske konference, na katerih so se ti posvetovali o šolskih zadevah obn često na zelo visokem strokovnem nivoju napisanih predavanjih ter si izmenjevali izkušnje. Vodstvo šole je prešlo na učitelja laika, ki je dobil naziv nadučitelj. Druga pomembna novost tega zakona je bila uveljavljanje osemletne obvezne osnovne šole. Zakon je uvedel tudi nekatere nove učne predmete, med njimi telovadbo. 7

(lat. concordatum) pogodba med Vatikanom in posamezno drţavo o ureditvi poloţaja rimskokatoliške Cerkve v tej drţavi. Prvi konkordat na Balkanu je sklenila Črna gora leta 1866.

6


namerilnik po zakonu od 22/12.1872, šolsko nadzorstvo, ime šolskega nadzornika in krajnega šolski oglede, krajni šolski svet, seje istega, vaţni ukrepi istega, letni šolski proračun. Novi učni načrt, učne metode, učne šolske knjige8, mesečna zborovanja, šolski red, učno osobje, dotacija, spremembe v 8

Naše najstarejše knjige so bile hkrati tudi naši prvi učbeniki. Izdajali so jih privatni zaloţniki. Šele z ustanovitvijo c. kr. zaloţbe šolskih knjig na Dunaju leta 1772 je za učbenike skrbela drţava. Prvi dovoljeni učbeniki iz te zaloţbe so bili dvojezični, samo slovenske učbenike pa so še naprej izdajali zasebniki, pri pouku pa so jih uporabljali narodnostno zavedni učitelji. Pri pouku so radi pomanjkanja učnih knjig uporabljali tudi takratne časopise in strokovne knjige. Privilegij dunajske zaloţbe za učbenike je veljal vse do leta 1869, ko so šolske knjige lahko izdajale tudi druge zaloţbe.

Po prvi svetovni vojni je bila v Ljubljani leta 1920 ustanovljena Zaloţba šolskih knjig, ki je izdajala šolske knjige, po drugi svetovni vojni leta 1945 pa je njeno delo prevzela Drţavna zaloţba Slovenije in bila do leta 1952 edina zaloţba šolskih knjig. Sčasoma so pričele učbenike izdajati tudi druge zaloţbe in njihovo število je do današnjih dni zelo naraslo. Vendar za osnovne šole še vedno največ knjig zaloţi DZS, zatem Mladinska knjiga, Zaloţba Obzorja in Tehniška zaloţba Slovenije. Takoj po vojni so izhajali skromni učbeniki v majhni nakladi, saj je primanjkovalo papirja. Sčasoma so postajali vedno bolj lepo ilustrirani.

Osnovni učbenik je abecednik, najstarejšim med njimi so bili dodani katekizmi. Šele v dobi razsvetljenstva so se pojavili posamezni abecedniki z berili, tako na primer Pohlinova Abecedila iz leta 1765. V prvi polovici 19. stoletja so izhajale posebne čitanke za mestne šole in šole po deţeli. Posebej

7


učnem osobju, bolezen, dopusti, nadomeščanje, telovadba, ţenska ročna dela, telovadni prostori, telovadno orodje, šolski vrt in negovanje, obrtni in poljedelski naobrazbeni tečaji, uprava istih, število udeleţencev, pouk o sadjereji, bučeloreji, sviloreji, vinoreji, etc., otroški vrtec, zaščita dece, začetek in sklep šolskega leta, šolske počitnice med letom in glavne počitnice v jeseni, kuţne in nalezljive bolezni, smrtni slučaji, razdelitev šolskih naznanil 9, obiski po šolskih predpostavljenih in višjih dostojanstvenikih, šolski dobrotniki, imena v ţivljenju uspelih učencev šole, smrtni primeri oseb, ktere so bile šoli zasluţne, podpiranje ubozih učencev, muzikalične in druge šoli koristne priredbe, vaţne šolske naredbe potom šolskih oblastnij, cerkvene po šolskih oblastih prijavljene verske vaje, šolsko slavljenje godov Njih Veličanstev 10, šolska nadzorovanja, javne preskušnje ob sklepu šolskega leta, izleti, pohodi, šolska slavlja in veselice, drugi vaţni dogodki, eventualna posebna karakteristika šolskega leta! Pri navajanju zgodovinskih podatkov so dotični viri in izpovedne osebe navesti. Slog bodi primeren, izpoved resnična, točna!

so izhajale tudi knjige za Kranjsko, Štajersko, Primorsko in Koroško. Berilom za osnovne šole so bile dodane tudi slovnice. Slovenske knjige za srednje šole so pričele izhajati po letu 1848, ko so prva uradno dovoljena berila Kleemanna, Bleiweisa in Miklošiča zamenjala Vrtovčevo Kemijo, Macunovo Cvetje slovenskiga pesništva in nekatera dela s področja kmetijstva, ki so jih do tedaj uporabljali mesto beril. 9

šolsko naznanilo – izkaz (spričevalo)

10

kraljev ali cesarjev

8


1. I. DEL Podatki o najdenih ali izkopanih starinah so avtentični 11. Izvirajo deloma iz mene kot najditelja, deloma iz pripovedovanj rajne stare meţnarice12 Bukovec od Sv. Jošta13, deloma iz Oroţnove kronike14, deloma iz prijavil 11

(gr.) authentikos - pristen, pravi, izviren

12

mežnarica – cerkovnikova ţena

13

verjetno gre za Bukovec Terezijo (dekliški priimek mi ni znan), roj. 07.10.1812, umrla 29.08.1895. Z druţino je ţivela je na Polani 5 (sv. Jošt) 14

Orožen Ignac, duhovnik, zgodovinar, kronist, se je s svojim delom uvrstil med ugledne zgodovinarje duhovnike, ki so bistveno prispevali k razvoju slovenskega zgodovinopisja. Rodil se je 30. januarja 1819 v druţini laškega trţana in trgovca Ignacija Oroţna, čigar rod se prvič omenja v urbarjih ţe ob koncu 16. stoletja. Po končani trivialki v Laškem, je mladi Ignacij nadaljeval šolanje v Celju, sprva v “glavni šoli” in nato v letih 1831-36 na celjski gimnaziji, ker mu je ţivljenje olajšala štipendija Fürpassove ustanove. 1936 je odšle študirat filozofijo v Gradec, nato še teologijo v Celovec. Po končanem študiju leta 1842 se je za nekaj mesecev naselil v Št. Andraţu na Koroškem, kjer je bil prvotni sedeţ lavantinske (mariborske) škofije, nato pa je 1842 zasedel mesto kaplana v Ţalcu, od koder ga je 1847 pot vodila v Celje, kjer je ostal sedem let, do leta 1854. Sprva je delal kot kaplan (do 1847), nato kot vikar. Leta 1854 je dobil v upravljanje ţupnijo v Mozirju, 1865 pa kot nadţupnik Sv. Kriţ pri Rogaški Slatini. V prelomnem letu 1867 je postal stolni korar v Mariboru, leta 1884 stolni dekan in leta 1892 stolni prošt. Vseskozi je deloval tudi na šolskem področju. Ţe v letih 1867-69 je bil škofovski šolski nadzornik, nato v letih 1869-79 ravnatelj semenišča, hkrati pa je na bogoslovju predaval tudi cerkveno umetnost. Leta 1881 je postal član štajerskega deţelnega šolskega sveta, dve leti kasneje (1883) ravnatelj ordinariatske pisarne, leta 1891 pa ga je papeţ imenoval za pronotarja.

S proučevanjem zgodovine se je Oroţen srečal ţe v zgodnjih (celjskih) duhovniških letih. Številni obiski graškega Joaneuma so ga spodbudili k raziskovanju zgodovine. Začel je tudi pisati in objavljati prve kritične razprave. Veliko časa je posvetil raziskovanju pretekosti Celja in o mestu zbiral veliko arhivskega gradiva, ki so na koncu rezultirali še danes zanimivo in precej verodostojno Celsko kroniko, ki jo je v obliki kronike izdal jeseni leta 1854. Zanimive prispevke z zgodovinsko tematiko je objavljal tudi kasneje, najprej v Drobtinicah nato še v prispevkih zgodovinskega društva za štajersko, katerega član je postal leta 1857. Po prihodu v Maribor se je lotil obširnega raziskovanja zgodovine dekanij lavantinske škofije in do leta 1893, ko je

9


»Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko«15, - deloma iz starih listin v izvirniku, ki so še v mojem posestvu. Da Rutillianov grob ni pri graščini Rudi ampak mora biti na »Poljskih njivah«, ker je tam tudi kamen stal, sledi iz osebne izpovedi starega Kitovarja 16, Valentovega očeta, kteri je kamen še videl! 1830. Ima pa tukaj mnogo »britofov17«, za ktere so stari ljudje vedli. Eden je pri Rudi, drugi v Komlančevem grabišču18, tretji na travnikih na »Selah«. Tudi špilje19 so v Lokavcu in pri Zidanem mostu, a do danes nepreiskane! Imamo tudi »Stangrebe«20: eden je Klemenova zidanica, drugi pa Šantejeva zidanica za Gričem! Ima tudi Trdišče od Vrh Gradca do Sv. Jošta, Zagradec in Gradišče pri Bregu! Pri Polju na Namurševem21 so stala vešala! Med Cirjem22 in Poljem23 je tekla meja Panonije24 in Norica25 preko Lisce! zaradi pešanja vida prenehal s pisanjem, obdelal štirinajst dekanij. Med njimi tudi dekanije Celja in Nove Cerkve. V svojem opusu je Ignacij Oroţen zbral ogromno zgodovinskega gradiva, ţal pa je pri njegovem navajanju pogosto pozabil imenovati vir. Kot zadnje svoje delo je Ignac Oroţen leta 1895 objavil rodovnik svojih prednikov, Kačičev-Oroţnov rod. V Slovenskem biografskem leksikonu je Fran Ksaver Lukman, pisec gesla o človeku, ki se je zapisal tudi celjskemu zgodovinopisju, označil malega moţa krepke postave takole: “Bil je moţ reda in dela; še ko so mu opešale oči, je opravljal sluţbo ravnatelja ordinariatske pisarne in vsako jutro si dal došle spise čitati. V vsem svojem ţivljenju je bil skromen, v občevanju prijazen, v druţbi duhovit in šaljiv, reveţem dobrotnik.”. Njegovo delo Das Bisthum und die Diözese Lavant IV-2. Das Dekanat Tüffer. Graz 1881. 15

Leta 1903 so slovenski izobraţenci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. V tem okviru so začeli zbirati arhivsko gradivo privatne provenience - predvsem zapuščine štajerskih kulturnih delavcev. Leta 1909 so sklenili, da bodo arhivsko gradivo tudi publicirali. Ideja o ustanovitvi javnega arhiva v Mariboru se je pojavila ţe v začetku 20. stoletja. Formalno so jo uresničili šele leta 1933, ko so sprejeli Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru in s tem ustanovili mariborsko arhivsko institucijo. Delovno območje Banovinskega arhiva je po takratnem poslovniku obsegalo vso bivšo slovensko Štajersko, jugoslovanski del Koroške in Prekmurje. Leta 1941, ko je arhiv prenehal obstajati kot samostojna ustanova, so ga kot oddelek priključili mariborskemu muzeju. Njegove strokovne aktivnosti pa so skoraj ugasnile. Kot samostojna arhivska kulturna ustanova je bil arhiv obnovljen šele v začetku l. 1952 z nazivom Drţavni arhiv LRS - podruţnica Maribor. Leta 1963, je mariborski arhiv s statutom dobil svoj današnji naziv: Pokrajinski arhiv Maribor in še danes pristojno območje. 16

Kitovar Jurij, roj. 26.03.1790, umrl 26.12.1863

17

britovf (neknjiţno ljudsko) pokopališče

18

ali je to posestvo Komlanc Matije, ki je ţivel v Jevši 31?-podatki iz Zapisnika duš od leta 1848 do leta 1857 19

špilja – votlina, jama

20

termin je nečitljiv in meni neznan

21

Namurš Martin, roj. 27.10.1794, stanujoč Pole 3, Polana

22

Cirje - zaselek na Razborju jugovzhodno od Razborja (pod Lisco)

23

Polje - zaselek na Razborju (vzhodno od Razborju pod Lisco)

24

Panonija, v starem veku rimska provinca Pannonia, obsegala je zahodni del Panonskega niţavja (med zgornjo Donavo na severu, juţnim delom Donave na vzhodu in Alpami na zahodu), na jugu pa

10


Še danes meja med Breţicami in Celjem! Na Lisci je pokopan neki nemški vojvoda iz Kriţarske vojske!26

še dolino Save od izvira do izliva v Donavo, Bosansko Posavino in Mačvo. Rimljani so jo osvojili v 1. stoletju pred našim štetjem v bojih z najstarejšim znanim prebivalstvom teh krajev, Iliri in Kelti. Ozemlje so leta 9. pred našim štetjem organizirali kot provinco. To so pozneje razdelili na Gornjo Panonijo (sedeţ Poetovio, zdaj Ptuj) in Doljno Panonijo (sedeţ Sirmium, zdaj Sremska Mitrovica). Med velikim preseljevanjem ljudstev so se v Panoniji zadrţevali nekaj časa Huni. Vzhodni Goti in Langobardi, v 6., 7., in 8. stoletju pa Avari. Ko so se Slovani odselili iz prvotne domovine, so se od 6. stoletja dalje naseljevali tudi v Panoniji in se tam pomešali z Avari. Panonija je tako dobila preteţno slovansko obeleţje. Hkrati z ustanovitvijo velikomoravske plemenske zveze so v 9. stoletju tudi Panonski Slovenci ustanovili kneţevino pod francosko vrhovno oblastjo, ki sta ji vladala Pribina (835-861) in Kocelj (861-874). Med Kocljevo vlado je Metod uvedel v panonskih cerkvah bogosluţje v slovanskem jeziku. Na Kocljevo zahtevo ga je nato papeţ postavil za panonsko-sremskega nadškofa s sedeţem v mestu Blatograd (nekje ob Blatnem jezeru na sedanjem Madţarskem). Po Kocljevi smrti so v Panoniji zavladali Nemci, ki so pregnali Cirilove in Metodove učence ter – kot ţe prej na Moravskem – odpravili slovansko bogosluţje. Prosti koncu 9. in v začetku 10. stoletja so Moravsko in Panonijo zavzeli Madţari, ki so postopoma dali v naslednjih stoletjih znatnemu delu Panonije madţarsko etnično obeleţje. 25

Norik (lat. Noricum) antična vzhodnoalpska pokrajina juţno od Donave s središčem v sedanji Koroški. Najprej so tu ţivela ilirska plemena, okrog leta 400 pred našim štetjem so se asimilirali z došlimi Kelti. Najpomembnejše pleme so bili razen Tauriskov Norijci, katerim se je posrečilo zdruţiti noriška plemena v Noriško kraljestvo. Imeli so ţivahno trgovino z rimskim imperijem, kamor so izvaţali ţelezo in zlato. Po letu 16. pred našim štetjem je Noriško kraljestvo postalo rimski protektorat, kasneje pa rimska provinca. Novo politično središče je bilo Virunum na Gosposvetskem polju. Dioklecijan je Norikum razdelil na dva dela: severnega Noricum Ripense in juţnega Noricum Mediterraneum z glavnim mesto Virunum, od 5. stoletja pa Teurnio (Šentpeter v Lesu) zahodno od Virunuma. Leta 691 so na ozemlje Norika začeli prodirati Slovani in Avari, v 7. stoletju pa se je tu razvila slovenska Karantanija. 26

Križarske vojne, osvajalne vojne predvsem zahodnoevropskega fevdalnega razreda proti muslimanom Bliţnjega vzhoda od konca 11. do zadnje četrtine 13. stoletja. Prvotni cilj kriţarskih vojn, osvojitev in obramba svetih krščanskih mest, se je ţe v prvi kriţarski vojni druţil z ţeljo fevdalnega plemstva po plenu in novih osvojitvah in s prizadevanjem meščanstva italijanskih primorskih mest, da dobe oporišča za trgovino z deţelami Bliţnjega vzhoda.

11


12


1.1.

Od njega dni do 1874

Razborje27, ali kakor ljudstvo pravilneje izgovarja: »Razburje« (ker silni viharji le premnogokrat preskušavajo na njem svojo grozno moč), je vas istoimene okolice, leţeča na eden kilometer dolgem hrbtišču zahodno od gore Lisce. 27

Kraj je tako imenovan (Razborje) tudi na Zemljovidu slovenske deţele deţele in pokrajin, iz leta 1852, ki ga je izdelal Peter Kozler, narisal pa Anton Knorr.. Razbor (L/24, 3924), na Razborju (430 m), razborski, Razborčani (152 prebiv.) Razloţeno središčno naselje z gručastim jedrom, zaselki in samotnimi kmetijami leţi v jugozahodnem delu vzhodnega posavskega hribovja, na pobočju in temenu Razborskega hriba, ob cesti BregJurklošter. Severno od njega se vzpenjata vrhova Njivice (801 m) in Vršica (771 m), severozahodno pa Lisca (848 m). K naselju sodijo zaselki Lisce (526 m NV), Osredek, Rupce, Dule, Razbore, Banovec, Jame, Podjame, Ruda, Kriţ, Goliše. V okolici krčevine s travniki, na terasah njive, na prisojah vinogradi, okrog njih pa prevladujejo gozdovi. Spodnja nadmorska višina

260 m

Srednja nadmorska višina

430 m

Zgornja nadmorska višina

479 m

Število prebivalcev

index

1869

223

99,55

1900

224

100

1931

207

92,41

1961

215

95,98

1971

195

87,05

1981

175

78,13

1991

152

67,86

2002

153

68,30

Povprečna letna rast prebivalcev 1931-1961 Deleţ otrok do 14 leta

17,8

Deleţ aktivnega prebivalstva.

52,0

Deleţ zaposlenih v primarnem sekt.

42,9

V sekund.sekt.

23,4

V terciarnem s.

26,0

V kvartnem sektorju.

7,8

Deleţ zaposlenih dnevnih migrantrov

55,8

0,13 - 1,15

Razbor sodi upravno k občini Sevnica. Ozemlje občine zajema del Spodnjega Posavja in Posavskega hribovja. Z občino Krško in Breţice tvori Posavsko regijo.

13


Slednja leţi 947 m nad morjem, vas Razburje pa 487 m, popolnoma prosto na vse štiri strani sveta! Spada k katastrski občini Okroglice in k politični krajini Celje, pod davčno in sodno oblast Laško. Razburje slovi zaradi krasne lege in radi svoje zgodovinske starosti. Prvotno je bilo le petero kmetičev naseljenih: Pavčnik, Vovk, Repina, Ribič in Androjna (leta 1800) 28. Danes imamo še M. Slokana z gostilno in trgovino29, novo meţnarijo in novo šolo: 1886.

28

Od navedenih priimkov so ostali le priimek Palčnik (Pavčnik), ostali pa imajo le potomce, ki nosijo drugačne priimke (npr. Androjna – Jelenc itd.) 29

Gostilna in trgovina Matevţa Slokana (fotografija je nastala leta 1888 - danes Razbor 16)

14


Kaplanija30, danes prazna, je bila pozidana 1849. leta je sluţila od 15/10.1879 do 1/10.1886 naučni svrhi31. V njej je stanoval in poučeval prvi učitelj Blaţ Jurko. Od leta 1849 do 1865 so v njej prebivali kapelani 32 kteri so dvakrat v tjednu ob ugodnem vremenu poučevali po 10 - 14 otrok v čitanju in pisanju. Čitali so katekizem in sveto evangelije. Med najbolj priljubljenimi so bili gospodje Ermenc, Černuša, Poznič. Njihovi učenci, sedaj postarani moţakarji pripovedujejo, da so prirejali med šolskim letom celo izlete na Lisco, kjer so igrali in ţemlje hrustali! Tedaj namreč je bila razburska fara precej večja. Odkar pa so k novoustanovljenim kuracijam33 Sv. Miklavţa in Jurkloštra prefarali nektere vasi iz Razburja, ni potreba več kaplana. Saj ja eden dušni pastir tudi laglje izhaja! Predhodnik sedanjega farovţa34 je bil lesen in utesnjen. Saj je le sporadično35 sluţil iz Loke došlim gospodom, kteri so hodili k tej podruţnici do leta 1788 samo ob godovih, nedeljah in praznikih opravljat boţjo sluţbo. To je bilo na »belo nedeljo«, potem na 13/6., 24/6., nedeljo pred malim šmarnom, potem 21/10. in 27/12. vsacega leta. Za vsakokrat so prejemali kot honorar 20 krajcarjev »šajna« (conventionnunge)36 v jesen pa zbirco37! Prvi farovţ so postavili leta 1789.

30

Kaplanija, kjer so bili začetki šolanja razborskih otrok (fotografirano leta 2005) 31

šolanju

32

kaplan – duhovnik, ki pomaga ţupniku ali ţupnemu upravitelju

33

kuracija – ekspozitura, lokalija

34

farovž ( neknjiţno pogovorno) ţupnišče

35

(gr. sporadikos) raztresen, posamičen, osamljen, nereden, nestalen

36

(lat.) conventire – pogoditi, domeniti se. Z farani se je torej ţupnik pogodil za plačilo 20 krajcarjev.

15


Sedanji farovţ so zgradili leta 1842 ter ga razširili oz. prezidali leta 1875 za časa ţupnikovanja častitega g. Kolariča38. Sedajna, v gotskem slogu39 zgrajena krasna farna cerkev iz leta 1867, posvečena dne 20/9 1868 je imela revno, a staro predhodnico iz 14. stoletja. Niti ni bila tlakovana. Njen strop je bil z deskami obit. Ladja je bila 11 korakov40 37

verjetno je mišljena nabirka – prostovoljni prispevki, ki se pobirajo med mašo

38

Ţupnišče danes (fotografirano leta 2004) 39

gotika – gotska umetnost, gotski slog, oznaka za zadnji umetnostni slog srednjega veka, ki se je razvil po romanskem slogu in obsega vse zvrsti likovne umetnosti od 12. do 15. stoletja. Gotika ima svoje korenine v severni Franciji, od tod pa se je razširila po vsej Evropi. Medtem ko so ustvarjali romansko umetnost duhovniki, so ustvarjali v gotiki ţe laični mojstri zidarji; pri zidanju so bili zelo uspešni, saj ustvarjajo virtuozne konstrukcijew; polne zidove in polkroţne oblike pri cerkvah so zamenjali elegantni oporniki, ki nosijo visoke in lahke loke; da bi bila konstrukcija stabilnejša, so loki šilasti in ne zaobljeni kot prej; narejeni so iz reber, ki leţe na visokih vertikalnih opornikih, ti pa su zunaj oprti na podpornike. Takšna konstrukcija daje svojstveno lepoto gotiki v arhitekturi; stavbe so zelo visoke, imajo strme strehe in dekorirano zunanjščino. Kamen je glavni gradbeni material, tako da so konstrukcije včasih zelo delikatne, kar zahteva stalno vzdrţevanje in popravljanje gotskih stavb. Zunanjost gotskih stavb je poudarjena z dekoracijo, ki ima za glavni motiv figuralno plastiko in rastlinsko ornamentiko; zelo bogate so zato vzhodne fasade ( z zvoniki) s portali in velikim oknomn v obliki rozete. V notranjosti je posledica takšne zasnove na minimum zmanjšana površina zidov; namesto polnih zidov so delali le opornike, med njimi pa so velika okna s slikami na steklu ali pa le z barvnim steklom. Gotika se je končala v 15. stoletju, ko je začela renesansa. Na Slovenskem je najstarejša gotska stavba minoritska cerkev v Ptuju, najlepša pa zagotov romarska cerkev Matere boţje na Ptujski gori pri Ptuju. 40

korak – stara mera oz. merska enota za dolţino. Poznamo še merske enote vatel, seţenj, čevelj, palec, cola in dr.

16


dolga, 8 korakov široka, kor 9 korakov dolg, 7 korakov širok! Leta 1841 so jo tlakovali. Istočasno so jo razširili, nakar jo je blagi knezoškof Anton Martin Slomšek41 24/6.1849. posvetil. Hörbiger iz Trbovelj je leta 1854 sedajne orglje postavil42. Leta 1862 so to sflikano mater cerkev zopet popravljali in pretvarjali, kar je stalo 4500 goldinarjev. In ko so jej nadeli novo streho, so ogrodje tako vpičlo usmerili, da se je 10/1.1867 ob 2 popoldan podrlo! (na novi zakristiji namreč). Veliko ogorčenje! Zato so se odločili faranje, da celo častito stavbo demolirajo43 in novo zgradijo! Načrt je napravil mojster Dichs iz Laškega44. Zgradbo je izvršil za 2225 goldinarjev palir45 Clarini iz Udine46. Ogrod47 je stesal domačin Valentin Biderman48. Celo podjetje pa je leţalo v rokah energičnega ţupnika Josip

41

Slomšek Anton Martin (1846 – 1862) Dokončna ureditev škofijskih meja, ki je bila velikega pomena za narodno ţivljenje, je bila doseţena s preselitvijo škofijskega sedeţa lavantinske škofije iz Št. Andraţa na Koroškem v Maribor (leta 1859). To delo je opravil škof Anton Martin Slomšek. Škof Slomšek je eden največjih narodnih buditeljev, pesnik in pisatelj, ustanovitelj Mohorjeve druţbe (1851), šolskih sester in bogoslovja v Mariboru. Škofijske meje so se od takrat večinoma ujemale z narodnim ozemljem 42

Tudi v ţupnijski cerkvi Sv. Lenarta v istoimenem Lenartu je imenovani mojster Hörbiger Alojz leta 1855 naredil nove orglje. 43

demolirati (razbiti, razdejati)

44

Dichs Sebastjan

45

palir (gradbeniški ţargon) delovodja

46

Udine, slovensko Videm, glavno mesto istoimene italijanske pokrajine, gospodarsko in kulturno središče Furlanije. Omembe vredne so lepe stare zgradbe: Palazzo del Commune, nadškofijska palača, stolnica, kastel z muzejem… 47

ogrodje - ostrešje

48

Biderman Valentin, roj. 10.02.1819, tesar, poročen s Heleno Klenovšek roj. 28.04.1821. Ţivela sta z druţino v Polani, imela osem otrok, eden izmed njih (Franc) je nadaljeval delo tesarja

17


Brunček-a49in cerkvenega ključarja starega Klemena rekte Srebočaka in načelnika cerkvenega odbora Mat. Martini50. Leta 1874 so prizidali še stolp in

49

Brunček Jožef, roj. 20.10.1819, umrl 12.03.1887, pokopan v Loki (rojstni podatki iz nagrobnika)

18


leta 1867 odkupili od Pavčnika novo pokopališče za 100 goldinarjev. Posredoval stari Namurš51. Zvonovi so iz Celja Steinnatza in Kaiserja iz leta 1791 in 1795. V malem je mnogo srebra. Teţa 3 stare cente (5 in 9 starih centov). »Ecce crucem Domini, fugite partes adversae«52 - proti neurju!

50

Martini Matija, rojen 08.03.1816, stanoval v Lahovgraben 24, poročen z Lucijo Della mea, roj. 15.11.1816, v zakonu se jima je rodilo 7 otrok (na sliki nagrobnik njegovega očeta na vzhodni strani cerkvenem zidu)

51

verjetno je mišljen Namurš Martin, roj. 27.10.1794, iz Polane 3

52

(lat.) Glej kriţ Gospodov, beţite nesreče!

19


Ladja53 sedanje farne cerkve je 21 m dolga, 11 m široka, presbiterij54 meri 9 m dolţine, 11 m širine55. O notranjem moram omeniti obe sliki velicega oltarja src Jezusa in Marije po Küppelwieserju in krasno Madono ital. provenience! Kriţev pot je stal 800 goldinarjev iz Gröden-a, isto tako umetniški dovršen56. Vsa stavba je veličastna in dela čast fari! Na starem pokopališču okoli farne cerkve deloma v njej so pokopani med drugimi tudi zemeljski ostanki ţupnikov Jeras †1819 in Albian – recte Ioanes Alvian † 18/3.1842. Osobito zadnega smrt je tragična. Po Oroţnovi kroniki!

53

ladja – del cerkve, namenjen za vernike

54

prezbiterij – del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino

55

Farna cerkev (fotografirano leta 2004)

56

Notranjost farne cerkve (fotografirano leta 2005)

IV. postaja kriţevega pota (fotografirano leta 2004)

20


Rojen je bil 1760 leta na Goriškem in je ţupnikoval od časa francoske invazije v Vidmu 1799 -1806 in kot mestni ţupnik v Breţicah od 1806 do 1816. Tedaj je sestavil neki zelo pogoden chronogram57 na rojstvo Napoleonovega sina, kralja Rima, zakar je prejel bogato darilo od Napoleona I 58. v zlatu! Ko je v Poljani kupil hišo št. 1659 (tam je bila doma njegova kuharica), je zaprosil na Razbor in postal tukaj ţupnik leta 1817. Leta 1840 je šel tja v pokoj v Poljano. Bil je baje veliki, močan moţak, a preprost in sloveč kot »šparmojster« 60. 1/7. 1839 so strli oz. ulomili v njegovo hišo. Kakor se je potem izvedelo, jih je bilo šest (domačinov). Odnesli so mu 6000 goldinarjev, a dobili po 5 let teţke ječe. Tri leta pozneje, leta 1842 v noči od 12 do 13 sušca61 (cvetna nedelja) pa je udrlo osem roparjev domačinov k njemu. V borbi ga je eden s črtalom udaril po glavi, vsled česar je 15/3. umrl. Ednajst let pozneje se je vse izvedlo. Pozaprli so ubijalce, da so vsi po ječah poginili! Cerkev in reveţi so podedovali po 7000 goldinarjev62. Od tedaj je marsikateri poredneţ širokoustil, da je »od tam doma, ko farje ubijajo«.

57

kronogram – napis ali verz, v katerem je letnica kakega dogodka označena z veliki, navadno rimskimi črkami v samem besedilu … 58

Napoleon I. Bonaparte (1769 – 1821) kot vojaški vojskovodja je izvedel drţavni udar in uvedel konzulat. Prilastil si je skoraj neomajno oblast. Med konzulatom je izvedel reforme v upravi, prosveti, sodstvu in financah ter dal Franciji nov kazenski in civilni zakonik. Leta 1804 se je oklical za cesarja (imperatorja). Po številnih zmagovitih vojnah je spravil pod svojo oblast večji del Evrope. Končal je tragično, pregnan na otoku sv. Helene po porazu proti Rusiji, Leipzigu, in Waterlooju… 59

verjetno gre za posestvo oz. hišo, kjer so bivali Suhodolčani (Suhodolčan Matija, roj. 18.02.1814)

60

varčneţ

61

sušec – marec – slovenska imena mesecev (prosinec-januar, svečan-februar, sušec-marec, mali traven-april, veliki traven-maj, roţnik-junij, mali srpan-julij, veliki spran-avgust, kimavec-september, vinotok-oktober, listopad-november, gruden-december) 62

farško blago – premoţenje umrlega duhovnika. Rek farško blago-konjsko meso pomeni, da si je smel v ljudskem pravu vsakdo prisvojiti zapuščino umrlega duhovnika. To pravno naziranje je bilo izpričano še v 19. stoletju. Na Vinskem vrhu pri Šmarju pri Jelšah je npr. 1860 skupina 86 oseb, večinoma gruntarjev, plenila imovino umrlega ţupnika in naredila za 692 goldinarjev škode. Taki primeri so v 19. stoletju omenjeni tudi v Kostrevnici, Prevorju, Zagorju ob Savi idr. Po F. Milčinskemu sklepamo, da se je omenjeno naziranje ohranilo do 1. svetovne vojne.

21


Na novem pokopališču počiva blagi, veleučeni ţupnik Anton Potočnik, rodom Pilštanjčan †189263. Blagi mi spomin. »Per aspera ad astra!64« Razburska okolica je zgodovinsko znamenita. Saj je ja Jazon 65 se svojimi pustolovci ţe 1000 let pred Kristusom nosil svoje usnjate čolne na svojih plečih ob obreţju Save do Timave66, koder ni mogel jadrati! Mnogi rimski denarji izpričujejo, da so se po naših gričkih naselili »zasluţni rimski veterani«. Tako »Vrh Gradca«, kjer so izkopavalni preskusi dokazali

63

64

Nagrobnik župniku Potočniku Antonu, ki pa zagotovo ni tisti, o katerem Jurko govori, da naj bi ga postavil kot prvega na novem pokopališču…Izvirni spomenik je bil najverjetneje izklesan iz kamna lehnjaka ali pa je bil narejen iz betona. (fotografirano leta 2004)

(lat.) Preko trnja do zvezd.

65

Po legendi... je Jazon, grški junak, potem ko je kralju Aitesu ukradel zlato runo, s svojo ladjo Argo pobegnil od doma in plul po širnih morjih. Namesto na jug je z Argonavti prišel do izvira Ljubljanice, kjer se je spopadel z gromozansko pošastjo in jo seveda, kot se za legende spodobi, premagal. Ta pošast naj bi bil zmaj, ki je danes upodobljen v mestnem grbu in je glavni simbol Ljubljane. Veliki zmagovalec Jazon pa je bil, če verjamemo legendi, prvi Ljubljančan.

66

Timava – reka v jugozahodni Sloveniji in severovzhodni Italiji. Dolga je 81 km, od tega teče 40 km pod zemljo. Izvira na planoti Pivke, potem ponikne kot reka v Škocjanske jame. Ponovno se kot Timava prikaţe pri Trţiču (Monfalcone) in se po kratkem teku izliva v Jadransko morje.

22


trikratno pozidavanje vrh enega drugega po kakovosti snovi in dela najmanj po 500 let razdoblja! (Pečnik67 in Stegenšek68, oba starinoslovca). Zadnja stavba je bil utrjen gradič v 14. stoletju iz umrlih Reutenberg-ovcev, kot zgodovinski predhodnik še sedaj stoječe »Rute« (Gut Ruth), koje ime pa ljudstvo izgovarja mehko: »Ruda«. Tukaj v obliţju, namreč na nekdaj graščinskih, sedaj Poljskih njivah so našli nagrobni spomenik tauriškemu kohortnemu vojvodi postavljen, kterega pa so okoli leta 1840 odnesli v Gradec v lapidarij69. Napis se glasi:

67

Pečnik J.(1835 - 1914), starinoslovec. Od leta 1892 do 1895 je izkopaval na magdalenski gori. Prekopal je osem gomil in razkril del obrambnega nasipa. Pečnikovo največje odkritje je skeletni grob št. 55 v gomili XIII. Pokojnik je imel ob sebi bronasto čelado, noţ, sekiro in sulico. Njegov visok druţbeni status je potrjevalo tudi bronasto ţezlo okrašeno z vrezi. Najpomembnejša najdba v grobu pa je bila situla. Pečnik je na Magdalenski gori odkril tudi deset rimskih grobov, leta 1892 pa je pri Paradišču izkopal antični sarkofag. Vse nakopano je prodajal, najprej ljubljanskemu muzeju, potem pa boljšim plačnikom na Dunaju. Tudi na Primskovi gori je kopal, vendar ni našel ničesar dobrega, le nekaj ţelezne ţlindre iz predrimskega obdobja. Uspešnejši je bil v Ţubini, kjer je v petdesetih rimskih grobovih izbrskal marsikaj zanimivega in dragocenega. 68

Stegenšek Avguštin, rojen 1875 v Sv. Lenartu (Tevčah) nad Laškim, umrl v Mariboru 1920. Profesor bogoslovja, zgodovinar umetnosti pionir slovenske umetnostne zgodovine. Njegovo delo O početkih jurklošterske kartuzije, ŠZN VIII. Maribor 1911.

69

(lat. lapidarium) prostor v muzeju za stare kamnite spomenike in napise

23


»Marco Ulpio – Rutilliano – Mellaei Filio praefecto suo auspiciis divi Alexandri imperat. In Persia feliciter pugnanti cohors Tauriscorum haec posuit.70« To daje misliti! Alexander Severus71 je vladal 222-235 po Christusovem rojstvu. Je-li bil Rutilijanus tukaj rojen, ali je bil le slučajno tukaj umrl (umrl 237 leta po Kristusovem rojstvu v Celju). Mnogi sodijo, da je bil tukajšnji vojak in da je ime Ruth od Rutati, rovtati, revtati, revtenbergi – izpeljano! Sedanje poslopje Ruth (Ruda) je poslednik reutenberškega Vrh Gradca, kjer ga niso hoteli več pozidati, ker je iznajdba smodnika vse »nedostopne« stavbe izjalovila. Kakor rečeno, so Reutenbergi = Routarji = Rutarji v 14. stoletju izumrli. Friderik plemeniti Reutenberški je usnubil Jeuto plemenito Raštajnsko. Edina hči Marjeta je šla k dominikankam v Studenice72! Pa tudi hči materinega brata, tedaj sestrična Sofija, rojena Raštajnski je šla k nunam v Studenice. Zato je smatrati Studenice kot neko priljubljeno zavetišče tedanjih plemenitaškinj. Ta samostan se je veselil izredne podpore Reutenbergov. Stara mati Jeuta, ţena Wlwinga Raštajnskega (kot fevdnik Auersperski) je 70

Plošča in »obelisk« na Rudi (fotografirano leta 2005) 71

Severus Lucius Septimius, rimski cesar, utemeljitelj dinastije Severov iz katere so cesarji Karakula, Heliogabal in Aleksander (222-235). 72

Studenice – vas blizu Poljčan na severnem podnoţju Boča (980 m), 261 m nad morjem. Tu je bil od leta 1237 do 1782 ţenski dominikanski samostan, ki je pripomogel kraju do trških pravic. Kasnejši magdalenski samostan je bil uničen med zadnjo vojno.

24


samostanu v Studenicah volila 5 ½ tukajnih kmetij in gozd v Lisci radi treh svojih hčera in dveh vnučkinj, ki so v Studenicah ţivele in umrle od leta 1282 do 1333. Po naključju sem našel takošen »Schermbrief« izstavljen po priorki Mariji Nepomiščeni leta 1774 dne 20. februarja po fevdnikih v Liscah Matevţu Vrisk-u h. št. 3173. Njegovo posestvo je danes za dva vinograda revneje od tedaj, a bi se danes 1888 leta ne dobilo za 4000 goldinarjev, medtem, ko je tedaj samostan plačal le 8 goldinarjev zanj! Slučajno imam tudi »Inventarium« za leta 1789 umrlim Matevţem Vriskom. V tej uradni cenitvi od 2. oktobra 1789 leta po »antmanu« Martinu Špecu in ceniteljih Josipu Novaku in Boštjanu Seliču, oba Jurklošterčana, je posestvo cenjeno na 80 goldinarjev, poslopje 20 goldinarjev, pritikline 10 goldinarjev. Od tedanjih goldinarjev je imel le 60 krajcarjev (Rhemich Celje). Oba sinova sta dedovala 12 goldinarjev in 80 krajcarjev. Podpisano v Studenicah po oskrbniku Doberšeku in kontrolorju Gutmanu 2/10.1789. Kakor nalašč imam pa tudi davčno knjiţico ravno od tega posestva v rokah. Iz te je razvidno, da je ravno Martin Vrisk plačal davka: deţelno kneţjega 28 goldinarjev 50 in »Herrnfoderungo« 20 goldinarjev 24 krajcarjev = 71.50. Leta 1811 na deţelno knjeţjega davka 61.44 goldinarjev, na Herrnforderungo = 41.30 goldinarjev = 103. in to je odrajtal ţe koncem maja leta 1811. Pomisliti je, kako je bilo tedaj hudo za denar! Ko se je cela njiva dobila za eno potico in najteţji voli za 50 goldinarjev. Kje je reveţ denar dobil? Kruc! Zadnji sledovi Reutenbergov izginejo s Teuto, ktera je bila leta 1384 prednica (priorka) v Studenicah. Med Znojilom in Rebernjakom74 sem našel nagrobni kamen pokojnic: Celzile in Sabiniane iz pozne rimske dobe z nadpisom: »Dis manibus (sacrum) Celsilla

73

Vresk Matevž, stanujoč Lisce 31, umrl 1789

74

25


Marimi filia annorum LXXV. Sabiana annorum LXX.« sluţil kot perilnik posestniku Matiji Jugu75 vulgo Rebernjašek-u. Oddal sem ga kustosu dr Stegenšek Augustu v Maribor. V dobi 1840 leta se je našel nagrobni kamen v hosti Martina Šanti-ja76, posestnika v Henini št. 12 z napisom:« Diis Manibus Inferis! Cajus Vibius Sabinus Veteranus Legionis V. Macedoniae Annorum 65, Publius Paulinis Vivus.« Tudi ta spomenik se je oddal historijskemu društvu v Gradec. Vsa ta dejstva izpričujejo zgodovinske znamenitosti naših krajev. Gotovo bi se še moralo najti dokaj starin, če bi kdo poiskati znal. Naj le še pripomnim, da je po naših krajih raziskoval rajni starinoslovec Pečnik, kteri pa se je le tam trudil, kjer mu je delo obetalo dobička. K meni je hodil spati in jesti. Ko je pa našel kaj »boljšega« je izginil v Ljubljano, kjer je skopanine prodal za dober denar. Bil je reveţ, zadnja leta alkoholik! »Noviodunum« je on odkril. To je mesto Trnovo 77 blizu Krškega. Mnogo ţarnic78 (Urnen) z pepelom zaţganih ajdov in običajnimi obulus-om in orodjem in oroţjem »(Keltenbeil«), meči, bodali, čeladami, situli, etc. je preminulo z njim. Kdo ve kam? Ob hostnem robu blizu »Hrastja« nad »Kriţem« je odkril veliko pokopališče z ţarami, lonci, »solznicami« iz davne dobe. Bil sem poleg navzoč le par uric,

Karta iz TIS-a, z Znojilami in Podvinami, kjer je ţivel Jug – domače ime Rebernjašek 75

Jug Matija, roj. 22.02.1857, umrl 13.02.1931, ţivel v Okroglice 12 (Oznajil), domače ime kmetije Rebernjašek 76

Šantej Martin, roj. 24.10.1805, ţivel v Polani 12 poročen z Marijo Zelič, roj. 1805,

77

morda gre za današnji kraj Drnovo pri Krškem (Atlas Slovenije – 154/B2)

78

žara – posoda za shranjevanje pepela umrlega. Tudi urna.

26


ker mi moja šola ni dopuščala daljše zamude. Kilometer proč proti jugu je našel gomilo. Kopal je kar na sredi in najšel v globini nad meter kostnjak, kteremu je uzel keltsko sekirico iz brona, pa pobrisal z njo v svoj berlog v Ljubljano. Ni se mi upal več pred oči. Bil je to veliki plečati človek blizu 70 let star, z zelo vajenim razsodnim očesom! R.i.p.79 Graščina »Ruda«80 kakor jo ljudstvo nazivlja, ali nemški »Gut Ruth« je od šole oddaljena le 10 minut, leţi pa na okrajni cesti, ki veţe Zidani most – Loko z Jurkloštrom, Planino etc. Poslopje je masivno a zelo preprosto zidano z krasno kletjo, ktera je bila za časa tlake in desetine polna dobrega vina. Ima eno nadstropje z lepimi sobami, ktere so svoj čas videle mnogo razkošja. Ta stavba je naslednik Reutenberškega Vrh Gradca! Posestvo je obsegalo 40 aralov81 krasne hoste, ktera je bila menda na vsacih 20 – 30 let pobita82. Vinogradov je bilo 15 aralov s trto iz Francije - zasadil jih je vnovič posestnik notar Műlle v 60 letih (1860). On je bil predsednik o. kr. Štaj. kmetijske druţbe in dober, racionalen poljedelec. Sto let pred njim je Rudi gospodaril baron Billois, ki je leta 1767 ustanovil štiri ustanove po 100 goldinarjev za 4 pridne dečke nekdanjih rudskih podanikov (njegov sin je bil v Loki vikar). Marsikteri nadarjen dijak je bil deleţen teh podpor. Travnikov in njiv je okoli 40 aralov, kacih 8 aralov pa manj vrednega sveta: plazovi, grabe! Lega tega poslopja je naravnost divna! Podnebje milo! Celo fige83 gojijo na vrtu! Leta 1873 so nakupili to posestvo baroni Bolschwing-i iz daljne Rusije, rodom Nemci iz

79

R.i.p. – (lat.) pogost napis na nagrobniku – Počivaj v miru ali Naj počiva v miru.

80

Fotografija graščine na Rudi, ki jo hrani ZVKD v Celju. 81

aral – stara zemljiška mera

82

posekana

83

figa – smokva (ficus carica), subtropsko sadno drevo ali grm iz druţine murv (moraceae); listi so dolgopecljasti, dlanastokrpi, cvetovi v hruškasti čaši; plod je zelen ali rjav, okusen, vsebuje okrog 50% sladkorja. Smokva uspeva v sredozemskem območju; v primorju in na otokih Hrvaške.

27


Knolanda. Ţal, da gospodarstvo propada in da vinogradi opustoševajo. Koder je rasel ţarki Burgundec se šopiri ţe robinija84! Sic transit gloria mundi85! Povedat mi je še o Stari Glaţuti eno uro hoda od šole proti izhodu leţeči v Lahovem grabnu št. 24. pred 100 leti so tam še steklo vlivali. A posestnik baron Winterrshofen je opustil steklarno in jo prestavil v Jurklošter. Sčasoma je prišla Stara glaţuta86, kakor so jo od nove nazivali v roke poprej tam zaposlenim delavcem Martinijem. Prvi veljavni posestnik je bil Matija Martini, rodom Furlan. Bil je varčen in štedljiv. Razdrl in razravnal tovarno, popravil gospodarska poslopja in postal dober kmet. Kako so ga okoličanje spoštovali je najbolji dokaz to, da so mu poverili ţupanstvo v Jurkloštru in načelstvo cerkvenega odbora v Razburju! Leta 1874 se je pa preselil v boljši svet! Njegov sin Anton je bil sicer študiran stavbeni podjetnik a slab kmetovalec.

84

robida – veečletni grm iz druţine roţnic. Ima vitke, s trni porasle poganjke; listi so enostavni ali sestavljeno pernati, cvet bel ali roţnat, birni plod je črn, redkeje rdeč; raste samoniklo po mejah in kamenju. 85

(lat.) Tako je slava minljiva

86

… Prva steklarna na pobočju Lisce je stala na površini, kjer je še leta 1857. imel kmetijo Italijan Martini, potomec nekdanjega steklarja. Pozneje je bila tu Jurkova (Glaţutarjeva) domačija. Danes je tu kmetija druţine Špitaler, Polana št. 57. kmeta nad Staro Glažuto ali nad Volčjim grabom so stari domačini še dolgo imenovali »lajovc«, ker je klical delavce na delo v steklarno. (To ime se v ustnem izročilu še danes ohranja)… Prebivalci še danes pravijo kraju prve steklarne »Na stari glaţuti« ali »Stara glaţuta«. … (Jurklošter nekoč in danes)

28


Leta 1878 je prodal Staro glaţuto Jurku Martinu87, ki se je tam naselil iz Pušnjekovega v Št. Janţu z deveterimi otroci, kterih najstarejši je kronist. (kot izšolan učitelj – vzgojitelj sem nastopil učiteljsko sluţbo v Razburju 15/10.1879 leta!) na bivšo steklarno nas še spominjajo dandanes imena brusilcev in topivcev stekla, ki so dohajali iz Furlanije88 in iz Bavarske. Tako n.pr. Della 87

Jurko Martin, roj. 17.10.1820, poročen z Marijo Lampreht, oče kronista Blaţa Jurka. Pokopana na razborskem pokopališču (nagrobnik fotografiran leta 2004)

88

Furlanija - Julijska krajina (italijansko Friuli-Venezia Giulia) je najbolj vzhodna deţela (ital. regione) Italije. Meji na deţelo Veneto, Avstrijo, Slovenijo in Jadransko morje. Ima 1,18 milijona prebivalcev. Glavno mesto je Trst. Deţela je razdeljena na štiri pokrajine (ital. provincia) z glavnimi mesti Trst (Trieste), Videm (Udine), Gorica (Gorizia) in Pordenone.

29


Mea, De Santi, Capellari, Pettini, Martini, Schmidti, Biderman, Dominki, Perki, Truppi, Empereli, Pompe-ji, Beci, Bertakoli itd. Če še eno ali dve zapišem o obeh podruţnicah: Sv. Jošt 89, Sv. Kancijan, potem sem pa izčrpal zgodovinsko točko programa. Obe filialki 90 sta stari in čedni. Njim početek sega nazaj v ono dobo, ko so cerkve vsled bojazni pred boţjo jezo kar rasle, kakor gobe po toplem deţju, to je bilo 1300 do 1600. Različne verske sekte so mešale svet in plašile slabo vest tedanjih ljudi. Vstajali so pridigarji, puščavniki, ki so hoteli ves svet prenoviti. Duhovstvo se med seboj samo ni porazumevalo. Med njimi je bilo veliko »gnjilega«. Nekateri so bili zelo goreči, drugi zelo brezbriţni, nekaj pa celo popolnoma propalih. Po kloštrih je ponehalo redno krščansko ţivljenje, saj so kar ţenili. Lahko, da so se boţje jeze zbali bolj zavedni kristjani, pa tudi spokorniki. Hoteli so zadostiti. Vedne vojske s Turki in med seboj so posurovile ljudi, da so postali pohlepni in pohotni. Uboj, rop, poţig, to je bilo na dnevnem redu. Da bi tem propalicam zbudili vest, so pridigovali o bliţajočem se sodnem dnevu, ko bo ljubi Bog udaril človeštvo, kakor nekdaj Sodomo in Gomoro91, ali Egipčane, ali Asirce,

89

Podruţnična cerkev Sv. Jošta (fotografirano leta 2005)

90

filialka – podruţnica (podruţnična cerkev)

91

Sodoma in Gomora sta dve od biblijskih mest, ki so bila zaradi svoje pokvarjenosti kaznovana z ţveplenim deţjem. Zgodba sega v čas očaka Abrahama.

30


ali Izrael. Da se boţjemu uţaljenju zadosti, se je zahtevalo dobrih del s poravnavo storjenih krivic, graditvijo samostanov, cerkva, itd. in ljudstvo je šlo v sebe in je delalo za boţjo čast in odvrnitev boţje jeze in za svojo rešitev. Tako so nastale kapele, podruţnice, boţja pota, samostani, hospici, ustanove vsake vrste. Celjski grofje so v pomirjenje svoje vesti obdarovali Jurklošter, izgradili Pleterje92, obdarovali premnogo cerkva z denarnimi ustanovami za »večno luč« itd.

1 Mz18, 24-29: In Gospod je deţil nad Sodomo in Gomoro ţveplo in ogenj od Gospoda z neba; in pokončal je ta mesta in vso ravnino in vse prebivalce tistih mest in kar je raslo na zemlji. In ţena njegova, gredoča za njim, se je ozrla nazaj, in postala je solnat steber. Zjutraj zgodaj pa vstane Abraham in odide v oni kraj, kjer je prej stal pred Gospodom. In pogleda proti Sodomi in Gomori in proti vsej zemlji one ravnine, in videl je, in glej: dim se je vzdigal od zemlje kakor dim apnenice. Zgodilo se je torej, ko je Bog pokončaval mesta one ravnine, da se je Bog spomnil Abrahama in odpeljal Lota iz propasti, ko je podiral mesta, v katerih je bival Lot. 92

Edini še delujoči kartuzijanski samostan Pleterje v Sloveniji je ustanovil grof Herman II. Celjski, pomembna politična in kulturna osebnost svojega časa.

31


Tako je Kancijan ţe leta 1545 imel svoje svetišče tam v Kremenu kakor zdaj, samo zelo revno, siromašno je bilo93. Obod, pa zvonik, pa kaka miza z razpelom in streha, pa je bilo za prvo silo. Tekom let pa so popravljali in

Zidavo samostana je vodil kasnejši prior Hartman, doma iz Anglije. Ustanovo so kmalu prizadeli večkratni turški vpadi, nato pa še vplivna protestantska soseščina. Leta 1595 je bil samostan razpuščen ter izročen v roke jezuitom v ljubljanskem kolegiju. Kasneje je prešel v zasebno last; leta 1899 ga je kartuzijanski red odkupil in pozidal nov samostan. Od starega samostana so se ohranile samo gotska cerkev Sv. Trojice, ki je najbolje ohranjena kartuzijanska cerkev v Evropi ter sosednje stavbe

93

Sv. Kancijan –

V vizitacijskem zapisniku iz leta 1545 je potrjen obstoj te cerkve, ki pa je bila takrat narejena iz gline in peska. Na njenem mestu so leta 1737 s pomočjo prebivalcev Kremena, Poljane in Hinine zgradili zidano poslopje. Tristransko zaključen obokan kor je osem korakov doilg in sedem širok. Tam postavljeni oltar sv. Kancijana, mučenca nosi letnico 1682. v sorazmerno dolgi ladji stojita dva stranska oltarja: desno sv. Roka z napisom: »S. Roche ora pro nobis 1647« in levo sv. Magdalene z napisom »Hoc altare S. Mariae Magdalenae et Agnetis Sebastiani Sazverev, Blashe Jurian, Andrea Tautscher, Parocho in Lak 1662« (ţal so pri restavriranju notranjosti cerkve napisa odstranili). Nad ladjo je bil strešen stolpič v katerem sta visela dva mala zvonova. Pred glavnim vhodom je bila lesena veţa. Boţjo sluţbo je opravljala loška duhovščina 25. maja, 31. maja (patrocinij), 4. in 22. julija in na dan posvetitve, ki se praznuje nedeljo po sv. Oţbaltu. Leta 1824 so pod vodstvom ključarja Gašperja Palčnika ( Palčnik Gašper rojen 26.12.1782, umrl 25.04.1856) zgradili zvonik na juţni strani cerkve in odstranili stari leseni stolpič. Leta 1830 so prigradili novo zakristijo, leta 1835 so cerkev tlakovali s kamnitimi ploščami, 1852. leta je dobila cerkev novo ostrešje. Leta 1861 je Anton Samassa iz Ljubljane ulil tri nove, večje zvonove za to cerkev in 31. avgusta leta 1861 so jih slovesno umestili v zvonik.

32


spopolnjevali te zgradbe do današnjega dne! Tako leta 1682, 1737, 1891, pa še bodo.94 Ladja cerkve sv. Jošta se je obočila leta 174695. Obe podruţnici sta čedni ter izpričujeta versko naboţnost Razburjanov. Pred letom 1789, ko še Razbor ni

94

Notranjost cerkve Sv. Kancijana v Kremenu (fotografirano leta 2005)

33


imel svojega ţupnika sta obe filijalki slišali96 pod ţupnijo Loko, kakor je Razburje samo tudi. Duhovnik ki je prišel iz Loke sv. opravilo opravljat, je prejel 30 krajcarjev honorarja, v jeseni pa zbirco. Ovsa in ajde je bilo dosti, pa tudi povesma. Sir so pa plačevali. Pšeničke je bilo bolj po malem, ker sv. Kancijan nima čez 10 dobrih kmetov v okolici. Tako tudi sv. Jošt. A temu so 95

Sv. Jošt - To, na juţnem pobočju Lisce leţečo cerkev, je Razborski fari odstopila ţupnija Loka, kot tudi cerkev sv. Janeza na Razborju, cerkev sv. Trojice na Lipi, pa je bila leta 1857 odstopljena kuratiji Jurklošter. Kdaj natančno je bila zgrajena cerkev. Sv. Jošta ni znano. Cerkev sv. Jošta ima poligonalno zaključen obokan kor (dolg deset korakov, in sedem korakov širok), kjer stoji glavni oltar sv. Jošta. Ladja, ki so jo 1746 leta obokali, ima dva stranska oltarja, desno od 1844 Blaţeno devico Marijo, prej sv. Izidorja in levo sv. Jakoba in Filipa. Na mestu prejšnjega predprostora zidan stolp, v katerem sta bila dva zvona, mali iz leta 1672 in veliki iz 18. stoletja, katerega je ulil Balth Sneider v Celju. Velikega so nemški vojaki vrgli skozi lino zvonika pred cerkev in uporabili za izdelovanje municije in oroţja, tako je ostal le še majhen. Cerkev je imela tudi vinograd v Znojilah, ki pa je bil kasneje v letu 1785 verjetno odprodan, ko naj bi dobili dekret o razpustitvi cerkve. Boţjo sluţbo je v cerkvi sv. Jošta opravljala loška duhovščina 1. in 15. maja, 11. junija, 25. julija in na drugo nedeljo po prazniku sv. Mihaela. Pisec Oraţem v kroniki še navaja, da je za vsako teh opravil duhovniku pripadal honorar 30 krajcarjev. Cerkev se je v novejšem času nekajkrat popravljala, vendar so bila to le manjša vzdrţevalna popravila (zaradi zamakanja se je popravila pribliţno pred dvajsetimi leti streha – ostrešje in kritina). Maše se pri sv. Joštu opravljajo skozi vse leto, razen v zimskem času, tako je prva maša v koledarskem letu na pustno nedeljo, t.j. danes, na Joţefovo 19.marca, na Veliki ponedeljek, Binkošti ponedeljek, na dan sv. Jošta 17. maja in na Martinovo nedeljo. V cerkev je bilo februarja 1990 vlomljeno in storilca sta odnesla kipe, plastike, lesena razpela, skupaj 31 eksponatov, dela domačih rezbarjev iz prve polovice in srede 19. stoletja, kjer se tradicionalno baročni slogovni elementi ţe prepletajo s sodobnimi neogotskimi vplivi, torej večje ali manjše vrednosti, večjega ali manjšega kulturnega in zgodovinskega pomena, skupna škoda ocenjena s strani izvedenca umetnostno-zgodovinske stroke prof. dr. Ivana Stoparja pa je bila na dan storitve kaznivega dejanja 352.000,00 din ali 50.000 DM. 96

slišali – sta sodili ali sta spadali

34


nosili Krajnci mast in krače97, ker je dober zaščitnik ščetincev. Leta 1774 so pozidali pri sv. Joštu tudi meţnarijo. Tedanji cerkveni ključar Boštjan Namurš je bil sploh inteligenten človek. Saj je tudi svojo hišo tedaj pozidal in jo okrasil z fresko sv. Dominika, ktera je še danes kot včeraj zgotovljena. Namurši so bili trdni kmeti. Govorilo se je celo o zlatem vozičku in teţkem zakladu kterega so baje čuvali, dokler niso prišli ponj (uzmoviči?) kteri so ga v Zagrebu zapili. Pod lipo sv. Jošta je bil za časa francoske invazije zakopan zaklad. Ko so pa prišli čez dolgo let ponj našemljeni ljudje po noči, seveda, je prebujen meţnar iz svoje muškete pihnil po njih – pa so šli, meţnar si je pa zaklad obdrţal. Od tedaj je bogatel! ?Zgodovinsko? Enako je vedla povedati rajnca Bukovečka, kako je Pompetov Marko 98, berač, v Lisci narajmal tatove, ki so po noči zakopavali denar. Marko ga je pozneje izkopal in ga dal posestniku nečaku hranit. Ko je Marko nagloma umrl, je denar Jošku Pompetu99 v Cirju ostal. Od tedaj bogatija! »Popred se niso zmogli.« tako je vedla povedat Bukovečka. Bog jej daj dobro! Bila je to stara 97

kračevanje - licitacija prekajenih mesnin, darujejo jih verniki, na praznik sv. Antona Puščavnika (17.1.). Šega je nastala iz zaobljube v času kuge (17. stol.). po 2. svetovni vojni je marsikod zamrla, po 1990 jo oţivljajo.

Na Razborju se je stara šega obudila leta 1998 in od takrat se vsako leto izvede licitacija krač. Izkupiček je namenjen obnovi podruţnične cerkve (fotografirano leta 2005) 98

Pompe Marko, roj. 1810, umrl 04.02.1874

99

Pompe Jožef, roj. 12.02.1837, umrl 25.03.1916

35


zgovorna ţenska, ki je kaplanu kavo v neoţganem zrnju kuhala. Baje je vrela celo dopoldne, pa se ni omehčala, pa tudi ne pofarbala. »Šencej ti!« Radi popolnosti zgodovinskega podavanja naj na kratko omenim, da je sosednjem Zidanem mostu in Loki Babenbergovec Leopold VI. Gloriosus večkrat dvoril. Sprejemal in zasliševal je ovajalce, pritoţevalce in obdolţence, ter »delal pravico«! V loški farni cerkvi sta freskopodobi njegovega očeta Leopolda V krepostnega in nja soproge Theodore, hčerke Emanuila Grškega carja100. V Loki je 1208. leta dal tudi cerkev pozidati. Zakaj so mu ravno Ločani tako k srcu prirasli, ne vem. Sicer pa tedaj v Loki ni bilo fare, pač pa je Egidij

100

¸

Freske v notranjosti cerkve Sv. Helene v Loki (fotografirano leta 2005)

36


pri Mostu gospodoval čez Širje, Zidani most101, en del Loke, ostalo je spadalo pa k Jurklošterski kartuziji, ktere pospešitelj je bil tudi on. Leta 1222 je isti vojvoda Leopold Slavni poleg kapele sv. Egidija Zidanmoškega na kranjsko obreţje dal zidati most prek Save, da bi ojačil in olajšal trgovanje v »Windmark«. Leta 1224 je bil most dozidan in s posebnimi dobrinami opremljen. V celjskih bojih med Celjani in cesarjem Friderikom IV. Dolgoţivim so leta 1442 ta most razdrli. Čez dolgih 400 let pa so ga na novo zgradili leta 1824 pod drţavnim oskrbiteljem nadvojvodo »princ Ivanom«. 26/4.1244 je Štaj. Avstr. Vojevod Friderik Bojeviti posledni Babenbergovec, dvoril v Zidanem mostu, ko je brata Wittego in Rudiger-a z dvorom Halbeuraju-om obdaril. Od tega starega Leopoldovega mostu ima kraj svoje današnje ime, poprej se je imenoval »Ponte de Classensteini« ali pa tudi »Ponte de Razach«. (Clasenstein je identično z Klausenstein102, to je ona skala nad postajo na kteri je bila trdnjavica za varstvo mostu pozidana. A most je stal ţe tudi ob času Rimljanov, pa bil porušen ob času »selitve narodov«. A tisti most ni bil čez Savinjo zgrajen, ampak čez Savo tja na desno obreţje na oni griček ali holmec, na katerem danes stoji veliki kriţ. Tam se nahaja še mosta vzglavnik dandanes in se vidi, kdar je suša in Sava »nizka«. Toliko o Zidanem mostu.

101

Panorama Širja (fotografirano leta 2005)

Cerkev v Zidanem mostu (fotografirano leta 2005)

102

(nem.) kamen nad sotesko. Kot prometno kriţišče se je Zidani most uveljavil ţe v rimski dobi, ko je bil zgrajen most čez Savo tik nad sotočjem s Savinjo. V strugi Save so bili najdeni predmeti iz bronaste dobe in rimski denar. Babenţan Leopold VI. je ok. 1223 leta zgradil tu zidan most, po katerem je kraj dobil ime, za zaščito mostu pa postavil grad Klausenstein. V 15. stoletju je celjski vojskovodja Jan Vitovec v bojih s Habsburţani razrušil grad in most. V 13. stoletju je nastala bliţnja cerkev sv. Egidija, ki so jo podrli med gradnjo ţelezniške proge leta 1848. Ko je stekla ţeleznica proti Ljubljani, je postal Zidani Most pomembna postaja za pretovarjanje blaga iz vlaka na ladje in obratno. To je trajalo do 1862, ko so zgradili ţel. progo proti Zagrebu. Od 1857-1914 je tu obratovala cementarna, ki je po zadnji vojni delo obnovila. Na s. kraju Zidanega Mostu ţe v območju Spodnjega Breznega je v istem razdobju med 1857 in 1914 obratovala oljarna.

37


O Loki103 nimam drugega povedati, kakor da je ime staro slovensko in znači »močvirje«. Sledovi istega obstajajo še dandanes pri izhodnem delu vasi »Račice«, kjer se še vedno nahajajo v njem, namreč v močvirju male povodne ptice »Schrottbeutel«104 in »Regenpfeifer«105, to so račice, velikosti jerebic in temnega perja. Loka ima stari »Gradič«, na voglu hiš severne fronte, ko se cesta obrne iz trga (Platz) proti severju vštric nove graščine. V tem gradiču, ki pa ne izgleda tako aristokratsko, kakor bi se dalo slutiti ime, so bili »die Herrn von Laak«106, pozneje so si ti zgradili novo poslopje z visokim pritličjem in enim prostranim nadstropjem. Nekdanji pristni »motozarji« so izumrli. Današni bivalci so priseljenci 19 stoletja: Bovčanje, Furlanije. Škerta, Morinc, Kajtna, Praţen, Runovc, Mlinar, Breznik, Gvardijan, so stare, deloma izumrle, deloma izseljene rodbine! 103

Nemško in zgodovinsko ime Laak. (L/23, 2480), v Loki (208 m) loški, Ločani (295 preb.). Loka pri Zidanem mostu leţi na levem bregu reke Save ob cesti Zidani most – Sevnica. V Loki se je rodil knjiţevnik Ludvik Mrzel (1904-1971). (Fotografirano leta 2004)

104

za katero ptico gre, ne morem ugotoviti, kajti der Schrrotbeutel je mošnja za šibre, die Beutelmeise pa je plašica, remec (ptica) 105

(nem.) der Regenpfeifer = deţevnik, prosenka (ptica)

106

Loška gospoda

38


»Motozerje« so jo imenovali okoličanje za to, ker so z motvozi vezali za vojake nalovljene fante pred 100 leti. Tedaj še vojna dolţnost ni bila obča107. Sedaj še nekaj o Jurkloštru in Veroniki Deseniški! Na zahodni strani Jurklošterske graščine je najti vzidan kamen z napisom v gotiki108: »Anno MCCVIII a Leupoldo duce Austriae Stiriaeque; fundatum est hoc manasterium in honorem st. Mauritii sociorumque ejus sub regula sancti ordinio Chartus«109

107

… Iz najemniških vojakov so se v 17. stoletju oblikovali stalni regimenti. Slovenci smo za tovrstno vojaško enoto povzeli rusko besedo polk. Med tridesetletno vojno so se naši vojaki borili v polkih, ki so nabirali vojake tudi pri nas. Vojaki so bili praviloma prostovoljci. Proti koncu 17. stoletja so včasih vojake zbirali tudi nasilno, toda to je bilo še daleč od kakršnekoli vojaške obveznosti. Fantje in moţje so se – zaradi denarja ali ker ni bilo boljše priloţnosti – dali zapisati v ta ali oni polk. Oficir z nekaj vojaki je hodil iz kraja v kraj in razglašal, da nabira vojake za svoj polk. V najlepših barvah je opisoval polk, njegovega poveljnika in junaštva. Ob tem je povedal, koliko bo dobil vsak, ki se bo dal zapisati, takoj na roko, in kolikšna bo potem plača. Bodoči vojaki so se najraje vpisovali v znane polke proslavljenih poveljnikov. V začetku 18. stoletja se je začelo z ukazi določati, koliko vojakov mora dati posamezna deţela. Deţele so bile dolţne poslati predpisano število vojakov ali zbrati določeno vsoto denarja. Do leta 1748 so tak način zbiranja vojakov potrjevali deţelni stanovi. Prisilno novačenje je bilo uvedeno leta 1769. novačenje za tuje vojske je bilo leta 1752 pod smrtno kaznijo prepovedano. Z urejanjem vojaške obveznosti se je spreminjala doba vojaške sluţbe. 10. marca 1773 je bilo predpisano, da mora vsak, ki je potrjen k vojakom, sluţiti do smrti. Prej je bil iz vojske lahko odpuščen samo zaradi invalidnosti. Navadno je odšel med berače. Vojaška sluţba pa tudi ni bila obvezna za vse. Popolnoma oproščeni so bili duhovniki, plemiči, dvorni svetniki, uradniki, višji usluţbenci, meščano deţelnokneţjih mest in trgov ter njihovi sinovi in obrtniki, če so svojo obrt tudi opravljali. K vojakom ni bilo treba plemiškim lakajem, uradnikom zemljiških gospostev, ţupanom, sodnikom in izobraţencem vseh vrst. Doma so lahko ostali lasznikim kmečkih posestev … Kdor je le mogel, se je vojski skušal izogniti. Slovenci so beţali čez mejo na Hrvačko, kjer vojasške obveznosti ni bilo, ali na Benečansko. V času naborov so se skrivali po gozdovih, pozimi pa drugje. Oblasti so jih lovile. Naborne komisije so prihajale nenajavljene ali pa so si pomagale z zvijačami. … 108

gotica – nemška pisva; nastala je v 12. stoletju hkrati z gotskim slogom v stavbarstvu, ki je prav gotovo vplival na oblikovanje te abecede; glavna značilnost gotskega umetniškega stila, koničastost oblike, se kaţe tudi tu. V primerjavi z zaoblenostjo stare latinice (antiqua) se črke gotice odlikujejo z zlomljeno linijo in ornamentalnostjo, zlasti pri velikih črkah. V poznem srednjem veku je skoraj vsa Zahodna Evropa uporabljala to abecedo. V svojem razvoju je gotica dosegla vrh v dobi baroka, ko je v tipografiji t. i. »fraktura« (zlomljena pisava) najvaţnejši tip tiskanih črk. V novejšem času je gotica odstopila svoje mesto latinici, ki je primernejša, zalsti za tiskanje znanstvenih del. 109

(lat.) Leta 1208 je avstrijski in štajerski vojvoda Leopold ustanovil ta samostan v čast sv. Mavricija in njegovih tovarišev po pravilih sv, kartuzijanskega reda. (plošča je bila še po II. Svetovni vojni vzidana pred vhodom v graščino, ko se je poslopje začelo rušiti, so jo pritrdili na eno izmed sten občinske stavbe v Laškem.)

39


Kakor je Babenbergovec Leopold Slavni ob izlivu Savinje v Savo zgradil most in v Loki pozidal cerkev sv. Helene110 v spomin svoje matere, hčerke ogrske kraljice, tako je v Marijini vasi na prošnjo kartuzijanskega priorja Nikolaja leta 1208 obnovil Jurkloštersko kartuzijo111. A s to ni bilo sreče! Bodi si, da je imela premalo dohodkov za svojo eksistenco in se je konvent112 pokmetil in posvetil, 110

Cerkev sv. Helene v Loki (fotografirano leta 2004)

111

Cerkev in ostanki kartuzije Jurklošter (fotografirano leta 2005)

40


ali da je bilo krivo vodstveno nadzorstvo, ali da je v tej dolinici zavladal takošen posveten duh, ki se ni dal odpraviti, resnica je in ostane, da so to kartuzijo dvakrat zatrli in jo končno Jezuitom izročili. Omenili smo ţe, da so Celjski grofje bili tudi tej kartuziji zelo naklonjeni, da so jo obdarovali. Povedati je še, da je Celjan grof Herrmann II. drugo ţeno sina Friderika II., lepo Veroniko plemenito Desiničko113 radi njene rodbinske neznatnosti dal ujeti in na Ostrvicah v ribniku (kopeli) pod gradom utopiti, nakar jo je v Braslovčah 114 pokopal, a pozneje izkopal in prepeljal v Jurklošterski samostan grof Friderik II., kjer še sedaj odpočiva v pokopališčni kapeli ali pod oltarjem na kriţnem hodniku (Kreuzgang). (V cerkvi so jo iskali pa ne našli). To se je zgodilo leta 1428!115 1591 so Jurklošterski samostan prevzeli Jezuiti in ga imeli do leta

112

Konvent –enta (lat. Conventus = shod) samostanska duhovščina

113

Rudi Španzel: Friderik II. Celjski, fiktivni portret

Rudi Španzel: Veronika Deseniška, fiktivni portret

114

Braslovče – krajevno središče kmetske okolice pod Dobrovljami blizu severnega zaključka spodnje Savinjske doline. Nadmorska višina 309m. kraj je prvič izpričan sredi 11. stoletja. Leta 1457 je bil povzdignjen v trg. Juţno od njega so razvaline gradu Ţovneka, od koder je izšel rod poznejših grofov Celjskih. 115

Romanca med Veroniko in Friderikom se začne leta 1422 (po nekaterih virih ţe prej), ko je Frideriku umrla prva ţena iz rodu Frankopanov. Ţe Valvasor je pisal, da “se je močno raznesla govorica, da jo je njen moţ, grof Friderik v postelji zadušil, da bi si za plemenito mladenko, Veroniko Deseniško, ki ga je z lepim pogledom vţgala, v svoji zakonski postelji napravil prostor za zakonsko zvezo in tudi v rokah drţal njo, ki jo je ţe v srcu nosil. In ker se je tri leta po smrti prve ţene poročil z njo, je splošni sum postal še močnejši”.

41


1775, ko so bili Jezuiti razpuščeni116, a premoţenje je bilo oddano učnemu zavodu cerkvenega sklada (verski sklad). Cerkvica z zvonikom je zidana v gotskem slogu!

Prizor iz predstave Veronike Deseniške Otona Ţupančiča (Šentjakobsko gledališče v Ljubljani, gledališka sezona 1978/79, v naslovni vlogi dramska igralka Saška Pavček-na sliki)

Friderikov oče, grof Herman II. Celjski, je poroki nasprotoval ţe iz političnih razlogov, ker ni hotel pretrgati prijateljstva s hrvaškimi knezi Frankopani. Grof Herman je nad Fridrihštajn poslal močno četo vojakov, ki naj bi ljubimca na silo ločila. Friderik je poskušal ubeţati očetovi jezi, a zaman. S pretvezo so ga ujeli in odpeljali v Celje. Ko je bil Friderik na varnem, je grof Herman zopet poslal četo vojakov, ki naj bi pripeljala Veroniko v Celje na sodbo. Čeprav so pretaknili ves grad in okolico, je niso našli, ker je ţe bila skrita v hiši grofovske uprave na Kunču, nato pa je izginila brez sledu v mračnih kočevskih gozdovih. Dodobra so prečesali vso kočevsko deţelo, a Veronike niso našli. Po dolgotrajnem iskanju so jo s pomočjo ovaduhov izsledili nekje v bliţini Ptuja in jo zaprli. Ko je bila pripravljena toţba, je grof Herman Veroniko predal sodišču, ki naj bi jo obtoţilo čarovništva in poskusa umora samega grofa Hermana. Zaradi pomanjkanja dokazov in zato, ker “odvetnik, ki so ji ga morali dovoliti, se je zanjo viteško boril in zmagal”, je sodišče Veroniko oprostilo vsake krivde. Kjub razsodbi pa grof Herman Veronike ni izpustil. Zaprl jo je v ječo na gradu Ojstrica, kjer naj bi umrla od lakote. Ker pa je bila taka smrt počasna, grofova maščevalnost pa neučakana, je ukazal dvema vitezoma, da jo nasilno pokončata. Utopila sta jo v koritu za napajanje ţivine, 17. oktobra 1425 (1428 ?). Njeno truplo so prepeljali v Braslovče in ga tam pokopali. Šele kasneje je smel njeno truplo grof Friderik prepeljati v samostan Jurklošter. Friderik je moral očetu odstopiti vse gradove, tudi Fridrihštajn, ki ga je sam sezidal. Grof Herman je razdejal grad Desenice, pobil Veronikinega očeta, znesel pa se je tudi nad komaj zgrajenim Fridrihštajnom. Vojaki so pod grajska poslopja in obzidja postavili sode s smodnikom in jih zaţgali. Močni grajski zidovi so se posipali po strmem pobočju in debelo kamenje je frčalo po zraku.... Po Veronikini smrti se je oče spravil s sinom in ga izpustil iz ječe. Friderik je dal grad ponovno sezidati in je v njem potem zelo razkošno in razuzdano ţivel. 116

pod vplivom razsvetljenskih idej je papeţ Klemen XIV leta 1775 red razpustil. Toda leta 1814 je bil obnovljen in deluje še sedaj. V naše deţele so prišli Jezuiti prvič leta 1596 (v Ljubljano).

42


Tako smo končali zgodovinsko snov, da preidemo k popisu razgleda raz Lisco, kjer je postavil kronist planinsko zavetišče na 947 m visokem vrhu. Po sedanji okrajni cesti iz Brega ob Savi mimo Rude idoč pridemo okolu Vrh Gradca – groblja Reutenberga – na Sele: 700 m ob desni se dviguje naša Lisca 947 m, raz ktero se nam nudi impozanten razgled 117. To pa zato, ker je nje lega tako naravno ugodna, da gledamo nemoteno mimo in prek drugih vrhov na vse štiri strani sveta. Začnemo na severu. V ozadju zremo konture bogatega od vzhoda na zahod se razprostirajočega Pohorja z farami: Šmartno, Kebl, Tinje, Komerje, Sv. Fingerta118, Sv. Anton. Blizu srede se dviguje Črni Vrh (1500 m), nad Slovenj Gradcem pa Velka Kopa (1400 m). 117

118

nečitljivo

43


Skonc Pohorja ob severni levi se razteza od juga na sever Golovec, 2000m (KorAlpe). Še bolj na levo opazimo vštrično z Golovcem: Svinjarico: 2000 m. vmes leţi Labodska. Ob jasnih zimskih dneh, osobito pa na novo zapadlem snegu gledamo v ozadju na severju Koroško Štajersko Alpe: Kravje in Ţenske (Kuh und Frauen Alpe). Po slučajnem poletnem hipnem deţju se nudi očarljiv pogled na Gorenje Štajersko Niţje Avstrijsko velikansko gorovje: Hochschwab (2278 m), Hochtor (2373 m), Dachstein (2996 m), Kőnigsstuhl (2331 m), in Eisenhut (2441 m), Hochgolling (2863 m) se vidijo po zimi večkrat! Obračajoč oči še bolj levo, v severno zahodnjo smer, vidimo v bliţini: Urško 1700 m, Peco 2100 m, Raduho 2200 m, Ojstrico, Skuto, Grintovec 2500m. Med Raduho in Ojstrico gledamo Oljševo 1400m in preko nje Obir 2000 m. v posebnih prilikah se vidi med Ojstrico in Obirkem v ozadju Hochalmspitze 3400 m. ob levi mimo Grintovca v ozadju je orjak Veliki Venediger z 3668 m. sosed mu je Veliki Klek 3708, leţeč v isti daljavi bolj vzhodno! Zahodna stran je venčana z Triglavom 2864 m. ob isti konturi na desno gledamo Razor 2600 m za njim Jalovec 2855 m in malce višej a zavijoč v locnu bolj nazaj na zahod Mangart 2678 m. v isti smeri v ozadju Hochgall 3440 m ţe na Tirolskem med Puštersko in Defferegersko dolino. Med Triglavom in Črno Prstjo 2246 m, preko Krna 2350 m v ozadju Mte. Kristallo 3216 m, Mte. Canin 2573 leţio v isti smeri koj za Trigl.Črnoprst konturo preko Krn-a 2350 m. Mimo Kuma 1219 m v Tarnovanskej skupini sta Goljak = 1496 m in Čavn 1308. v isti smeri v ozadju Mte. Cavallo 2251 m in ColNudo 2442 ţe v Furlaniji. Čez v daljnjem ozadju ob Švicarski meji Odamello 3548. v Hrušici leţi Nanos 1299 m pred njim (vzhodno) Postojna. Za Čavnom leţi Gorica preko Ljubljane. Na jugu gledano Sneţnik 1796 m preko Sodraţice, Sneţnik 1506 preko Kočevja, Ostri vrh 1119 m, Dar Nog 1208 m, Hornwald 1100, Klek 1200 za Gorjanci, Sv. Jedert 1183 m, Sv. Petek 800 m, Cirnik 620 m. Bolj v ozadju sta Risnjak in Bela Lazica, Mala in Velika Kapela in Velebit še niţje na jugu z sv. Brdom 2100 m pri Zadru. Gorjanci so nam preblizu, sicer bi videli Bosničke velikane. Proti vzhodu zagledamo Sleme 1000 m, ki se razteza od Zagreba do Warasdina in pred kterim zahodno leţi Hrvatsko Zagorje119, kterega Šenoa120 ne more prehvaliti. Malo višej je

119

Hrvatsko Zagorje – gričevnat svet na Hrvaškem severozahodu od Medvednice (Zagrebačke gore), v porečju Krapine in Sotle na meji z republiko Slovenijo in ob vznoţju Ivanjščice, Maceljske in Kostelske gore. Pokrajina je gosto naseljena, najpomembnejši kraj pa je Krapina. Znani so tudi Kumrovec, Klanjec, Zlatar in Marfija Bistica.

44


Ivanščica, Donati 883 m ali Rogač in Boč 940 m. Preko Ptujskega polja vidimo včasih po zimi Geschriebenstein 863 m in preko Konjiške Gore 1000 m in Pohorja 1300 m Wechsel 1728 m. od naših trgov in mest se vidijo: Radeče, Sevnica, Rajhenburg, Krško, Breţice, Zagreb, Kostanjevica, Kandija pri Novem mestu, Cerkveni stolp iz Mokronoga, Trebelno; od boţjih poti vidimo v Savinjski dolini Goro Oljko, Sv. Kriţ pri Belih vodah, Uršo; proti izhodu Sv. Gore pri Šentrupertu; proti večerni strani Záplate, Ţalostno goro; proti jugu sv. Peter v Gorjancih. Slutimo pa Maribor, Slovensko Bistrico, Slovenj Gradec, Celje, Šoštanj, Velenje, Mozirje, Laško, Vojnik, Ţalec, Ptuj, Konjice, Vitanje, St. Jur, Ljubno, Vransko, Gornji grad.

120

Šenoa Avgust (1838-1881), eden največjih hrvaških pisateljev, romantik in realist. Močno je vplival na hrvaško knjiţevnost in hrvaško gledališče. Pisal je lirske in epske pesmi, povesti, zgodovinske romane, feljtone, knjiţevna in gledališka poročila. Njegovi zgodovinski romani slikovito in obširno prikazujejo obdobje hrvaške zgodovine, liki so izraziti, zgodovinsko dogajanje in osebno ţivljenje junakov pa ţivo razgibano. Dela: romani Zlatarjevo zlato, Diogenes, Prisega, Kmečki punt, Varuj se senjske ruke, Berač Luka, Turopoljski top …

45


Ej, Lisca121 je res neprekosljiva! Z nje gledamo v 8 deĹŁel!

121

PoboÄ?je Lisce v jesenskih barvah (fotografirano leta 2004)

46


2. II. DEL

47


2.1.

od 1874

Od leta 1865 naprej ni bilo več kaplanov, da bi poučevali, gospodje ţupniki pa so imeli z graditvijo farne cerkve in farovškega poslopja toliko skrbi in dela, da se na šolski pouk ni misliti moglo. Še le, ko so to delo končali leta 1874 in je došel na Razburje nov, mlad, za šolo vnet gospod ţupnik Josip Kolarič iz Trbovelj, so se začeli meziti in ugibati, kako in kaj bi. A zima od 1874 na 75 je bila izredno dolga in huda. Zato rajši niso pričeli. Ko je pa okrajni šolski svet pod vodstvom tedanjega okrajnega glavarja Haasa in okrajnega šolskega nadzornika profesorja Peter Končnika v ţupnika le silil, naj bi se slednji zavzel za šolo in redno poučeval proti eventualni nagradi, se je isti odločil in ponudil proti primerni nagradi poučevati tri dni v tjednu: torek, petek, soboto, od 10. do 12. dop. In 1 do 3 popoldan. Obljubili so mu 150 goldinarjev. Pričel je s poukom pa šele spomladi po Veliki noči leta 1877. Poučeval je iz čitanja, računanja in pisanja prostovoljno dohajajoče ţe bolj odraščene dečke in deklice, kterih se je nabralo, kakor je kazalo, od 6 do 16. Uradnih knjig o natančnejših podatkih materiala se ni pisalo. Seveda je glavni pouk leţal v katekizmu in pripravi za sv. obhajilo in birmo, kanonično vizitacijo, to se itak zna. Vsekako pa je začel okrajni šolski svet Laški iz Celja redno drezati in odločno posegati vmes. Občine Loka, Jurklošter, Zabukovje so postale po svojih delih v Razburje ufaranih vezane potom provizorične všolovalne listine z dne 12/12.1876 št. 422 otroke redno k nauku pošiljati in svoje zastopnike v Krajni šolski svet odposlati. Za Loko je bil voljen Vovčakar iz Brega, Matija Špec122 in Joţe Brečko123 iz LIsc in Pavel Oberţan124 iz

122

Špec Matija, roj. 16.02.1828, ţivel v Razbor 27 – Lisce, umrl 08.09.1901

123

Brečko Jožef, roj. 15.04.1843, ţivel v Razbor 29 – Lisce, umrl 01.12.1939

124

Oberžan Pavel, roj. 22.01.1819, ţivel v Okroglicah št. 8, umrl 17.05.1899

48


Okroglice125 in Mihael Jelenc iz Paneč in I. Šantej iz Polane za Jurklošter. Dne 24/9. 1876 so se sešli k prvi seji, da so proračun sestavili. Pričetkom seje so si izvolili na priporočilo g. ţupnika predsednikom in načelnikom prvega cerkvenega ključarja, posestnika Matija Špec-a št. 27 v Liscah, njegovim namestnikom pa njegovega soseda in drugega ključarja Josipa Brečka št. 29 v Liscah. Oba sta sedela tudi v občinskem odboru v Loki. Prvi sicer ni znal ne pisati ne brati, a je bil trden, imovit in spoštovan kmet, brez odijoznosti 126. Drugi je bil pa jezav in domišljav človek, sicer pa tudi pošten in spoštovan, a se je takoj razburil, udaril po mizi in se »prizeksal« pa če ni odleglo nič, kar odpihal!. To moram povedati radi tega, ker sem moral to okolnost vedno uvaţavati, sicer bi ne bil nič dosegel. Tudi mi je ta njegova temperamentnost nakuhala včasih ţalost in skrb. Tako je kmalu v začetku nabiral podpise in me šel toţiti v Laško k dekanu radi ţaljenja verskega čuta, ker sem baje psa na »ţegnanem britofu« pokopal. To pa ni bilo res! Zato se je tudi g. ţupnik Kolarič za mene obnesel in iz toţbe ni bilo nič! Pokopal sem res psa za eskarpoj127 blizu starega pokopališča na soseda Močnika zemlji! Tudi šest kmetov je pripeljal k naši prvi seji, kteri niso bili z mojim poučevanjem zadovoljni, ker sem

125

Okroglice (fotografirano leta 2005) 126

(lat. odiosus) sovraţen, osovraţen, zoprn

127

škarpa

49


pričel nazorni pouk z domačimi ţivalmi. To so bili veliki moţje kakor grenadirji. Menda je mislil Brečko, da se bomo pograbili. Bil je Močivnik Joţef, Vidmar Martin, Kosem, Ţagar, Hostnik, Beršnjak, a sem vzrasel in kričal na nje, da po prvem mescu pouka še ne morem pokazati uspehov in me še ne smejo kamjati; če pa koncem leta ne bodo nič znali, tedaj pa le po meni! Metodike se pa od njih ne bodem učil! Stisnili so »rep med noge« pa odjadrali osramočeni! A ţe čez par mesecev so me obiskovali s polnimi cekri! Šolski ogleda je bil Vovčakar iz Brega, ki pa ni prihajal k sejam. Da je bil nadut, se vidi pa iz edinega podpisa v proračunu za leto 1877. Tam se je podpisal v nemščini in dostavil: »Ord Schulaufseger128« Proračun se glasi na 155.50 goldinarjev. Vanj so postavili klopi, tablo, omaro, popravila 2 oknov in vetrnice129, pod v šolski sobi v kaplaniji in 2 seţnja drv za šolsko kurjavo. Nadalje so reševali vprašanje glede priprave šolskih prostorov z učiteljskim stanovanjem. Sklenili so, naj se okrajni šolski svet pogodi z ordinarijatom za prazno stoječo kaplanijo, a da se lastninske pravice cerkve do kaplanije varujejo! Podpisali so sejni zapisnik »«130: Joţef Brečko, Johann Jelenz131, Josef132, Josip Kolarič za sebe in Math. Špec-a. V letnem računu za 1877 najdemo: 1) 10 novih šolskih klopi a 60 goldinarjev 10 kr.

61 goldin.

2) Nov pod v šolski sobi kaplanije

24.50 -"-

3) Razpis učiteljske sluţbe

1.24

-"-

4) Šolski slugi Zepiču za pometanje

5.

–»-

5) Goba in tintnik

1.15

-"-

6) Dva seţnja buk. drv za šolsko kurjavo

14

-"-

7) Eden okenjski zastor

1.20

-"-

8) Ţaganje in cepljenje drv

2.

-"-

9) Računilo

3.30

-"-

10)

Podij v šolski sobi

2.

-"-

11)

Šolska tabla

8.83

-"-

128

(nem.) šolski nadzornik

129

polkna

130

verjetno nemški prevod sejnega zapisnika, vendar nečitljivo

131

Jelenc Janez, roj. 30.05.1929, umrl 01.12.1915, stanujoč v Paneče 11

132

priimek nečitljiv

50


Podpisi +133 Matija Špec Jos. Kolarič mp.134 Naj tukaj na kratko sledi popis kaplanije, ktero so v učne svrhe ponudli, dokler se šolsko poslopje ne zgradi in ktero je šolska oblast tudi sprejela. To poslopje stoji ob juţni strani cerkve na grvini nekdaj Močnikovega, poprej Tom. Vovk-ovega posestva. Ima dva vhoda: v učno sobo posebej, v stanovanje posebej. Potem je veţa iz ktere se stopi na levo v kuhinjo, na desno pa v stranišče. Vrata v prvi sobi so naravnost (sic!) vstopu iz veţe v stanovanje. Ta soba je povoljno velika, le v zahodnem kotu mokra, menda od kamnja, iz kterega je celo poslopje zidano. Druga sobica pa je mala; toliko da stoji v njej postelj in ena mizica. Obe sobi kuri ena kmetska peč, v kterej se lahko peče kruh. Iz kuhinje se neti tudi v šolsko peč, ktera je slična prvi. Prva soba ima 2 okna, druga samo enega. Iz tega je leta 1883 padla 2 letna hčerka135 učitelja kronista 5 m globoko na spodaj vsejane njegove vrtne grede tako srečno, da se ji ni nič zgodilo. Naravnost čudeţ! Saj je stalo špičasto brajdno kolje tik ob zidu! In višina 5 m je sama na sebi dovolj nevarna. Bilo je o Kresi. Učitelj je v šoli učil okolu 11 h dop., ţena pa je v kuhinji kuhala. Deklica, Marjanka je splezala na stol, na mizico in na okno. Vetrnice pa niso bile zakavljene, ampak samo priprte. Revče se je na nje naslonilo, da bi pošpegalo nad cvetoči svet, ţaluzije pa so se odprle s tako silo, da so ob steno loputnile, kar je oče slišal. Hipno na to neki mehki padec na vrtecu in mali zajék! Pa vse tiho! Oče sluteč nesrečo, v šoli obupno zaječi, skoči skozi vrata na vrt in najde ob stran leţeče deklice. Zaihti se, ga pobere in glasno tarnajoč: »Jezus Marija – Jezus Marija!« nese v naročju po stopnicah gor v stanovanje. V veţi ga ţe mati pristreţe vsa preplašena, jokajoča! V sobi revico strahoma preiščeta in solznimi očmi samega veselja in hvaleţnega srca ugotovita, da se dekletcu ni prav nič zgodilo! »Oj, hvaljen Bog in sveta Prečista!« pomislite, kaj bi se bilo lahko napravilo!! (Ta dekle je postala učiteljica in ţena Vojniškega nadučitelja Jankoviča in mati zdravih, čednih otrok!). Šolska soba je bila kvečjemu za 40 otrok, a jih je sedelo tudi po 60! Imela je 2 okna, eno jutranjo in eno poldnevno. To je bilo zastrto, ker je sicer solnce sijalo otrokom naravnost v oči! Dobro je bilo da so zidali sobe visoke, sicer bi po letu ne bilo mogoče prestali vsled soparice in vročine. Všolovalna lista sledi tukaj pod dat. »12. dec.1876 št. 1422«.

133

nepismeni so namesto podpisa napisali kriţec. Tak podpis se je smatral veljavnim!

134

M. p. (lat.) manu propria – lastnoročno

135

Jurko Marija (Mira), roj. 14.11.1881

51


Krajna občina Loka: Iz okolice Razbor

številke hiš

od 1 - 39

Iz Okroglice

številke hiš

od 1 – 35

Iz Jevše čuvajnica 8136

številke hiš

22 – 28 in 15 in

številke hiš

1 – 11

Občina Jurklošter iz Paneč

Iz Poljane številke hiš 19 – 25, 31 – 34, 37 – 39

1 – 7, 11 – 15,

Iz Lahovega grabna številke hiš 39, 46, 48, 55, 57, 66, 68137

19 – 21, 36, 38,

136

Karta iz TIS-a s področjem Jevše 137

52


Občina Zabukovje iz Podgorice

številka hiš

1 – 14 in 36138

Karta iz TIS-a s področjem Polane in Lahovega grabna 138

Karta iz TIS-a s področjem Podgorice

53


Od teh so Okroglice od šole oddaljene eno uro; okolica Razbor z najoddaljenimi vasmi: Kriţ, Golišče, Dol, pol ure; Jevše pol ure, Paneče 1 ½ ure; Poljana 1 uro; Lahov graben 1 uro; Zabukovske vasi: Dolga rt 1 ½ ure; Zdole 1 uro; Cirje ¾ ure, Podgorica ¾ ure, Hrastje ½ ure! Šoloobveznih je bilo leta 1876/77 za vsema 72. Obisk pa je bil le »za silo«: tolaţili so se, da bo ţe potem vse bolj v redu, ko pride »ta prav učitelj«! Okrajni šolski svet je bil še isti, kot prejšnje leto: Glavar: Haas, okrajni šolski nadzornik: profesor Peter Končnik139. Prvi je bil veliki, suhljatasti, dolgobradati, častitljiv moţ, z veliko skušnjo, učiteljsko in šoli očetovsko naklonjen. Koj prvo leto me je prilično nekega komisijonelnega pota mimogrede inspiciral ţe mesca decembra. Vstopivši v mojo sobo, me vpraša: »Wie geht´s?« »So – so!« odgovorim boječe. »Nicht so – so, gut muß gehen!«. Wo haben Sie die Amtsschriften?« »Hier, bitte!« pa sem mu je predloţil. Imel sem vse v redu:

139

Končnik Peter - Kontschnigg Peter (1844 - 1919), Lehrer - PUBLIKATION: ÖBL 1815-1950, Bd. 4 (Lfg. 17), S. 110 – podatek Avstrijske Akademije znanosti in umetnosti Bibliografija: -

Dienstpragmatik der Lehrerschaft an staatlichen mittleren und niederen Unterrichtsanstalten. Graz 1917

-

Slovenska slovnica za občne ljudske šole,Dunaj 1886, natisnil Karel Gorišek (kasneje več dopolnjenih in popravljenih izdaj)

54


matriko, razrednico in katalog140 in tjednico. Izrazil se je pohvalno:« Um diese Zeit pflegt man noch nicht so prompt zu sein! Gut! Kommen Sie abends in den Pfarrhof. Sie werden das Protokoll fűhren!«141 Pa je odišel. Govoril je resno in glasno. Smejati se – ga nisem videl nikoli. Bil je strog in pravičen. Čast njegovemu spominu. Petra Končnika kot nadzornika Celjskega okraja nisem poznal, ker še tedaj nisem bil nastavljen. Kakor je pravil g. ţupnik, je bil tudi kot okrajni šolski nadzornik na svojem mestu, kakor pozneje kot profesor zgodovine in zemljepisja pri vsesposobnostni izpitni komisiji v Gradcu, pozneje kot ravnatelj celjske gimnazije in spisatelj ljudskih šolskih knjig, pozneje kot deţelni šolski nadzornik v Gradcu in kot dvorni svetnik in član gosposke zbornice! Posvetil je

140

primer Imenika ali Kataloga

141

»Kako gre?« »Tako –tako!« odgovorim boječe. »Nič tako –tako, dobro mora iti!« »Kje imate uradno dokumentacijo?« »Tukaj, prosim!« pa sem mu predloţil. Imel sem vse v redu: matriko, razrednico in katalog in tjednico. Izrazil se je pohvalno:« Tako hitro še nisem bil postreţen! Dobro! Pridite zvečer v ţupnišče. Vodili boste protokol!« pa je odišel.

55


vse ţivljenje vse svoje moči šoli, bil in ostal Slovenec – Korošec! Slava mu! Sluţboval je 40 let! Iz uradnega dopisa okrajnega šolskega sveta Laškega od 3. sušca 1877 je razvidno, da je bil krajni šolski svet Razborski opozorjen na obstoječe uveljavljene šolske zakone glede uradovanja in poslovanja; na razpis učiteljske sluţbe; na oskrbo pripravnega prostora za zgradbo šolskega poslopja; na redni šolski obisk. Šolski čas je ostal pri starem: 10 – 12 in 1 – 3 trikrat v tjednu: torek, petek, sobota. Zato je dobil g. ţupnik 150 goldinarjev dotacije. V svrho pospešitve pouka je po inicijativi učitelja – ţupnika krajni šolski svet kupil 25 kamenitih tablic s potrebnimi kamčeki in črnilo in zvezke in kredo. Šolo je nadzoroval okrajni šolski nadzornik g. Peter Končnik: 26/9.1876. Pod istim dnem je došlo rešilo nadzorovanja s št. 331. Po njem naj krajni šolski svet upostavi v proračun večjo svoto za šolsko stavbo. V slučaju potrebe naj se obrne do »Štajerske posojilnice in hranilnice v Gradcu« za eventualno posojilo, ktero se bode potom amortizacije vrnilo. Šolskih naznanil se ni razdelilo. Počitnice so se opazovale običajno.

56


2.2.

Šolsko leto 1877/78

Pričetek šolskega obiskovanja z 3. novembrom 1877. raz leco so se pozvali vsi roditelji otrok, da pošiljajo »kar mogoče« v šolo trikrat v tjednu. Prišlo je 20 otrok. Dne 9.10.1877 je imel krajni šolski svet svojo prvo sejo za šolsko leto 1877/78. Sestavil se je proračun in občinam doposlali. Iz nja se vidijo sledeči upostavki: 1)

Najemnina za šolsko poslopje

2)

Za snaţenje in netenje šolskih 10 prostorov

3)

Za šolska drva

24

4)

Za šolsko tablo

12

5)

Za šolski kateder

8

6)

Za šolske listnike

7)

Za šolske tablice

4

8)

Za šolske risalne podlage

3

9)

Za šolski zakonik

3,50

10)

Za različne troške

2

Skupaj

103

Podpis

36 goldinarjev

Špec Matija Kolarič

Porazdelilni načrt za šolske prispevke se je občinam tako le naznanil: Loka 53%, Jurklošter 36%, Zabukovje 11%. Učiteljska sluţba se je z 20/9.1877 št. 453 vnovič razpisala. Oglasil se ni nihče. Z dnem 29/10.1877 št. 499 se naznanja krajnemu šolskemu svetu, da je minister prosvete imenoval v osebi g. Blazija Ambroţiča novega okrajnega šolskega nadzornika za Celjski, Breţiški in Gornji gradski okraj. Došel je na svoje mesto v Celje iz Lipnice. Rodom Gorenc – Slovenec se je podpisoval dosledno slovensko, prepričanja pa je bil avstrijsko uradniškega: napredno nemškega. Sluţboval je kot tak skozi 18 let, bil strog uradnik in energičen, zadni čas nervozen. Njegovo geslo se je glasilo:« Vse za šolo, kolikor mogoče za učiteljstvo, nič za sebe.« Srednje postave, suhljast, lahkonog, trezav abstinent, hud tarokist, malce poraščen, z vedno smehljajočim obrazom in očali je korakal, kot bi ga veter nosil. Mnogo, mnogo si je prizadeval, da je ustanavljal nove šole, obstoječe razširjeval, učiteljstvo bodril na spopolnitev samonaobrazbe. Klerikalcev in

57


brezobzirnih Slovencev ni maral. Nemškutarji pa so dobro imeli – »Amtssprache ist deutsch!«142. zato so ga tedanji vladni veljaki na rokah nosili. V šoli se v pouk ni vmešaval. Pregledal je uradne spise in zvezke in izčrpaval si potrebne podatke, povprašal po ţeljah učiteljevih, potem pa podal svoje vzgojevalne smeri in odločbe. Jedel je malo, pil pa še manj. Pisal pa je kot »automat«! Njegova pisava je bila lična, razločna. Govornik je bil v toliko, kar je za vodstvo uradnih konferenc potreboval. Meni ni bil sovraţen. Moja romantika se mu je prikupila. Pomagal mi je v II. plačini razred. Bog mu povrni! Umrl je v Gradcu kot ljudski šolski ravnatelj in upokojen adlatus 143 šolskega referenta, čez 70 let star. Naj v miru počiva!! Dne 14. novembra 1877 št. 549 je došel natančen seznam o agendah 144 krajnega šolskega sveta. (Posnet je iz šolskega zakonika de datto145 14/5.1869)146. Taisti vsebuje: šolsko pohišno popisovanje: popravilo šolskega

142

(nem.)Uradni jezik je nemški!

143

adlatus( lat. Od ob, latus stran) (dodeljen) pomočnik, namestnik; svetovalec (prevod)

144

agende (lat.) delo, delovno področje, obseg dela, dnevnik ali vpisnik (prevod)

145

(lat.) de datto – z dne

146

2. marca 1869 je predloţil minister za bogočastje in uk, vitez Leopold Hasner poslanski zbornici dunajskega parlamenta osnutek zakona »s katerim so določena načela poučevanja glede ljudskih

58


poslopja; sestavitev proračuna; porazdelilni načrt šolskih prispevkov na posamezne občine, vodstvo šolskega računa; inventar; zapisnik sej krajnega šolskega sveta; poslovnik; šolsko matriko147. Z dnem 2/3.1878 št. 90 se javi smrt odbornika I. Šanteja in naroča izvolitev njegovega namestnika. Jurkloštrska občina je zato izvolila Perkota148, da nadomesti umrlega. 12/6.1878 št. 506 se je učiteljsko mesto zopet razpisalo, a brez uspeha. Zato je g. Kolarič tudi sledeče leto poučeval. Šolskih naznanil se ni spisavalo. šol«. Po sprejemu v gosposki zbornici je dobil zakon 14. maja 1869 cesarjevo sankcijo.

147

matrikula (lat.) vpisnik, seznam, imenik (prevod)

148

ime nečitljivo. Verjetno pa je to bil Perko Martin, roj. 05.10.1838, umrl 05.05.1908 iz Paneč 4, Kremen.

59


Počitnice običajne. 11/7.1878 pa je šolo nadzoroval ţe novi nadzornik Blazij Ambroţič. Druge nesreče ni bilo! Hvaljeni Bogovi nesmrtni! 1878 račun nam kaţe 12 goldinarjev 21 krajcarjev pribitka. 1) Ostanek v blagajni od leta 1877

31.28 goldinarjev

2) 25 tablic in 10 tret. računic

7.62

-"-

3) 2 zv. grandanerja risanj. predl.

0.80

-"-

4) Poslovnik

0.48

-"-

5) Šolska goba

0.58

-"-

6) Snaţenje in kurjenje v šolskih prostorih

5

-"-

7) Stampilija

2.50

-"-

8) Razpis učiteljskega mesta

2.09

-"-

Skupaj

19.07

Matija Špec J. Kolarič mp.

60


2.3.

Šolsko leto 1878/79

Se je pričelo zopet 3. novembra. Došli otroci so se zapisali in odposlali domov. Dne 29/9.1878 pa se je sestavil sledeči proračun: 1) Za šolska drva

30 goldinarjev

2) Snaţenje in kuritev

10

-"-

3) Najnujnejše potrebščine

20

-"-

Skupaj

60

Prispevanje kot lani: Loka 53%, Jurklošter 36%, Zabukovje 11% Načelnik M. Špec J. Kolarič mp. J. Brečko mp Z dnem 26/10.1878 se je učiteljska sluţba za Razbor znovič razpisala v 6 časnikih – a zaman. Zato je g. ţupnik poučeval po starem naprej. Dne 4/2.1879 je imel krajni šolski svet sejo. Razpravljal je o nabavi potrebnih učil in hišne šolske oprave. Istotako se hoče ugoditi zahtevi okrajega šolskega sveta z nakupom telovadišča in šolskega vrta. Z 10/11.1878 št. 473 pa so iz Celja od koder prihaja vse dobro, krajnemu šolskemu svetu v Razborju naročili (vsled nadzornikovega poročila namreč) brez odloga z šolsko stavbo pričeti, učila nabaviti, mizo, 2 stola, cesarsko podobo, omaro, tablo s stojalom takoj nakupiti, v jesenskih počitnicah šolsko pohišno popisovanje izvršiti, matriko opisati, šolsko knjiţnico zasnovati, šolski vrt in telovadišče oskrbeti in šolski obisk strogo nadzorovati! O izvršitvi vsega pa do 10. novembra poročati. Z dnem 24. junija 1879 št. 10787 je okrajno glavarstvo v Celju učiteljsko sluţbeno mesto vnovič razpisalo. Tokrat je pa izdalo. Oglasil se je prosilec učiteljišnik Blazij Jurko, rojen Skalčan, iz Šaleške doline, 20 let star, samičen149. Odločil se je za Razbor, ker so njegovi roditelji pol leta poprej kupili »Staro Glaţuto« za 4000 goldinarjev in se ţe tam v Lahovem grabnu tudi naselili. Razbor je prirodno lep, s krasnim razgledom, »pa slabimi dohodki«, kakor je šaljivi gospod ţupnik večkrat rekel. Ker je g. Kolarič bil hrano obljubil, je imenovani provizorični učitelj150 1/10.1879 dejansko sluţbovanje nastopil! 149

samski

150

Drţavni zakon o ljudskih šolah z dne 14. maja 1869 je določal, da zrelostno spričevalo usposablja za namestitev za podučitelja ali začasnega (provizoričnega) učitelja, a za stalno (definitivno) namestitev za učitelja je potrebno spričevalo o učni usposobljenosti. Novelirani drţavni osnovnošolski

61


Ko se je poldrugo leto pozneje z domačinko oţenil, je sluţboval brez konca in kraja celih 45 let! Torej dve generaciji! Oče so zahtevali in rekli:« Če ne greš na Razbor, nisi moj sin!«. Pa sem ubogal. Saj me nič ne greva. Izredila sva z ţeno devetero zdravih otrok, ktere sva po moţnosti preskrbela. Vsi so čedni, uzorni! Oče so umrli 90 let stari, zato jih ni kazalo pustiti. Na posestvu je brat Anton151, imovit, ugleden občan. Ţupanoval je ob najhujem času, v obče zadovoljstvo! Vendar pa nazaj k stvari! Kot provizoričnemu voditelju šole je bilo obljubljeno začetniku 420 goldinarjev na leto in prosto stanovanje, pa zlata prostost! In tako je tudi bilo! Kako se mi je godilo se bo videlo vsako leto sprotoma. Za enkrat je še poučeval moj prednik in bil tudi dne 4. jul.1879 inspiciran, kar mi je bilo po volji. 1/10.1879 št. 478 je došla rešitev nadzorovalnega poročila. Taista se krije z lansko zato je ne bom še enkrat navajal. Tukaj sledi še letni račun: 1.

Prebitek od lani

12.21 goldinarjev

2.

Prispevek od Loke

54.29

3.

Prispevek od Zabukovja

11.33

4.

Prispevek od Jurkloštra

50

5.

Skupaj

128,13 goldinarjev

1.

Drva za šolo 7 sveţnjev

30 goldinarjev

2.

Snaţenje in netenje

5

3.

Omara in miza

14

4.

2 klopi za šolo

12

5.

Razne šolske potrebščine

35.63

6.

Skupaj

96.63

Troški

128.13 96.63 zakon, t.j. drţavni zakon z dne 2. maja 1883, pa je določal, da zrelostno spričevalo usposablja za začasno (provizorično) namestitev za podučitelja ali učitelja, za stano namestitev za podučitelja ali učitelja na splošnih ljudskih šolah je potrebno spričevalo o učni usposobljenosti za splošne ljudske šole, za stalno namestitev za podučitelja ali učitelja na meščanskih šolah pa spričevalo o učni usposobljenosti za meščanske šole. 151

Jurko Anton, roj. 08.05.1868, tretji po vrsti v Jurkovi druţini, umrl 23.02.1953, pokopan 25.02.1953 na Razborju, kje je grob mi ni znano.

62


31.50 7 24.50 te prebitek M Ĺ pec J KolariÄ? mp

63


2.4.

Šolsko leto 1879/80

Prva skrb došlega učitelja je bila ureditev uradnih dopisov, listin, računov in pa inventar. Takoj na to pa šolsko popisovanje po šolskem okolišu od hiše do hiše, ki je trajalo cele tri dni. Resultat je bil 135 otrok. Kam z njimi? Šolska soba jih je hkrati zmogla prejeti kvečjemu 40! Zato smo morali one ki so domovali čez eno uro daleč odpustiti. Iz ostalih v bliţini jih je bilo še vedno 85. Ker za zgornjo stopnjo ni bilo sposobnih, smo uredili pouk le za niţjo stopnjo s poldnevnim obiskom. Za II. oddelke spodnje skupine je bilo le 20 pripravnih. Zato smo uzeli k dopoldanjšemu obisku še polovico I. oddelka. Pa je šlo! Dopoldanji pouk je trajal od 9 – 12 ure; popoldanjšnji pa od 1. do 3. ure. Podučevali smo iz vseh disciplin: čitanje, pisanje, računanje, risanje, prirodopis, slovnico, spisje, petje, telovadba152. Od navedenih 85 učencev je ostalo do konc leta le 65. 20 njih je odšlo za kruhom v druge šolske okoliše, ali pa so pomrli. Dne 12.11.1879, št. 571 je došel energičen pouk z navodilom, kako šolske zamude obravnavati, da se obisk ojači in uredi. Izostati sme otrok le: ako je bolan sam, ali njegovi starši, ako je vreme viharno, ali premrzlo in pot slaba in nevarna! Zamudni starši se morajo takoj opomniti, da se pridejo opravičiti! V ponavljavnem slučaju se jim zaţuga z globo; če to izda, se predlagajo v kazen od 1 – 20 goldinarjev v zapor od 12 ur do 4 dni! Kazen se mora če ni drugače eksekutivnim153 potom izterjati po okrajnem glavarstvu z urgencijo vsakih 14 dni! Seznam zamud je predloţiti vsaki mesec do 20. O zaslišanih strankah je spisati seznam, kteri je predloţiti. Razredničar zapiše o stranki svojo opazko! Kazen se ne sme umakniti154. Dne 28. septembra 1879 je imel krajni šolski svet sejo, v kteri je sestavil proračun za bodočo šolsko leto. 1) Za najemnino

36 goldinarjev

2) Šolska drva 5˚

35

-"-

20

-"-

10

-"-

3) Pisarije

155

krajnega šolskega sveta

4) Šolska tabla s stojalom 152

Ministrski ukaz leta 1874 je končno uradno uvedel v avstrijske šole vseh vrst Spiessov telovadni sistem. V vseh razredih so predpisane redovne in proste vaje kot glavna tehnična osnova za izvajanje telovadnega pouka, v tretjem in četrtem se pojavijo kolebnice in lestvine, v petem krogi in bradlja, v šestem pa še drog (v redkih šolah, kjer so imeli pokrita telovadišča) 153

(lat. executio) izvršba , izvršitev

154

Po 21. členu drţavnega zakona z dne 14. maja 1869 je trajala šolska obveznost otrok od dopolnjenega 6. do dopolnjenega 14. ţivljenjskega leta. 155

pisarije – pisarniško poslovanje

64


5) Šolske potrebščine

35

-"-

6) Globus

5

-"-

7) Stavbeni sklad

400

-"-

Skupaj

541

M. Špec načelnik M. Perko B. Jurko mp J. Jelenc mp J. Brečko mp J. Kolarič mp. Naj tukaj takoj sledi letni račun za leto 1879/80 Dohodki: 1) Pribitek od lani

24.50 goldinarjev

2) Prispevek od občine Loke

186.08

-"-

3) Prispevek od občine Jurklošter

135.10.

-"-

4) Prispevek od občine Zabukovje

31.40

-"-

Skupaj

377.08

Troški: 1) Za najemnino

36

goldinarjev

2) Za pisarije krajnega šolskega sveta

20

-"-

3) Za snaţenje in kuritev

17

–»-

4) Za šolsko knjiţnico

8.54 -"-

5) Za matriko

15

6) Za popisilo

156

z 2 pričama

-"-

8.50 -"-

7) Za nastranišče157

31.57 -"-

8) Za učila nazorila in zemljevide

61.20 -"-

156

popisilo - popis, evidentiranje šoloobveznih otrok

157

stranišče, WC

65


9) Za stavbišče Pavčk.

25

-"-

10)

Za šolsko tablo

8.27 –»-

11)

Za kriţ

4.65 -"-

12)

Za darila konc leta

11

13)

Za telovadno orodje

3.40 -"-

14)

Za pote k občinam

5.58 -"-

15)

Za šipe na šolskih oknih

5.40 -"-

16)

Za knjige

5

17)

Za potrebščine (papir, črnilo, etc.)

3.83 -"-

18)

Za hlapca za drva ţagati

0.70 -"-

Skupaj

-"-

-"-

270.64

Tedaj pribitek: 106 goldinarjev 44 krajcarjev M. Špec J. Kolarič mp B. Jurko mp Mesca maja 1880 je izbruhnila difterija158 in ugrabila 3 otroke. Devetero otrok je odšlo iz šolskega okoliša drugam, eden se je z starši vred preselil, čvetero pa smo radi telesne nedospelosti na eno leto odpustili. Šolska knjiţnica se je osnovala in ima 24 knjig. Glede načina šolskega popisovanja je okrajni šolski svet z dnem 7. september 1880 št. 413 po svojem neumornem načelniku g. glavarju Haas-u izrazito navodilo poslal, da se morajo tudi hiše brez otrok v operat vpisati, da, celo take, ki niso z šol. silo ušolane! – Pregled!Z dnem 7. september 1880 št. 412159 smo sprejeli natančno navodilo kako je proračun za sestaviti, dostaviti, prispevati anticipandno160 ¼ letno izterjati, kako je porazdelitev prispevkov pogoditi in vsakih pet let iznova sestaviti! Vide161 šolski zakonik: 22/12. 1872 št. 46!

158

diphtera (gr.) koţa obloga (prevod) – v medicini davica, nalezljiva in zlasti nekoč nevarna bolezen; največ pri otrocih 159

številka navodila nečitljiva

160

anticipare (lat) vnaprej kaj vzeti (prevod) – naplačilo, plačilo vnaprej.

161

videre (lat.) videti (prevod) – glej!

66


Dosedanji šolski ogleda Vovčak je bil z 30/11.1880 odvezan in po mojem predlogu Matevţ Slokan162 istim imenovan. Z njim smo pridobili zelo podjetnega delavnega člana v šolskem odboru. Okrajni šolski nadzornik B. Ambroţič je šolo nadzoroval dne 12. maja 1880. dne 25/09.1881 št. 527 je došla rešitev nadzornega poročila z nalogom, takoj z stavbno nove šole pričeti! In manjkajoča učila in telovadno ogrod oskrbeti! Šolski obisk strogo nadzorovati! Med tukaj šolskimi dobrotniki je imenovati g. ţupnik Kolarič, ker je 15 knjig za šolsko knjiţnico podaril; potem baron Bolschwing radi podaritve podob Njiju Veličanstev v »Zlatih« okvirjih. Izleteli163 smo k sv. Joštu na Alojzijevo164, kjer smo se udeleţili daritve sv. maše, pri kteri smo peli! Dan 18. august smo proslavili z običajnim cerkvenim opravilom in popevanjem šolskih pesmi, igro na telovadišču in nagovorom. Mesca julija je došel knezoškof Jakob Maximilian birmati165. Z 28. augustom smo končali šolski pouk po zahvalni daritvi sv. maše in z porazdelitvijo šolskih naznanil. Najbolj pridni učenci so bili z molitveniki obdarovani. Kronist pa je nastopil počitniško potovanje na Vrbsko jezero 166, kjer je ostal pri blagonaklonjeni rodbini Pfinner167 cele 4 tjedne! Srečni časi!

162

Slokan Matevž, roj. 21.09.1846, umrl 08.01.1934, poročen z Magdaleno Sajtl, imel je gostilno in trgovino na Razborju 39 (kasneje Pompetova gostilna) 163

avtor večkrat uporabi izraz »izleteli«, ko govori o izletu.

164

God Sv. Alojzija 21. junija (dijaškega patrona). Hkrati je bil to šolski praznik.na ta dan ni bilo pouka, šolarji so imeli le skupno mašo, ponekod so bili tudi pogoščeni, potem pa so se zabavali do poznega popoldneva. 165

v birmanski knjigi je naveden datum birme 22. avgusta 1880, birmal pa Jakob Maksimilijan Stepischnegg 1862 - 1889, knezoškof. Birmanih je bilo 147 otrok razborske fare. 166

Wörther See - največje jezero na Koroškem (jugovzhodna Avstrija). Meri 20 km2, je nad 16 km dolgo ter 0,6 do 1,6 km široko. Globoko je 85 m, leţi pa na nadmorski višini 440 m. Ob njem stoji vrsta letoviških krajev, kjer je razvit mednarodni turizem.

167

priimek nečitljiv

67


2.5.

Šolsko leto 1880/81

Tjeden dni pred početkom smo izvršili šolsko popisovanje. Dalo nam je 130 učencev. Z 16. oktobrom pa smo pričeli z šolskim poukom. Ko smo še poprej kakor stara navada veli si zagotovili boţjo pomoč v farni cerkvi sv. Janeza Krstitelja. Prva seja se je vršila dne 26. septembra 1880. Sestavili smo proračun. Dohodki: Prispevki: Loka 53%, Jurklošter 36%, Zabukovje 11% = 571 goldinarjev. Troški: 1) Najemnina

36 goldinarjev

2) Vzdrţevanje šolskega poslopja

5

-"-

3) Snaţenje in netenje

15

-"-

4) Učila

26

-"-

5) Šolska knjiţnica

6

-"-

6) Papir, črnilo, kreda, goba

10

-"-

7) Tajništvo krajnega šolskega sveta

30

-"-

8) Tiskovine

10

-"-

9) Šolsko popisovanje

5

-"-

10)

Potje168 in nepričakovani troški

8

-"-

11)

Stavbeni sklad

420

-"-

Skupaj

571

Naj sledi takoj letni račun 1881 Prejemki: Lanski pribitek

107.86

-"-

Od občine Loke

363

-"-

Skupaj

470.86

168

potje - potni stroški

68


Troški: 1) Za stavbišče Pavčniku

200

-"-

2) Najemnina

36

-"-

3) Hišno najemniški davek

10

-"-

4) Nasad ţive meje Brečku

30

-"-

5) Šolske pisarije

9.06

-"-

6) Vrtno rigolanje

18.90

-"-

7) Percent. Pristojbina

6.10

-"-

8) Šolsko popisovanje

5

-"-

9) Notarju za kupno pogodbo

11.10

-"-

10)

Pot v Laško 2 osebi

5.53

-"-

11)

Učila

39.72

-"-

12)

Snaţenje in kuritev

7.30

-"-

13)

Šolska knjiţnica

11.50

-"-

14)

Za stavbo apno

29.19

-"-

15)

Za šolska darila otrokom ob skušnji

14.54

-"-

16)

Za šolske potrebščine

15.57

-"-

17)

Za drva ţaganje

2

-"-

18)

Za uprava in priprava stavb. mater. komis. 9.81

-"-

19)

Za izlet z učenci majnika

3.70

-"-

20)

Za vrtno orodje

4.35

-"-

21)

Diversa169

0.97

-"-

Skupaj

470.34

Načelnik + M Špec Matevţ Slokan mp B.Jurko mp Mesca junija smo kupili stavbišče za šolo in vrt od soseda Pavčnika Janeza Razbor št. 8 za 225 goldinarjev in pri notarju v Laškem napravili pogodbo. 169

(lat. diversa) razno, raznoterosti

69


Priča je bil načelnik Špec Matija, Brečko Joţef in kronist Jurko Blaţ. Kupna pogodba leţi v šolskem arhivu. Kupna pogodba Dogovorjena in sklenjena med Janezom in Marijo Pavčnik, posestnikoma v Razborju h. št. 8 kot prodajalcema na eni strani in šolsko občino v Razborju zastopano po kraj. Šol. Sveta članih: Matiji Špec-em kot načelnikom in Joţe Brečkom in Jurko Blaţem kot članoma krajnega šolskega sveta na drugej strani kot kupci, kakor sledi. 1) Zakonca Janez in Marija Pavčnik170 prodata od svojega na njuno ime vknjiţenega posestva Urb171 No 92 ad Arminoritengült172 Cilli – v katastralnej občini Okroglice leţeč, sledeče dele: 2) Od pašnika pšt: 1219 v površju173 23 arov 20 m2 one dele, ki so v skici rdeče šrafirani á, 12 m2 in 2 ara 50 m2 , potem od njive p. št. 1220 ki obsega 1 ha 13 arov 98 m2 pa oni del, ki je v skici oznakan z črkami a, b, c, d, e, f, g mereč 21 arov 03 m2 in dovolita zakonca kot prodajalca, da se navedeni deli od posestva odpišejo in vknjiţi za šolsko občino lastninska pravica z novo vloţno številko v zemeljski knjigi.

170

Palčnik Janez, roj. 04.04.1853, umrl 25.11.1914, sina Martina Palčnika in Helen Trupi. Poročen je bil dvakrat – prvič z Marijo, ki jo omenja kupoprodajna pogodba (dekliški priimek mi ni znan), drugič pa se je poročil z Ivano Šeško, roj. 01.08.1860. Iz tega zakona so današnji potomci Derstvenški na Razborju 19 – Janez Palčnik je torej pra-praded od Vanje Derstvenšek, poročene Kleindienst. 171

urbarij (lat. Urbarium) vrsta zemljiške knjige

172

zapis je nejasen

173

površje - izmera površine

70


3) Prodajalca potrjujeta, da sta pogojeno kupilo po 225 goldinarjev: beri dvestodvajset pet goldinarjev prejela. 4) Prodajalca se zaveţeta tekom treh mescev skrbeti, da se prodana zemlja razbremeni in »na čisto vknjiţi«; 5) Kupujoča šolska občina je takoj nastopila kot uţitkarica in nosi od 1. julija t. l. davčno in prejemninsko breme. 6) Kontrahenti174 se odpovejo pravici ugovora proti tej-le sklenjeni kupčiji radi ev. polovičnega prikrajšanja vrednosti. Laško dne 4. julija 1881 (ena) Krajni šolski svet Razbor: Matevţ Slokan mp. 174

+ Janez Pavčnik l.r. kriţ

(lat. contrahens) pogodbenik, kdor sklene pogodbo

71


Josip Kolarič mp.

+ Marija Pavčnik l.r. Kriţ

Blaţ Pompe mp.

+ Matija Špec l.r. Kriţ

Janez Lapornik mp

+ J. Muršec podp. J. Brečko mp. Blaţ Jurko mp.

Mih. Šoštansec mp. priča Beno Snideršič mp. Priča »Oj« Posl. Št. 4618 Janez in Marija Pavčnik, posestnika v Razborju h. št. 8 in člani Krajnega šolskega sveta v Razborju Blaţ Jurko, Joţe Brečko, Matija Špec, vsi meni poznani so pred menoj predleţečo listino lastnoročno podpisali odnosno podkriţali. C. Kr. Notarijat v Laškem dne četrtega julija, tisuč osem sto osemdeset in ena. Štamp. Notarijata Franc Zlrich, mp. C. Kr. Notar Štamp: C. Kr. Davčni urad 18 12/7. 81 Laškem BN 499 Roschanz mp. Št. 266 Predloţeča kupna pogodba se po prekniţnji C. Kr. Finančni prokuraturi 175 v Gradcu od strani Okraj. šol. sveta odobrava. Okrajni šolski svet za Laško dne 11. Maja 1886 Štampigl.

Netoliczka mp.

» vsled t. s. odredbe z dne 29/9 1886 št. 5357 se je zemlj. parc. št. 1219/2 in 1220/1 posestva Urb. št. 92 ad Arminoritengült Cilli bremena prosta odpisala in

175

(nlat. procuratura) delovno področje pooblaščenca

72


nova vloga: Urb. št. 92 1/5 ad Arminoritengült Cilli uloţila oz. otvorila in na njo lastninska pravica za šol. Občino Razbor uknjiţila176. C. Kr. Knjiţni urad Laško dne 30/9 1886.« Mlinar V pomladi je pa le izbruhnila epidemija: difterija in koze 177. Vsled tega je umrla Marija Sikole 16/4.1881. Dne 7/7. inspekcija! Šolska naznanila so se kot običajno 4 krat razdelila.

176

Katastrski posnetek zemljišča Geodetskega zavoda Republike Slovenije - šola in bliţnja okolica 177

koze (lat. variola vera) osepnice, huda kuţna bolezen, ki jo povzroča virus; vir okuţbe je bolnik; prenaša se s kapljično okuţbo in okuţenimi predmeti. Za kozami umre 15-30% vseh zbolelih, za črnimi kozami vsi (podatek iz leta 1974); preprečevanje bolezni: cepljenje zoper koze v starosti 2-6 mesecev, ob vstopu v šolo in okrog 14. leta. Cepivo proti črnim kozam je odkril angleški podeţelski zdravnik Edward Jenner leta 1796, cepljenje pa se je v Evropi začelo kmalu po tem in se razširilo po vsem svetu. Na slovenskem ozemlju je začel cepiti proti črnim kozam ljubljanski kirurg Vincenc Kern ţe leta 1801. dve leti pozneje je natisnil brošuro, v kateri je opisal prednosti zaščitnega cepljenja in pozival javnost k cepljenju proti črnim kozam. S francosko zasedbo slovenskih krajev je bilo pri nas tudi uzakonjeno in obvezno (leta 1810). Cepljenje, ki je bilo po drugi svetovni vojni obvezujoče za vse otroke v prvem letu starosti, je bilo v Sloveniji odpravaljeno leta 1978. potnike v mednarodnem prometu, predvsem ljudi, ki so odhajali na delo v drţave z višjim tveganjem za pojav bolezni, so cepili vse do leta 1983. po letu 1925 je bilo v nekdanji Jugoslaviji razmeroma malo primerov bolezni (v letih od 1925 do 1946 le okoli 15), v Sloveniji pa verjetno nobenega. Zadnja velika epidemija v Jugoslaviji in hkrati zadnja večja v Evropi je bila leta 1972 na Kosovu, ko je zbolelo 175 ljudi, 35 pa jih je umrlo. Bolezen je prinesel v domovino muslimanski duhovnik, ki je bil na romanju v Meki in Medini. Zaradi epidemije je bilo takrat v Jugoslaviji izvedeno mnoţično celjenje menda kar 18 milijonov ljudi, skoraj celotnega prebivalstva SFRJ. Zadnjič je bolezen po naravni poti izbruhnila leta 1977 v Somaliji, pozneje je bil prijavljen samo še en primer, in sicer v laboratoriju v Birminghamu. V naravi virusa črnih koz leta 2005 zagotovo ni več, zato se strokovnjaki ukvarjajo le še s problemom, kako uničiti viruse, ki jih hranijo v laboratorijih in ali bi bilo treba shraniti njihov genski material. To

73


Počitnice kot navadno: Boţič, Velika noč178, Binkošti179 in jeseni do 16/10. Verske vaje: spoved z obhajilom v adventu, postu, Alojzijevem. Šolarske maše celi junij in julij, petje in orglanje oskrboval kronist. Izlet smo priredili v Rudo 15. novembra 1880. Otroci so bili pogosteni! Gospod baron je podaril šoli tudi 2 zastavi: belgijsko in avstrijsko. 10/5.1881 smo slavili kronprinc Rudolfovo »ohcet« z Štefanijo, princezinjo belgijsko. K pokritju stroškov je prispeval i g. baron Otto Bolschwing in g. ţupnik Kolarič in Krajni šolski svet. Bili smo po cerkvenem slavju v gostilni načelnika Mato Slokana korporativno180 zbrani: slavnostni govor, petje, deklamacija, nastop v voju. Enako 18. avgusta na Stari Glaţuti, ko smo došli od Kancijana kjer je bilo slavnostno cerkveno opravilo! Imeli smo koštruna in jabkovca181! 28/8. je bil zaključek šole z javno preskušnjo. Boljši učenci so bili odlikovani! Imperl Joţek182, št. 1 Podgorica refusiral darilo. Koncem konca bodi

nalogo v Rusiji financira Mednarodni center za znanost in tehnologijo (/ISTC).(Delo, 9. junija 2005 »Viruse črnih koz hranijo v drobcih«) Črne koze so pri nas iztrebljene, zato se cepljenje več ne izvaja (2005). 178

Od srede pred veliko nočjo pa do naslednje srede so bile šolske počitnice.

179

Binkošti so bile eden od tradicionalnih romarskih praznikov, to je bilo opaziti predsvem na Kranjskem, saj je v Ljubljano in nato dalje v Postojno, pa tudi v Trst in na reko, prihajalo veliko nemških, madţarskih in hrvaških romarjev, 180

(nlat. corporativus) v zboru, celoti, polnoštevilen

181

jabkovc - pijača iz prešanih (stisnjenih) jabolk - jabolčnik

182

Imperl Jožef, rojen 15.02.1868

74


pripominjeno, da se je 27/2.1881 kronist poročil z domačinko Antonijo Brečko183, Razbor h. št. 11 Bilo srečno! » Der (?)184« sicht den Himel offen – es schwelgt der Herz in Seligkeit!« 29/8. je odrinil kronist k vojakom na 8 tjed. turnus! »Hurrah!«

183

184

Brečko Antonija, roj. 13,01,1862, poročena 27.02.1881, umrla 24.03.1933 in pokopana v Vojniku (fotografirano leta 2004)

nečitljivo

75


2.6.

Šolsko leto 1881/82

Kakor zahtevano, se je šolsko popisovanje vršilo pred pričetkom šolskega leta. Nabralo se je 136 učencev. Z 16. oktobrom smo pričeli redni pouk, kteri ni bil to leto po bolezni prekinjen. Dne 2. oktobra 1882 se je kronist usposobil z izpitom v Gradcu. Prva seja krajnega šolskega sveta se je vršila 2/10.1881. V tej smo sestavili proračun za leto 1882 kakor sledi: Dohodki: Prispevki občin: Loka 53%, Jurklošter 36%, Zabukovje 11%. Troški: 1) Najemnina

36 goldinarjev

2) Vzdrţevanje poslopja

5

-"-

3) Šolska drva 2 ½ °

18

-"-

4) Snaţenje in kurilo

10

-"-

5) Ţaganje in cepljenje

2

-"-

6) Učila za šolo

15

-"-

7) Učila za revne otroke

5

-"-

8) Šolska knjiţnica

5

-"-

9) Papir

5

-"-

10)

Tajništvo kraj. šol. sveta

25

-"-

11)

Črnilo, kreda, goba

4

-"-

12)

Tiskovine

5

-"-

13)

Šolsko popisovanje

5

-"-

14)

Potje

4

-"-

15)

Popravila

5

-"-

16)

Stavbni sklad

400

-"-

Skupaj

549 goldinarjev

V tej seji smo sklenili najmanj za 200 goldinarjev ţivega apna kupiti; šolski vrt z ţivo mejo ograditi: zemljo v šolskem vrtu rigolati; bene185!

185

(lat. bene) dobro

76


Bog zna od kod je prinesel Jelovški Martinek Brečko črne koze, kterih se ni več iznebil! O Veliki noči je odišel po pisanko! Dne 12. junija 1882 jo je primahal gospod okrajni šolski nadzornik B. Ambroţič. Peljal sem ga v farovţ, kamor je bil povabljen tudi na obed. Po dopoldanskem inspiciranju186 je sledil povabilu. Po kosilu so vrgli »en tarok«. Ker je častite gospode precej »obral« mu je eden staro reklo zasolil: «Bika se je bati od spredaj, kljuseta od zadaj, prašiča od strani, Krajnca pa okol in okol!« Ta mu je bila pa le preţarka. Pripomnil mi je, da ga naj ne vodim več v farovţ! Na toletno nadzornikovo poročilo smo sprejeli dne 29/10.1882 št. 402 prvo slovensko rešitev iz Celja. V istej se naročava, da se moramo s pripravami za novo šolsko stavbo podvizati, učila spopolniti, zastore nabaviti, telovadno orodje omisliti, šolsko knjiţnico pomnoţiti, šolski obisk strogo nadzorovati! Haas mp. 16/12.1882 št. 523 nas isti gospod opominja, kako naj ščitimo telovadce pred prehladom in šolskim prahom! Krajnega šolskega sveta račun za leto 1882 Dohodki: Prebitek od poprejšnjega leta

0.52

goldinarjev

Prispevki Loke

145.59

-"-

Prispevki Jurkloštra

148.23

-"-

Prispevki Zabukovje

113.41

-"-

Posojila Špeca Matija

40

-"-

Skupaj

447.75

goldinarjev

Vseh troškov je bilo

446.22

goldinarjev

Prebitka

1.53

goldinarja

voţnjo in priprege in vodo za gašenje

243.85

goldinarjev

najemnina za kaplanijo

36

-"-

šolska drva za kurjavo

15

-"-

tajništvo

30

-"-

Največ se je izdalo za apno k novi zgradbi in

186

(lat. inspicere) nadzirati, pregledovati kaj

77


ţiva meja

16.40

-"-

darila pridnim otrokom

12.50

-"-

Atlas ţivalstva

32.31

-"-

Hišoobrestni davek

10.54

-"-

Poţarno popisilo s svedokom

6

-"-

Snaţenje in netenje

9

-"-

Drevesni divjaki

8

-"-

Razpisilo učiteljske sluţbe

2.26

-"-

Vrtno orodje

5

-"-

Apnena jama

3

-"-

Poštnina, koleki

5.32

-"-

Mohorska druţba in Vrtec

3.80

-"-

Šolske potrebščine

7.24

-"-

Skupaj

446.22

goldinarjev

+ M. Špec M.Slokan mp. J. Kolarič mp. B.Jurko mp. Z 28. augustom smo šolskim poukom končali, ker je moral kronist odriniti k »vojaški izobrazbi« v Maribor. Šolska naznanila smo običajno razdelili. Ravnotako opazovali šolske počitnice. Verske vaje kot doslej, trikratna spoved z obhajilom. Šolarske maše v juniju in juliju in augustu. Ob koncu šolskega leta je bila očita skušnja187 z obdaritvijo pridnih učencev pred razborsko elito!

78


187

skušnja - izpit

določilo o rednih polletnih izpitih (skušnjah) na normalnih, glavnih in podeţelskih šolah v Splošni šolski naredbi, prvem avstrijskem osnovnošolskem zakonu (hranjeno v Slovenskem šolskem muzeju)

Šolska skušnja leta 1862 (A. Anker, Kunstmuseum, Bern)

79


2.7.

Šolsko leto 1882/83

Toletno šolsko popisilo izkazuje samo 118 šoloobveznih in 79 šoloobiskujočih otrok. Da je število tako padlo, so krive vsako leto se ponavljajoče epidemije in neuko ljudstvo, ktero meni, da je to usojeno in bi se ne dalo preprečiti! Prva seja v tem šolskem letu se je vršila dne 15/10.1882. v isti smo sestavili proračun za leto 1883 kakor sledi: Troški:

188

1) Najemnina

36

goldinarjev

2) Vzdrţevanje poslopja

10

-"-

3) Za 2º bukovih drv

14

-"-

4) Za podnet

5

-"-

5) Za drobitev drv

2

-"-

6) Za snaţenje šole

5

-"-

7) Za snaţenje greznice

2

-"-

8) Za šolsko opravilo

10

-"-

9) Za šolska učila

30

-"-

10)

Za šolska učila ubogim učencem

5

-"-

11)

Za šolsko knjiţnico

10

-"-

12)

Za dimnikarja

2

-"-

13)

Za upravništvo

5

-"-

14)

Za papir, ovitke, etc

6

-"-

15)

Za črnilo, kredo, gobo, pisala

5

-"-

16)

Za knjigovezca

4

-"-

17)

Za tiskovine

5

-"-

18)

Za tajništvo

25

-"-

19)

Za šolsko popisilo

5

-"-

20)

Za sela188

5

-"-

21)

Za neproračunane slučaje

5

-"-

22)

Za hišnoobrestni davek

10

-"-

sel - kurir

80


nenavadno potrebo 23)

šolsko stavbni sklad

400

-"-

24)

šolsko nastranišče

35

-"-

skupaj

641 goldin.

Občinski prispevki po starem namerilniku: 53%, 36%, 11%189 + Matija Špec B. Jurko

mp.

J. Brečko

mp.

Matevţ Slokan

mp.

+ Martin Perko

mp.

Josip Kolarič

mp.

Šolska naznanila so razdelila po stari navadi: 23/12., 15/3., 15/6., 4/9. Učiteljska sluţba se je razpisala. Oglasila sta se dva prosilca. Podelila se je sluţba dosedanjemu provizoričnem učitelju B. Jurku, kteri je bil z dekretom 18/1.1883 št. 360 stalno nameščen. Krajni šolski svet za Razbor se je na novo sestavil 11/2.1883. Občina Loka je odposlala 3 odbornike: Blaţ Pompe190 št. 2 Razbor, Matevţ Slokan št. 39 na Razboru in Janez Lapornik št. 23 iz Jevše. Jurklošter je odposlal: Jurja Deţelaka in Janeza Jelenca. Tako sem se iznebil "Liškega boga" – Joţo Brečka, kakor ga je nazival Matija Špec in cela okolica. Krajnim šolskim ogledom je bil imenovan oskrbnik iz Rude: Janez Prelog. Temu krajnemu šolskemu svetu se je posrečilo poskrbeti za novo šolsko zgradbo. Načelnikom je bil izvoljen Matevţ Slokan, energičen, podjeten človek. Namestnikom Blaţ Pompe, zelo razsoden moţakar. Račun ob koncu leta smo sestavili tako-le: Dohodki: Prebitek

189

občinski prispevki občine Loka, Jurklošter in Zabukovje

190

Pompe Blaž, roj. 18.01.1845, umrl 02.11.1899

8.10

goldinarjev

81


Loka

485.19

-"-

Jurklošter

99.41

-"-

Zabukovje

132.11

-"-

Skupaj

724.81

goldinarjev

Troški:

191

1) Za lamanje kamnja

99.22 goldinarjev

2) Dokup stavbnega zemljišča

56

3) Vodstvo računov etc.

42.50 -"-

4) Najemnina kaplanije

36

5) Učna sredstva

27.68 -"-

6) Načrt šolske stavbe

23

-"-

7) Pisarije Kr. šol. sveta

20

-"-

8) Razna pota

16.10 -"-

9) Šolska drva

12

-"-"-

-"-"-

10)

Nagrada stavb.- načrta

10

11)

Snaţenje šole

7.50 -"-

12)

Rigolanje drevesnice

5

-"-

13)

Pravica za kamjelom

5

-"-

14)

Uradne tiskovine

4.71 -"-

15)

Papir

4.55 -"-

16)

Spomenica 600 letnice

4.51 -"-

17)

Ţaganje drv

3

18)

Vrtec

2.65 -"-

19)

Ograja šolskega plota

2

-"-

20)

Šipe na šolskih oknih

2

-"-

21)

Cepljevalna naţica

1.85 -"-

22)

Šolska naznanila

1.55 -"-

23)

Selu

1.50 -"-

24)

Mohori druţba

1

25)

Diversa191

2.59

-"-

-"-

(lat. diversa) razno, raznoternosti

82


Skupaj

391.91

Prebitek po

332.96 goldinarjev

Načelnik Matevţ Slokan mp. B.Jurko

mp.

Izlet z šolsko mladino smo napravili dne 2. julija 1883 v Rudo k gospodu Baronu Heinrichu Bolschwing-u. Kaj lepo smo ga pozdravili. Prepevali smo in deklamirali in izvrševali različne telovadne igre pred zbrano gospodo. Izvrstno so nas pogostili in 38 otrok je bilo z denarnimi darili osrečenih, ker so se posebno odlikovali. Bog povrni! Kaznovanih radi pomanjkljivega šolskega obiska je bilo 8 strank po 2 goldinarja. Šolski vrt smo zasadili z 300 divjaki, kteri so prav čedno rasli. Telovadili so vsi otroci mešano! Saj je tudi doma ne delajo ločeno od drug druzga! Vladarja Franca Joţefa I.192 smo dne 11/7.1883193 na Zidanmostu194 slovesno sprejeli. Najel sem lojtrnik pri Pavčk. In naročil muzikonterja z harmoniko. Franc Joţef Habsburški, avstrijski cesar, češki in madţarski kralj, * 18. avgust 1830, Dunaj, Avstrija, † 21. november 1916, Dunaj.

192

193

Zgodovinski viri navajajo obisk cesarja 16. julija 1883. Sicer pa so vse šole ob poti, kjer je potoval cesar njemu v čast priredile različne sprejeme. To dokazuje tudi zapis v šolski kroniki Osnovne šole Šenčur: »• 16. julija 1883 se je na poti iz Ljubljane proti Dunaju v bliţnji vasi Luţe ustavil avstroogerski cesar Franc Joţef I. Učenci iz bliţnjih krajev, med drugim tudi iz Šenčurja, so mu pripravili prisrčen pozdrav…« …Obisk je označeval šestoletnico prihoda teh deţel pod habsburţane( 27. december 1283). Slovenec, vodilni list katoliške stranke na Kranjskem, je prav ob tem jubileju začel izhajati kot dnevnik.

83


Odbral sem najboljši šolski material195 in ga dobro izveţbal v vojaškem koračenju in eksercirki196 v voju. 48 dečkov in deklic je "tadellos"197 defiliralo198. Popevali smo s harmoniko in gosli pesmi koračnice in domoljubne. Deklamirali pa tako izborno, de nas je velika mnoţica ljudstva, ki se je na sprejemu cesarja pripeljala, kar oblegala. Nosili smo štajersko in slovensko zastavo 199 na dolgih drogih. Prišedšim na Zidanmost nas je gospod Moser Ignacij z juho in ţemljo osveţil! Potem smo ranţirali200 našo šolsko mladino tako, da so bili naši dečki na čelu, zidanmoških 260 in loških 164 pa na sredi in naša dekleta na koncu. Ob 1 h 10 min je pridrčal dvorni vlak. Zapeli smo z godbo (24 inštrumentov) cesarsko pesem in ko se je Cesarost v generalski uniformi prikazala, smo zaorili: "Ţivijo" da so kar skale Zidanmosta odmevale! Cesarost je bila poučena, da smo mi 4 ure daleč prišli. Veselil se je naš deţelni oče naše ljubezni in povprašal za menoj. A jaz sem stal daleč preč, odrivajoč pritiskajočo mnoţico od otrok, ktere so čisto pod dvorni vlak prigrnili! Zidanmoška dekle ga je sprejela z šopkom in pozdravila. Ko je odhajal smo zapeli zadnjo kitico cesarjeve pesmi in odšli na zabavišče pod senco. Naš dovršen nastop, naša disciplina, naše petje in deklamacije so tako ugodno vplivale na poslušalce, da se niso mogli dovolj načuditi. Obdarovali so naše otroke z bogatimi darili. Nekteri so dobili do 70 godlinarjev (od več darovalcev, kar so večkrat nastopili). Potice, peciva, klobas, pišk pečenih in pohanih pa so imeli otroci polne ţepe! Ljudstvo je le nas gledalo. Smo pa tudi ves Zidanmost in Loko popolnoma "poonegavili." Tovarša sta se sramovala. Celo Gaberšek ni mogel na površje! Nazaj vračajoč se sem moral preveč utrujene v šoli in po vasi prenočiti. Ta dan je bil dan časti in priznanja za nas prezirane "hribovce"! Drugi dan sva se z ţeno in farovţko Jerco peljala v "Jeblano" 201 cesarjev sprejem gledat. Videla sva toliko, da sva pozabla na nočevanje in jed in pijačo. Na štablah spomenika pred rotovţem – mestni trg – smo čakali jutra, da smo jo odkurili nazaj domu s prvim vlakom spat. Pozabljeno je bilo: "Ich bin ein

Praznovanja na Kranjskem so dosegla vrhunec, ko je cesar 11. julija prestopil štajersko-kranjsko deţelno mejo. Najprej se je ustavilv Litiji… 194

Zidanmost - današnji Zidani most (v času Nemčije Steinbrűck)

195

šolski material - učenci

196

(lat. exercitium) vojaške vaje; eksercirati vaditi, uriti (vojsko)

197

(nem. der Tadel) napaka; tadellos-brezhiben

198

defilirati – posamezno ali v strnjenih vrstah korakati mimo koga

199

Barve grba deţele Kranjske iz leta 1463 je avstrijski cesar Ferdinand I. leta 1836 ponovno in dokončno določil v belo, modro in rdečo. Po vrstnem redu grbovnih zastav se ravnajo tudi barve zastav, kajti zastave so utemeljene v grbih kot njihov bolj praktično uporabni nadomestek. Tako ima tudi zastava deţele Kranjske belo, modro in rdečo barvo. Po marčni revoluciji leta 1848 je bila zastava deţele Kranjske prvič na Dunaju razvita kot zastava deţele Kranjske, ki pa je vsem Slovencem simbolizirala zastavo zdruţene Slovenije. Ta zastava je bila leta 1849 tudi uradno priznana od avstrijskih oblasti. 200

(fr. ranger) urediti, postaviti v red, vrsto …

201

porogljivo - Ljubljana

84


deutscher Fűrst!"202 – entuzijazem. Slovenci smo pač dobre duše! (zato nam je pa dobro!) Nadzoroval je tukajšno šolo dne 21. maja 1883 okrajni šolski nadzornik g. Blaţ Ambroţič. Z vsem drugim je bil zadovoljn, le s šolskim obiskom ne. Manjkalo je od 85 otrok 58, od teh jih 39 sploh ni nikol bilo v šoli. Zato je 9/10.1883 št. 424 došel pisan "Donnerwetter"203 čez krajni šolski svet – pod groţnjo, da bo občutno kaznovan, če ne bo bolj strogo gledal na reden šolski obisk! Pa je hkrati 8 strank á 2 goldinarja kaznovanih, med njimi tudi moj poznejši najboljši prijatelj in dolgoletni načelnik šolskega in cerkvenega odbora. Bilo je pa tako le: ko sem nekega jutra sam sedel v sobi za pisalno mizo, nekdo krepko potrka in vstopi. Bil je Dobovšek. Prišel je kazen plačevat, a moral se je prej malo obregniti! Zato Dobovšek Janez 204 iz Pod Jam k meni pristopi in zarobanti "kaj je to ena pravica", da mora on kazen plačevati za 13 letnim dekletom, ktera je le njegova pastorka, on le očem! Huduje se "da je videl on mnogo sveta, ker je hodil z inţenirji po svetu, pa da si bo ţe znal in vedel pravico poiskati, saj ve kje je Dunaj!" Sedaj zakriči in udari s pestjo po mizi:"Jaz bom take tiče ţe učil!" tedaj se obrne in prime za kljuko, a bilo je prepozno: kakor je bil čokat in zastaven, leţal je po dolgem in širokem na tleh! Mene je pridvignilo. Pograbil sem ga vzadi za ovratnik in ruknil nazaj v sobo, pri čemer je padel ritensko! Stopil je nazaj k mizi, vrgel 2 goldinarja na njo in hropeč rekel: "Kvitengo205 mi dajte!" "Jaz ne uzamem denarja. Nesite ga na vasi načelniku!" "Načelnik ja, pa en Ď…!" pa se je obrnil in šel. Denar sem pa jaz odrajtal. Imel je potem čvetero svojih otrok, a redno pošiljal. Postala sva najbolja prijatelja. Mnogo lepih ur sem uţil v njegovi hiši (Sedaj je ţe na pravici. V m.p.) Jesenske počitnice so odločili na čas od 1. septembra do 15. oktobra. Verske vaje so se vršile ob času, kakor navadno. Le sv. misijon nam je šolski obisk malo zmešal, a kmalu je bilo spet dobro. Spoved z obhajilom: začetkom šolskega leta, ob adventu, v postu, ob Alojzijevem. Epidemij ni bilo. Šolske maše v juniju, juliju, augustu. Orglal in pel kronist z učenci. Dotacija stara. Šolske knjige Končnikove. Nič novega. Sklep šolskega leta koncem augusta 1883. D. gr.206

202

(nem.) Jaz sem nemški knez

203

(nem.) kletvica – gromska strela

204

Dobovšek Janez, roje. 07.07.1850, umrl 12.08.1916, ki je ţivel Razbor 6 (Pod jamam), bil dvakrat poročen in iz prvega zakona imel 5 otrok. 205

(fr. quittance) pismeno potrdilo o plačilu, pobotnica, prejemnica

206

(lat. Deo gratias) Bogu hvala

85


2.8.

Šolsko leto 1883/84

Ob jesenskem počitniškem popisovanju smo nabrali 142 otrok. Od teh je bilo 108 obiskujočih. Med letom pa jih je 8 odšlo v druga šolska okoliša. Zato je bilo le 100 razredovanih. Rudeča ali krvava griţa se je pojavila le mimogrede. Tjeden dni, ktere smo vsled nje zamudili, smo med šolskim letom namestili! V prvi seji krajnega šolskega sveta dne 21/2.1884 je bilo pet strank kaznovanih zaradi pomanjkljivega šolopošiljanja. V zadnjih dveh šolskih letnikih je bilo 21 obiskujočih. Dne 7. oktobra 1883 smo v redni seji Krajni šolski sveta sestavili proračun za 1884. med troški so: 1) Vzdrţevanje šolskega poslopja

3 goldinarje

2) Najemščina cerkv. odboru

48

-"-

3) Kurjava, snaţenje

12

-"-

4) Drva, ţaganje

14

-"-

5) Šolska knjiţnica

6

-"-

6) Pisarne potrebščine

8

-"-

7) Tiskovine

4

-"-

8) Pisarije

25

-"-

9) Šolsko popisovanje

5

-"-

10)

Razni potje

6

-"-

11)

Šolska stavba

5000 -"-

Skupaj

5131 goldinarjev

Prispevanje všolanih občin pa kakor po davku in sicer: Načelnik naznanja, da se za pravico, da smemo kamje lomiti za šolsko stavbo v Pangerčevem Vrh Gradca pobotal z Pangercem207 za 70 krajcarjev od kub klaftre. Gospodu baronu Heinrichu Bolschwingu veleposestniku v Rudi se izreče topla zahvala, ker je 15. septembra 1883 vse šolsko mladeţ povabil k sebi jo dal pogostiti in jo tudi obdaroval. I k sklepu šolskega leta je volil 10 goldinarjev pokloniti za darove prilično očitne skušnje. Šola je darovala 6 goldinarjev, 4 goldinarje pa drugi dobrotniki. Izmed predloţenih načrtov za šolsko zgradbo se nobeden ne sprejme, ker so "zafurani". Zgradba mora biti smotru primerna in 207

Pangerc – domače ime za domačijo Šeško Pankracija in kasneje Joţefa, rojenega 25.01.1853 in stanujočega v Razbor 30 (Lisce)

86


za večne čase. Opazovati se mora v načrtu: visoko pritličje cele stavbe, da bodejo sobe suhe. Luč za učno sobo mora prihajati od zadaj in leve strani. Zato bodi učna soba na večerni strani poslopja. Stanovanje obstoječe iz 2 sob in jedilne shrambe in kuhinje bo na juterni strani. Kleti pod šolsko sobo. Podstrešje z malo sobico za učila. Stanovanje in šolska soba sta ločena po hodniku. Pročelje gleda na poldnevno stran. Stopnice in nadstranišča v prizidku na severni strani, torej ne v poslopja stenah, sicer bo vedno smrad in vlaga. Predloţena načrta se vrneta g. inţenirjema Nadeničeku in Nowy-ju. Šolska drva pripelje posestnik Martin Jurko iz Stare Glaţute: 2º á 6 goldinarjev. Načelnik

Ogleda

M. Slokan mp.

J. Prelog mp.

B. Pompe mp.

J. Lapornik mp.

J. Kolarič mp.

B. Jurko

mp.

Letni račun za 1884. izkazuje dohodkov

519.95 goldinarjev

Troškov

568.88

-"-

Primanjkljaj

48.93

-"-

1) Za voţnjo kamnja se je izplačalo

133.50 goldinarjev

2) Stavbeni les in deske

184.50

-"-

3) Zboljšek stanovanja

54.97

-"-

4) Učila

38.60

-"-

5) Ingenerju

25

-"-

6) Šolske šipe

18.71

-"-

7) Kamjelom pravica

16

-"-

8) Drva in ţaganje etc

17.73

-"-

9) Darila otrokom

12.14

-"-

10)

Lamanje kamnja

10.28

-"-

11)

Šolske knjige

10.90

-"-

12)

Za tablo lak

5.31

-"-

13)

Za snaţenje

5

-"-

14)

Za orodje

3.95

-"-

15)

Za pisala

4.49

-"87


16)

Za pomivanje šolske sobe

4

-"-

17)

Diversa

13.80

-"-

Skupaj

568.88

M. Slokan mp. Svota 5000 goldinarjev za stavbo je bila odklonjena! Lahko noč. Zakaj so pa odklonili teh 5000 goldinarjev? Poprejšnja leta smo po 400 goldinarjev proračunali stavbni sklad, pa so odobravali. Kje tukaj logika? Pravijo, da še nimamo definitivne všolovalne listine. Saj je tudi poprej nismo imeli, pa je drţalo! Brez denarja ne bodemo zidali, čemu nas pa tedaj vedno priganjajo! Lapsus calamitatis208 "šimuli birocrati". Krajni šolski svet kakor lani, zelo primeren. Dne 4. augusta 1884 je nadzoroval našo šolo okrajni šolski nadzornik g. Bl. Ambroţič, našel šolo v redu in napredovanju. Rešitev njegovega nadzorniškega poročila omenja spopolnitev učil in šolske knjiţnice in strogo nadzorovanega šolskega obiska. Na novo uvedena nemška Miklosich-ova začetnica za II. Šolsko leto. Telovadili smo kot doslej skupno. Itak smo skupno delali šolski vrt, v drevesnici, trtnici. Kjer smo pridno zasledovali bolezni in škodljivce in cepili 209 in škropili. Počitnice kot navadno; ravnotako tudi razdelitev šolskih naznanil. Epidemije ni bilo. Smrtnih slučajev tudi ne. Izlet smo priredili 18/8 po predlogu g. ţupnika Kolariča. Sv. Jošt nam je dal svoj blagoslov, potem smo šli pa na Sele in smo tam igrali, peli in deklamovali. Kuhali in spekli so nam dobrega kosila. Prav zadovoljni smo se popoldan ob 2 h razšli na naše domove. Stavbeni ogled se je vršil 21/10.1884. Došla je strokovna komisija iz Celja, si ogledala situacijo, v farovţu dobro jela in pila in 42 goldinarjev stroškov naredila. Koncem augusta smo končali s poukom! Finis coronat opus.210 208

(lat. lapsus calami) pisna pomota

209

cepljenje – presajanje rastlinskih delov; imenuje se tudi transplantacija, ki je lahko; avtoplastična, če presadimo npr. odrezano vejico na drugo mesto iste rastline; homeoplastična, če jo prenesemo na drugo rastlino iste vrste; heteroplastična, če jo presadimo na rastlino druge vrste. Del rastline, ki ga presadimo, je cepič, rastlina, na katero ga prenesemo, pa se imenuje podlaga. 210

(lat.) Konec krasi delo.

88


2.9.

Šolsko leto 1884/85

Šoloobvezancev smo tokrat nabrali 145. Od teh jih je obiskovalo 106. Ostalih 39 smo morali pustiti še eno leto na odgodu, da se telesno okrepijo. Pri nas so hude zime z velikimi zameti in dolge poti preko deročih potokov. Trebamo jakih novincev! Od teh obiskajočih je bilo koncem leta 96 razredovanih. Ostali so deloma radi dopolnitve šolske dolţnosti, deloma radi pomembne sluţbe poprej odšli klasifikaciji. S poukom smo pričeli 16. oktobra 1884 z običajnim klicanjem sv. Duha. Obisk se je zboljšal. Samo dve stranki sta bili kaznovani. Prva seja krajnega šolskega sveta se je vršila dne 28. septembra 1884. prilično le smo sestavili sledeči proračun za leto 1885: 1) Najemščina cerk. odboru z hišoobv. davkom

46 goldinarjev

2) Vzdrţevanje šolskega poslopja

5

-"-

3) Vzboljšek učiteljevem stanovanju

100

-"-

4) Za drva

13

-"-

5) Za netenje in snaţenje

13

-"-

6) Za snaţenje greznice

2

-"-

7) Za pleskanje treh šolskih tabel

7

-"-

8) Za učila

30

-"-

9) Za učila revnim učencem

4

-"-

10)

Za nabavo katekizmov

5

-"-

11)

Za šolsko knjiţnico

10

-"-

12)

Za snaţenje dimnika

2.50 -"-

13)

Za upravne stroške

120

-"-

14)

Za svetilko in olje

2

-"-

Skupaj

359.50 goldinarjev

Prispevki všolanih občin: Loka 53%, Jurklošter 11%, Zabukovje 36%. Loki se na načelnikov predlog naloţi za stavbo 1000 goldinarjev na obračun. Slokan mp. Prelog mp. 89


Lapornik mp. Kolarič mp. Jurko mp. Krajni šolski svet je ostal isti kakor lani. Stavbeni načrt je na podlagi pojasnil izvršil okrajni glav. inţenir Higersperger. Oddaja zgradbe novega šolskega poslopja potom minuendo211 licitacije se je vršila dne 1. junija 1885. leta. Prevzel je zgradbo s pomočjo načelnika Matevţa Slokan-a Franc Volavšek iz Šmarja. Koncem leta je bila pod streho. Stavbeno gradivo je leţalo pripravljeno na stavbišču. Oddali smo ga po isti ceni, kakor nas je stalo, ne kakor ga je inţenir zaračunal. Sklep letnega računa kaţe v dohodkih 327.90 goldinarjev, v troških 336.91 goldinarjev, tedaj primanjkljaja 9 goldinarjev 1 krajcar. Glasi se sledeče: Dohodki: Loka

169.37 goldinarjev

Zabukovje

38.62

-"-

Jurklošter

115

-"-

Šolske kazni

4.91

-"-

Skupaj

327.90

-"-

Troški: 1) Stanovanjski priboljšek

60 goldinarjev

2) Primanjkljaj

48.95

-"-

3) Komisijon

42.10

-"-

4) Najemščina z desetkom

46.89

-"-

5) Pisarije kr. Šol. Sveta

26.21

-"-

6) Strelovod na šolo

20

-"-

7) Drva

12.24

-"-

8) Šolske potrebščine

10.33

-"-

9) Kupna pogodba

10

-"-

8

-"-

10) 211

Šolska knjiţnica

(lat.minuendus) - zmanjševanec

90


11)

Šolsko popisovanje

6

-"-

12)

Netenje

5

-"-

13)

Telovadno orodje

5.76

-"-

14)

Šolski darovi

6.71

-"-

15)

Snaţenje

5.20

-"-

16)

Pravica kamjeloma

3

-"-

17)

Tiskovine

3.83

-"-

18)

Šolske knjige

3.10

-"-

19)

Ţaganje drv

3

-"-

20)

Odstotne pristojbine

2.13

-"-

21)

Petroleum, sveče

2

-"-

22)

Potje

4

-"-

23)

Diverse

2.46

-"-

Skupaj

336.91 goldinarjev

M. Slokan

mp.

Kolarič

mp.

Nadzoroval je šolo dne 6. julija 1885 okrajni šolski nadzornik g. Bl. Ambroţič. Nja poročilo in rešitev tega nalaga skrb za nabavo še manjkajočih učil in telovadnega orodja in dober šolski obisk. Huda zima je ţivo mejo popolnoma zametla se snegom. Gospodje zajci so kar čez hodili in si privoščili sočni lub našega mladega drevja. Čez 80 poţlahnjenih drevesc je šlo rakom ţviţgat. Pa sem bil pri loškem graščaku. "Meine Hasen tragen keine Vignetten!"212 je dejal! Čakaj sem si mislil. Pa sem nastavil še korenja na drevesca in hodil po noči čakat. Parkrat sem bil srečen! A kar me nekdo ovadi. Lovski zakupnik pošlje svojega lovca iz "predmarčne dobe", starega Klenovšeka. Jaz nisem bil doma. Lovec si stvar ogleda in nese toplo na raport. Takoj poklic na odgovor. Preden pa grem, izreţem vsacemu korenu luknjo in kanem terpentinke noter. Naletavajoči sneg je mojo sled v drevesnici kmalu zapadel. Pa grem v graščino na odgovor. Baron Wächler me zelo nemilostno sprejme:" A, Sie Kűrren meine Hasen und sind dann noch unverschämt!" "Bitte, Herr Baron, kann nicht verstehn Ihre Auspielg." "So, so! He, Jean, holen sie mir den Jäger!" Jaz pa sem Boga prosil, da bi lovec ja ne bil kacga korena seboj uzel za exempel gratrie! Lovec pride. "Na, erklären sie 212

(nem.) Moji zajci ne nosijo vinjet!

91


dem Herren da, ob Mohren in den Baumkronen ein landesbbűliches Verschenchlings mittel fűr Hasen sind!" Lovec se odkašlja, postavi v pozo in zagrmi:"Ja, endlichsan mir sam! Se wollen noch abstreiten? Na, mei Lieber!" "Herr Baron, gestatten!" "Na, was den?" "Bitte sich hinaufzu besuchen! Beritten sind Herr Baron in einer guten Stude zurűck! Meine Mőhren sind alle terpentiniert!" Tableaux213! On pusti takoj zapreči. Jaz pa prisedem. Govorila nisva nič. Na licu mesta se o istinitosti prepriča. Pojamram, kaţoč na 80 objedenih dreves! Sram ga je! Prosi za odpuščanje. Da mi 40 goldinarjev in par cigar rekoč:"Na, dieser Schafokopf kann sich gfrein! Von heut ab, wehren Sie sich selber gegen die Hasen, wie Sie wohllen. Mich lassen Sie ungeschoren!" "Bitte um Ihre Karte!" dal mi je dovoljenje za lov. Od tedaj niso hodili zajci nič več v moje obliţje; a jaz sem hodil tudi dalje proč od doma za njimi! Drevesnica pa je uspela novozasajena in z zajčjo krvjo gnojena! Probatum est!! "Pa smo fantje vasval – pa se nismo nič bal – pa po 2 pa po 3 smo šli za zajci!" Nje veličanstvo je podarilo za zgradbo nove šole v Razborju 300 fl. Slično tudi štajerska hranilnica v Gradcu 300 goldinarjev. Baron Henrich Bolschwing je meni pokonil celi telovadski ogrod, a jaz sem ga podaril šoli, brez da bi bil kakšen aequivalent214 uzel in vendar – sem bil reveţ! Počitnice po starem. Dotacija po starem. Razdelitev naznanil po starem. To leto sem zasadil macesen na voglu šolskega vrta pri pokopališču215 z namenom, da mi da deske za mojo krsto, ko umrem. Po 38 letih je vanj treščilo216. Od tedaj se suši, a je še zelen, pa desk ne vem če bo dovolj za mene. Bom še enega sadil!217 Odredbe in šolski zakoni so vsi v zbirki. Petra Končnika: 36 zvezkov! Zato jih tukaj ne pišem. Tudi v zbirki normalij je marsikaj najti v šolskem arhivu! Vseh let pregledne matrične tabele so v matični knjigi. Verskih vaj smo se udeleţevali kot običajno. Tako spovedi in obhajila kot slavnost. Sprevodov in šolskih maš junija, julija, augusta. Dneve rojstva in godu Njiju Veličanstev smo slovesno praznovali 18/8 in 4/10 in 19/11. Sveto opravilo, slavnostni nagovor, petje, deklamacije, igre! 213

(fr. tableau) slika (morda gre za ta francoski termin )

214

ekvivalenca - enaka vrednost; stvar z enako vrednostjo

215

viden je na fotografiji na naslovni strani te Šolske kronike

216

v macesen je treščila strela leta 1922 ali bolj verjetno 1923

217

ali je zasadil še eno drevo ali ne ni znano

92


Sklep šolskega leta se je vršil dne 30/8 po svetem opravilu in javni očitni skušnji. Pri tej je bilo 14 najbolj pridnih šolarjev z darili obdarovanih. Prikupili smo še za šolski vrt od Pavčnika Janeza nekaj spašnika. Zato sledi tukaj-le kupna pogodba. Kupna pogodba Sklenjena med zakoncema Janezom in Ivano Pavčnik, posestnika na Razborju h. št. 8. kot prodajalca in šolsko občino Razbor potom krajnega šolskega sveta kot kupcem. 1) Zakonca Janez in Ivana Pavčnik prodasta iz ozirom na kupno pogodbo 4/7. 1881, vsled katere je ţe del parcel. št. 1219-1220 prešel v last šolske občine Razborske še daljni deleţ spašnika št. 1219, kakor je taisti ţe dejansko omeničen omenjeni šolski občini in slednja kupi ta deleţ. 2) Danes omenjeni kupni objekt tvori zdruţen z ţe poprej kupljenim (4/7.1881) kakor mapa kaţe, one parcelne številke št. 1219/2 pašnik z 215 m2 in št. 1220/1 njiva z 490 m2, tedaj skupaj 705 m2 z čistim doneskom po 1 goldinar 73 krajcarjev, ktere so v posestni poli št. 131 davčne občine Okroglice pod navedenimi parcelnimi številkami. 3) Prodajalca dovoljujeta z ozirom na kupno pogodbo z dne 4/7.1881 in danešno prodajno dejstvo, da se omenjena dela parc. št. 1219/2 in 1220/1 od njihovega posestva Urb. Št. 92 ad Excminoritengűlt Cilli odpišeta in otvori nova zemljiška knjiţna vloga kakor tudi da se na to vknjiţi lastninska pravica šolske občine Razbor. 4) Kot kupilo za danešni kupni objekt se je dogovoril iznos 56 goldinarjev, kterega prejem prodajalca potrjujeta. 5) Šolska občina je ţe dejanska posestnica kupljenih delov omenjenih zemljiških parcel in uţiva in nosi vsa bremena od 1/1.1885. leta. 6) Kontrahenta se odpovedujeta pravici ugovora podpolovične prikrajšitve resnične vrednosti. Laško dne 26/6.1885 +J. Pavčnik mp.

M. Slokan

mp. načelnik

I. Pavčnik

mp.

B. Jurko

mp. član kr.šol.sveta

J. Muršec

mp.

J. Kolarič

mp.

-"-

Podp. Priča

J. Prelog

mp.

-"-

Pavel Oberţan

B. Pompe

mp.

-"93


Franc Oberţan

J. Lapornik mp.

-"-

Št. 8166 Posestnika zakonca Janez in Ivana Pavčnik iz Razborja, kterih istovetnost mi je po osebno znanih pričah Pavel in Franc Oberţan posestnika v Razborju potrjena, sta predloţečo listino pred menoj lastnoročno podpisala. Laško dne šest in dvajsetega junija eden tisuč osem sto osemdeset in pet. Štampigl Za c. Kr. notarja Fr. Ulricha z dekretom c Kr. Okroţ. Sodišča Celje 12/5.85 št. 2661 imenovani namestnik Dor Adolf Mravlag mp. Št. 266 Predleţeča kupna pogodba se od strani okraj. Šol. Sveta Laško po poprejšnji preskušnji finančne prokurature v Gradcu odobrava. Okrajni šolski svet Laški dne 11. maja 1886. Štambigl.

Netoliczka mp.

Vsled dovolila z dne 29/9. 1886 št. 5357 se zemlj. parc. 1219/2 in 1220/1 od URB. Št. 92 Exminoritengűlt Cilli bremena prosti odpišeta in se za nji otvori v zemljiško knjiţnem uradu nova vloţna številka Urb. No 92 1/5 ad Exminoritengűlt Cilli ter vpiše šolske občine Razbor lastninska pravica. Zemljiškoknjiţni urad Laško dne 30/9. 1886 Stampigl.

Mlinar mp. Certificat

Občinski urad v Loki potrjuje, da sta prodana dela št. 1219/2 pašnik in 1220/1 njiva leţeča v davčni Občini Okroglice pred prodajo del Pavčnikovega posestva Urb. Št. 92 ad Exminoritengűlt Cilli tvorila. Občinski urad v Loki dne 29/6. 1885 Stampigl.

Ţupan predstojnik: Kaitna mp.

94


Certificat Davčni urad v Laškem potrjuje, da sta parceli 1219/2 in 1220/1 v posestni poli št. 131 navedeni kot last šolske občine v Razboru leţeč v davčni občini Okroglice pred prepisom v omenjeno zemlj. pos. v Razboru h. št. 8. zemlj. pos. pola št. 54 imenovane davčne občine. Davčni urad Laško 19/3.1886. Stampigl.

Št. 5357 Na podlagi kup. Pog. 4/7.81 in 26/6.85 in certifikatov občine Loke 29/6.1885 in davčnega urada Laško 19/3.1886. in odpis konsenza Jan. Pavčnik z dne 28/6. 1885 se dovoli bremena prosti odpis v davčno Občino Okroglice leţečih parcel 1219/2 in 1220/1, ad Urb. Št. 92 ad Exminoritengűlt Cilli in otvoritev nove zemljiškoknjiţne vloge Urb. 92 1/5 ad Exminoritengűlt Cilli in vknjiţba lastninske pravice na korist šolske občine Razbor. C. Kr. Sodišče okraja Laško 29/9.1886 Stampigl.

Kheru

mp.

95


2.10.

Šolsko leto 1885/86

Tako blagoslovljeno še ni bilo nobeno šolsko popisovanje, kakor to iz leta 1885/6. Dalo je 162 šoloobveznih in od teh 86 obiskajočih. Ostali so bili deloma preoddaljeni, ali pa preslabotni, ali pa renitentni218. Začeli smo z 16. oktobrom po cerkvenem uvodu, kot navada. Pa menda ţe nismo s pravo gorečnostjo molili in prosili, ker nas je dolga zima z teţkim snegom mučila, kasneje pa šarlah219, oslovski kašelj in difterija. Kronist je le premnogokrat v šoli pred praznimi klopmi stal in v tjednico pripomnil: "Lee rund od der Lehrsaal steht, Trűb und dűster der Magister!" Zato smo postali pozorneji in kaznovali 19 strank do 5 goldinarjev; a ker nismo silili na eksekucije, so kazni ostale na papirju. V seji 13/9.1885 smo sestavili proračun za leto 1886. leto v višini 420 goldinarjev 99 krajcarjev, kteri so se izdali za stvari kakor doslej: le 6 novih klopij se je nabavilo. Za planiranje novega prikupljenega zemljišča se je potrošilo 15 goldinarjev. Čez 60 trug kamnja je kronist s pomočjo dekle izkopal! Zemljo pridobljeno iz selišča šolskega poslopja (kleti), smo za 20 m dolgo in 3 m visoko eskarpo nasuli in tako 2 tabli vrta pridobili. Oblika šolskega vrta je podobna trapecu, kterega severna stran meri 38 m, juţna stran 30 m, izhod in zahod strani á 36 m. Drevesnici je odločeno 250 m2, poskuščevališče 73 m2, poljedelsko botanični del 87 m2, telovadišču 73 m2, sočivju 146 m2, trsju 60 m2, delu grmičja, pritlinikovju, matičnjaku, čebelnjaku je odločeno 200 m2; ostala zemlja je v potih, greznici, vodnjaku. Vodnjak je proračunjen z 250 goldinarjev. Brez vode je vrt nesmisel. Ograja vrta je deloma iz lat, deloma z ţivo gabrino izvršena. Gabrino je nasadil za 40 goldinarjev Joţef Brečko220, vulgo221 Jošk iz LIsc. Latnat plot je priredil za 25 goldinarjev načelnik Matevţ Slokan. To je gorenji del vrta, ki meji ob pokopališče. Spodnji del na zahodni strani šole je manjši in za svinjak z njivo namenjen. Ograjen je z ţivo gabrino. Ob robeh zasajen z trto v brajdah in matičnimi drevesi: Bellefleur in Rambour222. 218

(lat. renitens) uporen, kljubovalen; trmast

219

šarlah (Scharlach, škrlatinka) je bakterijsko obolenje, vzroke zanjo pa najdemo v streptokokih.

Čeprav je verjetno, da je škrlatinka kot epidemija obstajala od nekdaj, jo zdravniki vse do XVII. stoletja niso znali diferencirati od drugih akutnih egzantematičnih bolezni. Za klinični opis te bolezni je vsekakor najbolj zasluţen Marko Anton Plenčič, ki je ugotovil vzroke te bolezni v bakteriji, vendar je etiologija te bolezni ostala še nekaj časa nejasna. Pravzaprav sta največ v smeri etiologije te bolezni naredila zakonca Dick leta 1923. 220

Brečko Jožef, roj. 15.04.1843, poročen z Johano Vresk, umrl 01.12.1932, stanoval v Liscah (Razbor 29) 221

(lat. prislov) po domače

222

drevesne sorte

96


Trte so same ţlahtne: Graševina, burgundec, portugalka, španjol, ţlahnina, sipa, šipon, traminec, trolinger, frankinja, Othello, Kaleb, vipavčan. Nanosil je kronist divjake, trtne korenjake iz Bizeljskega od Malusa, vrt rigolal in trte zasadil: Rupestris in portalis, sovage. Zelene je potem pocepil. Cepike je rezal v Rudi in po graščinskih brajdah: Dvor! Mošta je pridelal do 1000 litrov, fino blago z bouquetom223! Strinja se z Gregorčičevo liriko: Zdrava bodi, draga trta. Necenljivi dar nebes, Kras gorice, slava vrta, zemlji najsvetejši les! Kdor svoje dni ni vinca pil, nič pel, nič ljubil, nič ni uţil! Zatoraj pojem in pijem, in ljubim koder grem! A so časi, ko najboljšega človeka vsa poezija mine! Tako se mi je to zimo pripetilo, da sem skoraj v snegu ostal. Od doma sem odišel ob polu štirjih v Loko na pošto dne 26. novembra. Sneg je na debelo naletaval, a mislil sem, da pri nas to nima toliko pomeniti. Saj so vasi pri en drugi. V Loki sem opravil, pa hajd domu nazaj. A piš, burja in hlišč so z nočjo pridobivali na moči. Po bliţnjici ni bilo več moči hoditi. Teţek sneg je upognil drevesa vsa prek. Odločil sem se za sigurnijo pot po cesti mimo Rude. Ovirale so me zámeti na vsak korak. Ob šestih zvečer sem šel iz Loke po sveţe nasutem debelem snegu. Ţivega krsta ni bilo na cesti. Noč temna, jaz brez luči! Sneg čim dalje večji. Steţavo sem ga bredel kar po celem! Nobene luči nikjer! Zámet za zámetjo. ţe me je začelo grevati, da sem se na pot podal. Nikamor mi ni zdalo! Gomaral sem kot mravlja in trudil se. Ves sem bil moker od napornega marša. Prekopal sem se ţe skozi 10 zámeti! Kar tresle so se mi noge. a burja je čim huje razsajala. Kaj, ko bi počil, malce počil. Lagje bi potem šlo naprej. Strašno sem bil zaspan. Ne, naprej, saj nisem več daleč. Veter mi je tak ledeno oster utepal kristalno, bodičaste sneţinke v obraz, da mi ni bilo moči gledati! Kar sapo mi je jemalo. Vzdigniti me je hotelo. Začel sem moliti. Kaj pa ko bi bla koj "ta zadnja" nocoj! Pribredem do Joškove globeli, zdrknem 3 m globoko v sneţen jarek. Zemlja mrzla; krampam, kopam nazaj ven iz sneţenega groba; komaj, komaj se izkopam. Napora in bojazni tresoč in zmrzel sem po 5 h prigomaral smrtnotruden domu! Eno izkušnjo sem imel več, da človek lahko tudi v najbolj obljudenem kraju po noči zmrzne, če ga tako-le sibirsko neurje zaloti v temni noči, ko vse spi! Zato 223

(fr. bouquet) cvetica, vinski vonj, posebni vonj raznih vin in likerjev

97


sem otrokom tudi logje prizanašal zamude ob tacem vremenu in odobraval izjavo hribovca "Tomaţka", ki je rekel:"Ne, toliko se mi pa še ni nobeden mojih otrok zameril, da bi ga v tacem vremenu spod strehe pognal!" Sicer pa sem imel kmalu priliko poskusiti tudi doma, zakaj se pravi našemu kraju Razburje! To leto smo stavbo šele završili in zlezli pod novo streho. V kaplaniji smo bili za vetrom, ker stoji ista ob zaščiteni juţni strani cerkve. A naše novo poslopje je zgrajeno popolnoma na prostem! In to jesen so orkani sledili eden za drugim! Tako je neko noč, ko sem bil iz doma burja strgala na severni strani par opek iz strehe in vrgla na nasprotni juţni strani čez 30 opek doli. Deţ je lil na podstrešje in zatekal ob stenah v naše stanovanje tako, da je voda stala v sobi decimeter visoko. Zato odslej nisem več puščal burji delati strešne vrzeli, ampak sem vstal sredi noči in hodil nadzorovati elementarno silo. Seveda sem le premnogokrat prišel ţe prepozno, ker sem ţe našel vrzel. A sem ţe imel pripravljene deske, da sem jo porinil skozi vrzel ven na streho in jo z ţico privezal za late in tramovje, da sem vrzel zakril. Včasih sem se boril po celo uri, proti šikanam burje, a zmaga je bila pa le moja. A hudo je bilo! Zato smo si skušali pomagati z cementnim zafrajhanjem opeke na severnem delu strehe. Pa se je še zgodilo čudo, da nam kruti sever pokukal na podstrešju. Kar čez polovico je odlomilo kako opeko. Tako luknjo sem moral zatekniti s kacimi starimi hlačami, sicer je bilo napak. Da smo poprej to vedeli, bi bili opeko nabavili, ki se da z ţico za lato privezati. No, pa vse se prestoji in pretrpi, še smrt! Nadzorovan sem bil dne 20. julija 1886 po g. okrajnem šolskem nadzorniku B. Ambroţiču. Bil je vesel, da je zgradba tako napredovala in obljubil, da pride še pred novim šolskim letom odobrovalna komisija. Seveda, stara rakrana: šolski obisk! Vse druge točke kronike tekočega leta, kakor druga leta. Šolsko leto smo sklenili 30. augusta 1886 z očito skušnjo, pri kterej je bilo šestero najpridnejših otrok z knjigami obdarovanih. Letni račun je kazal 441 goldinarjev in 57 krajcarjev prejemkov in 615 goldinarjev in 52 krajcarjev troškov, torej 173.05 deficita. To pa zaradi eskarpe ob juţni strani gorenjskega dela šolskega vrta, ktera je iz kvadrov in cementa narejena, 20 m dolga, 3 m visoka, stala je 289.80 goldinarjev z latnim plotom vred. Sezidal jo je načelnik Matevţ Slokan. Drugi troški so bili preračunjeni, ta točka pa ne. Zato primanjkljaj! To leto smo bili posebno marljivi. A je bilo pa tudi kakor nalašč sušno! V dodatku sledi tukaj vsebovalna listina izgotovljena po c. kr. deţ. šol. svetu v Gradcu dne 8/1.1886 št. 7326. na podlagi štajerskega Deţelnega Zakona dd ato 22/12.1872, št. 46, polistinuje štajerski Deţelni šolski svet, da spadajo k javni ljudski šoli na Razborju v šolskem Okraju Laško sledeči deli oziroma na njih bivajoče druţine, kakor: I.

98


Od krajev v občino Loko spadajočih cons. Štev. 1-41 Razbor; 1-48 Okroglice; 15, 18, 21-28 Breg, 32 in 8 ţelezniška čuvajnica. II. V Jurklošter spadajoči kraj: Poljana consc. Št. 1-6, 24, 29. III. V Zabukovje spadajoči kraj. Sodni okraj Sevnica cons. Št. 1-14 in 36, s stanovanji vred, ktera so ţe na njih zidana ali pa še le bodo zidana. Ta listina se izgotovi v treh spisih. Enega obdrţi štajerski deţelni šolski odbor v Gradcu, druzega prejme okrajni šol. svet v Laškem, a tretji se upošlje kraj. šolskem sovetu na Razborju. o. Kr. deţelni šolski sovet v Gradcu dne 8/1.1886 Stamp.

Predsednik Knbeck224 mp.

Št. 52 Nespremenjeno Okrajni šolski svet Laško dne 2. augusta 1892 Šmapigl.

Predsednik Wagner mp.

Posledek:" po ljudskem štetju z leta 1900 31/12 smo sedaj Razborje številk

1 do incl225. 44

Okroglice

1 do incl.

59

B. Jurko

224

nečitljivo

225

(lat. inclusive) vključno; …

99


2.11.

Šolsko leto 1886/87

Blagoslovljenje z otvoritvijo nove šole se je vršilo z dnem šolskega začetka 16. oktobra 1886. Zbral se je celi krajni šolski svet korporativno udeleţil se cerkvenega bogosluţja in bil potem tudi pri slavnostnem omizju udeleţen. Izvršil je to cerkveno poboţnost domači gospod ţupnik Kolarič tako temeljito, da smo še po 37 letih znjo zadovoljni, ker smo zdravi in srečni. Pofarno šolsko popisilo je dalo 130 šoloobveznih in 122 šoloobiskajočih! Ta razveseljiva diferenca v primeri z lansko številko se razlaga iz dejstva, da smo v novo prostorno šolsko sobo, ki meri 70 m2 pridobili iz šolskega okoliša Loke 20, iz Zalisce pa še 8 obiskajočih prostovoljcev. Nova zgradba šole je stala 6147 goldinarjev, a Slokan jo je za 5297 goldinarjev izgotovil, tako da je Fr. Volavšek 950 goldinarjev "zasluţil" - in več dela 340 goldinarjev. Prvi je namreč od slednjega delo preuzel. Proračun za bodoče leto se je vršil v seji 28/8.1886. v prejemkih po 5745.92 goldinarjev, v troških 6707. Občina Loka je ţe naprej plačala 663 goldinarjev 58 krajcarjev. Porazdelilni prispevni načrt smo izdelali nov na podlagi od davkarij dobljenih podatkov. Za Loko 70.25 %, Jurklošter 14.79%, Zabukovje 14.96%. V Gradcu nam ga je deţelni odsek za Štajersko odobril. Odobrovalna komisija obstoječa iz glavarja g. Natoliczka, okroţnega zdravnika dr Sohnditza226, stavbarskega nadzornika Bilof-a, Bl. Ambroţiča okrajnega šolskega nadzornika Bl. Kropej-a zastopnika občine, je 21/9.1886 došla na Razbor in glasom zapisnika stavb odobrila in onega dne novo zgradbo javnemu smotru oddala. Pri tehniškej preiskavi pogrešajo po stavbenem načrtu predvideno ventilacijo, a "oko zatisnejo", meneč, da je na vse kraje prosta lega dovolj prezračevalna! Beleţ je presvetel in se mora prihodnič malce pozeleniti! Nastranišča so v ospredju skoraj pritisnjena in dvakratni zapor ni popolen, ker stene ne segajo do stropa. To se mora popraviti! Izhlapevalni kanal je sicer iz nadstranišč napravljen, a da bo bolj vlekel, ga je treba v pločevinasto 1 m cevjo s kolenom podaljšati zunaj na zidu. Strešni ogrod je pač slaboten. Mora se pojačiti. To se zgodi s podlogo in novo stebrovo podporo na onem mestu, kjer so blazine tramovja vezane. Tudi ţelezne zapone se bodo morale zabiti, da bo vez močnejša. Pogrešno je tudi podstrešje popodeno, a se ne da pomagati brez velicih stroškov. Strelovodova vrvica se mora 2 m globoko zakopati. Deţevne odvajalne cevi so v kanal k cisterni za izpeljati. Izlivalnik iz kuhinje v greznico je cementirati. Cisterna za nabiranje deţevnice se priporoča, ker je ţiva voda227 80 m od šole oddaljena. 226

nečitljivo

227

živa voda – izvir ali vodnjak z izvirno vodo, za razliko od kapnice

100


C. kr. Okroţni zdravnik in pedagoški strokovnjak zahtevata samo zastore iz nebeljenega platna pri šolskih oknih, sicer pa sta mnenja, da stavba namenu popolnoma zadostuje. Nad učiteljevim stanovanjem se sme prirediti sobica v podstrešju za shrambo učil. Nadstranišča naj bi se sama zapirala. Krajni šolski svet in občinski zastopnik nimata proti stavbi nič omeniti. Netoliczka mp.

F. Bolof

mp.

B. Ambroţič mp.

Bl. Pompe mp.

Ivan Prelog mp.

Mat. Slokan mp.

Bl. Kropej

mp

Bl. Jurko – zapisnikar Kolavdirano je bilo tudi več delo z 338 fr 25 krc + 6147= 6485 fl. Da se je stavba laglje prevzela pripravili in oddali smo za lastno ceno 30 kub stavbenega kamnja á 8 goldinarjev; 320 avstr. veder ţivega apna á stari cvancigerci in kar nas je gašenje in voţnja stala, in ves stavbeni les za 177 goldinarjev, 40.000 opeke a 21 goldinarja = 840 goldinarjev Skupaj

1578.78

goldinarjev

Darova sta znašala

600

-"-

Loka je plačala

70%

3025.45

-"-

Zabukovje

15%

648.30

-"-

Jurklošter

15%

648.30

-"-

Skupaj

6499.78 goldinarjev

Predleţeče poročilo smo poslali v Gradec Deţelnemu uradu za statistiko. Ker nismo točno plačevali smo trpeli tudi obresti. Te iznašajo okrog 100 goldinarjev, ki so pa zgoraj ţe upisane, dasi ne pravilno seštete. Naknadno moram tukajle še navesti dokup zemljišča od mejaša Močnika Joţefa in ţeno Marijo228 tam, kjer stoji čebelnjak, sicer bi ne bili mogli pozidati eskarpe do tje kakor stoji danes. Pobotnica

228

Močnik Jožef, roj. 24.02.1850, poročen 13.02.1882 z Marijo Kolman. Umrl je 06.09.1912 leta. Stanoval je na Razborju h. št. 16. po smrti ţene Marije Kolman se je poročil z Marijo Češek, iz tega zakona pa je Terezija Močnik, ki se je poročila z Antonom Kladnikom - starša Kladnik Tončeta in njegovega brata ter sestre.

101


s katero potrjujeva jaz Močnik Joţef in moja ţena Marija Močnik, da sva prodala šolskoj občini na Razborju na vzhodnem voglu šolskega vrta ob kozolcu k našemu kozolcu par kvadrat klafter zemlje od najinega spašnika v toliko, da je zamogla šolska občina pozidati eskarpo in postaviti tam čebelnjak. Prejela sva za to šest goldinarjev in dovoljujeva, da se ta malenkost od najnega posestva odpiše, zato pa šolska občina kot lastnica vpiše in posebna zemljeknjiţna vloga otvori. Na Razborju dne 1. oktobra 1885 +Jošk Močnik + Marija Močnik Načelnik Slokan

mp. Kupec

Zapisnikar Jurko mp. Priča Član: Lapornik mp.

Priča

Član: Bl. Pompe mp.

Priča

K sejam krajnega šolskega sveta smo se vedno shajali po potrebi; tako 1/1. 1887, da smo šolski račun sklenili in 3. aprila, ko smo napravo šolskih vetrnic odločili. Šolski vrt smo z zgradbo eskarpe, ktera nas je stala 250 goldinarjev znatno razširili in olepšali. Telovadno orodje smo pomnoţili z kozlom in poprečnim tramom. Bolezni pa to leto ni bilo. Je bila lanska zima huda. Nadzoroval je našo šolo naš čez vse skrben nadzornik, g. Bl. Ambroţič dne 25/7. 1887. dne 31/12 t.l. št. 585. smo prejeli rešitev njegovega nadzoroval. poročila z nalogom poskrbeti za redni šolski obisk. Obenem je izreklo tem potom pohvalno priznanje krajnemu šolskemu svetu za poţrtvovalno in šoli prijazno delavnost pri zgradbi šolskega poslopja. Netoliczka mp. Zakoni in naredbe so v Končnikovi zbirki. Verske vaje smo izvajali kot doslej: spoved, sv. obhajilo, procesija o Telovem229, šolar. maše in slovesno obhajanje Njiju apostol. Veličanstev godov: 18/8 in 19. novembra. Izlet na Staro Glaţuto z 60 učenci. Ej, je bilo fletno. Mamica so nam postregli z koštrunovim ajmohtom in krompirjem, atej pa z jabkovcem. Peli in igrali smo. Navzoč je bil tudi šolski ogleda g. Ivan Prelog.

229

31. maja praznik Sv. Rešnjega Telesa

102


Slovo pa je uzel od nas č. g. Josip Kolarič, narodnjak, dober dušni pastir in vrl mladino ljub. Odišel je na Pako v Savinjski dolini. Blag mu spomin. Bil je moj drugi oče. Zelo dober mi je bil. Bog mu povrni! Nov dušni pastir je 2/5.1887 došel č. g. Fischer Anton iz Laškega kot provizor. Tudi blaga duša. A po treh mesecih ţe je odišel k sv. Jederti. 3/8.1887 je došel novi gospod ţupnik Josip Ulčnik. Ţal nam je bilo za g. Fischerjem; bil je kavalir, pevec, muzikus in zelo ljub, imeniten duhovnik in druţabnik. Pa kmalu smo se privadili gospodu Ulčniku, dasi smo pogrešati morali marsikaj ugodnega in prijetnega. Tudi ta je bil po svoje blag in dober, ampak bolj priprost. Dobro smo se sporazumeli. Skrbel je za čedno poboţnost pri fari in točen pouk v šoli, bil je pa bolehav in nervozen. Imenovali so ga Korporala od Königgraetz-a, ker se je leta 1866 s Prusi poskusil. Ker je bil pa le bolan, smo dobili na pomoč č. g. Josipa Muha iz Št. Ruperta, grandpotator230, a strog vzgojitelj. Bil je tukaj celi advent in post do Velike noči 1888. bog mu bodi milostljiv. Ko je bil fajhten, se je jokal ali pa stepel. Majhen debeluhar! R. i. p. Šolska naznanila smo razdeljevali in počitnice opazovali kakor dosihdob. Sklep šolskega pouka smo imeli z javno očitno skušnjo in darili, po zahvalni sveti maši in blagoslovu. Končno še razburljiv slučaj na vasi. Naš načelnik in njegov dacar 231 sta se pri hlevu skonc vasi stepla in na eden druzega z revolverjem streljala, nekak mesca junija 1886, pa nobeden ni bil drugemu kos. Imela sta piko na endruzega. Slokan je bil kot gostilničar vajen nezadacano232 vino točit, kar pa novi dacar ni dopustil. Slokan je bil večkrat občutljivo kaznovan. In ko je šel dacar tje na marof gledati in vino iskati, je prišlo do spopada. V dacarjevem revolverju je manjkal le eden naboj, ker se je s svincem zagatil, a v Matveţevem jih je manjkalo pet. Dacar je bil ostreljen skozi zapestje, mimo palca, med prsti in v prsa. Da ni nosil tako debel kosetl in gilet, bi bila "ajdova pozica". Bil je Moravčan, mlad in natrkanega ţivota, močan. A Slokan je imel boljše oroţje, zato mu ni kazalo druzga kot "tečt". Iztrgal se mu je in priupil na vas: "Slokan me je, Slokan me je!" pa kar noter v farovţ. Ker je precej krvavel, smo ga obvezali. Matevţa sem pomiril in ga opozoril, da ima dacar štiri znake od strelov, a v revolverju dacarjevem pa so tičali še peteri naboji. Torej sta imela vsak svoje oroţje in se dacarjevi streli niso sproţili, ko sta se tepla, ker je manjkal le eden naboj v dacarjevem revolverju. A strelnih sledov na dacarju je bilo čvetero. Svetoval sem Slokanu, naj se gre kar sam javiti v Laško in naj dobro pogrunta. Dacar je leţal v farovţu v kuharčni sobi in poslal brzojav s selom na Zidm. Ţendarmerijski postaji. Vsa vas je bila prestrašena. Vse se je poskrilo. Ţena Matevţeva pa jokala. On je šel v Laško. Zvečer so naloţili dacarja na voz in peljali na Zidm. V Laškem je bil Slokan kot veljak znan.

230

(lat. potator) pivec, pijanec, alkoholik – grandpotator – velik pijanec

231

dacar – v stari Avstriji usluţbenec, ki pobira davke

232

nezadacano - neobdavčeno

103


Sodnija je rekla:"Bomo ţe izvedli po ţandarjih233, če je kaj!" šel je domov z vlakom. Na Zidm. ga je ţe oroţnik zgrabil in z ranjencem konfrontiral234 in zapisnik sestavil in v Laško odgnal po noči. Tam so Slokana drugo jutro zaslišali in ker "ni bilo prič" in on ne begosumen, so ga izpustili domu. Preiskava se je pa po drţavnem uradniku na Razborju vršila. Šla je Slokanu precej trda, a konsekventna izpoved in dober "Leumund"235 ga je rešil. Ostal je doma na "prosti nogi". Porotniki so ga spoznali "nedolţnim" pa "basta" od tedaj sva se s Slokanom "razumela", poprej mi je pa ţe preraščal. Dacar je pa "šel!" "Vorgetan, nachgedacht, hat noch immer Pech gebracht!"236

233

žandar – pomlad narodov, revolucionarno vrenje, ki je leta 1848 pretreslo večnacionalno habsburško monarhijo, je oblastnike spodbudilo, da so začeli razmišljati o ustanovitvi varnostnih sil, ki bi delovale na celotnem območju habsburške monarhije. Leto dni pozneje, 8. junija 1849, je cesar Franc Joţef odobril ustanovitev ţandarmerije, oboroţene in uniformirane varnostne sile za vrzdţevanje javnega reda, miru in varnosti. Pri tem se je zgledoval po francoskih oroţnikih, varnostni enoti, ki je bila obujena v ţivljenje leta 1609 in bila prvotno namenjena varovanju prestolonaslednika. Francoska ţandarmerija je avstrijski podoila tudi ime: gens d`armes, oboroţeni ljudje, oroţniki. Čeprav je bila ţandarmerija v habsburški monarhiji ţe od vsega začetka pristojna tudi za vzdrţevanje javnega reda in miru, je bila ustanovljena kot sestavni del vojske inn bila podrejena vojaškemu sodstvu. Šele po ustanovitvi Prve avstrijske republike leta 1918 je prišla pod redno sodstvo. Ţandarmerija je bila ves čas le izvršilni organ, nikoli ni bila oblastni organ, ki bi imel pristojnost sprejemanja oblastnih odločitev. 01. julija 2005 je 15.00 ţandarjev in ţandark v Avstriji postalo sestavni del nove avstrijske policije. Tako je ţandarmerija prenehala obstajati.(Delo 02.julij 2005 Slovo ţandarjev) 234

(lat. confrontatio) soočenje in zaslišanje

235

(nem. der Leumund) sloves

236

(nem.) Najprej narediti in potem misliti je še vedno imelo za posledice teţave..

104


2.12.

Šolsko leto 1887/88

V jesenskih počitnicah izvedeno šolsko popisovanje izkazuje 123 šoloobveznih in ravnotoliko obiskajočih. Razborska okolica 38 otrok, Okroglice 32, Jevše 4, Podgorica 17, Poljana 7. Iz "Laškega" šolskega okoliša: Radeţ 8, Breg 4, Poljana 9, Paneče 3, Lahov graben 1. V spodnji skupini 62, v gorenji 63 otrok. Obisk je bil uzadovoljiv, vendar najdemo v letnem računu 13 goldinarjev šolskih kazni med prejemki. Proračun se je sestavil v seji Krajnega šolskega sveta dne 15/8. 1887. v njem vidimo dohodke fiksirane z 489.93 goldinarjev z ravno istovišinsko svoto troškov po lanskem prispevniku: Loka 70%, Zabukovje 15%, Jurklošter 15%. Vse druge točke proračuna so posnete po lanskih, samo cisterna z 250 goldinarjev je novo vstavljen. Načelnik Matevţ Slokan

mp.

Joţe Ulčnik

mp.

B. Pompe

mp.

B. Jurko

mp.

Ivan Prelog

mp.

Ivan Lapornik

mp.

Šolski pouk smo pričeli z 17. oktobrom in ga brez pomote nadaljevali do konc augusta. Ţenska ročna dela je prostovoljno poučevala gospica Vekoslava Cene-tova, gospodinja v farovţu. Udeleţevalo se je tega poduka 35 učenk. Potrebna učila za to smo s pomočjo dobrotnikov nabavili. Revne učence smo oskrbeli z učili podarovanimi po štajerskem deţelnem odseku v Gradcu in iz šolskega sklada tukaj. Pouk v sadjarstvu, čebelarstvu, praktičnem poljedelstvu in vrtnarstvu smo nadaljevali od lani. Poţlahnili smo lani posajenih 600 divjakov in letos še 400 divjakov dosadili. Trto smo na amer. podlagi poţlahnovali, škropili in ţveplali. Uspela so vsa poţlahnjevanje prav čedno, da je veselje pogledati. Vrtno delo so opravljali otroci zadnjih šolskih let z veseljem in zadovoljno. Pomagali so pri plečvi, gnojenu z umetnimi gnojili: koščena moka, guano,

105


čilisoliter, kalisuperfosfat, Tomaţeva ţlindra237, kajnit, pepel, ţivo apno. A tudi plevel smo podkopavali. Sadili smo rosa camina, pa jo pocepili z feu briliante, perle de jardine, marechal Niel, dance de Chartreau, Prince Rochau, General Jaquemineau, la belle Lionaise, Captitain Christe, Prince Yagellow, etc238. Sparglja239 smo nasadili 200 grmov in dokazali, da v našem podnebju krasno uspeva. Izmed solat je za naše kraje najbolja Trotenkopf in Steinkopf, ker se tudi suši dobro branita, lepe glave delata in neprekašljivo neţnost obvarujeta. Cisterna je 5 m globoka, 2 ½ široka in prejme 30 četrtnjakov240 vode. Napravaljena je na pumpo. To je veselje vrtnariti, če je vode in gnoja dovolj. Potem so tudi uspehi. Telovadili smo skupno in se veţbali tako v rednih in prostih vajah in na orodju. Z malimi pa smo igrali. Tako na vrv, palice in prosto. Nadzoroval je šolo 11. junija 1888 g. nadzornik Bl. Ambroţič. Okrajni šolski svet nam je poslal rešitev njegovega nadzorovalnega poročila z pobudo do nabave še manjkajočih učil, pomnoţitev knjiţnice in spopolnitev telovadnega orodja. Netoliczka mp.

237

Evidenčna kartica knjige, ki obravnava uporabo Tomaţeve ţlindre (v NUK-u, Ljubljana) 238

ţlahtne vinske trte

239

špargelj – sredozemska kulturna rastlina ali njen uţitni mesnati poganjek - beluš

240

četrtnjak – nekdaj prostorninska mera navadno za ţito, od 30 do 70 lit.

106


V koliko se je šolski zakon spopolnil je razvidno iz zbirke šolskih zakonov Petra Končnika. Verske vaje smo izvajali in negovali kot ponavadi. Prejemanje zakramentov v adventu, postu, o Alojzijevem, slavnosten sprevod o Telovem, šolske maše v juniju, juliju in augustu in slavljenje godovanj najvišjega dvora. Šolska naznanila smo razdeljevali po navadi: Boţič, Kurent, Binkošti in koncem augusta, kot sklepu šolskega leta. Izţrebali so se trije člani krajnega šolskega sveta: Jelenc, Perko in Kuhar. Volitev novih se ukrene. Za ocvirk suhih podatkov sledeča resnična dogoba: Ob priliki nadzorovanja je kronist spremil g. nadzornika skozi Loko na Zidanmost. Po odhodu "baubaua"241 smo ostali še v "sladkem" razgovoru pri Mozerju: kronist, Gaberšek, stari in mladi Supanek, filozof Fon in neki Št. Jurčan. Nikamor se nam ni mudilo, prav fletno smo se imeli. Po polnoči enkrat pa smo se le vzdignili in kramljaje in skupno odrinili po stari rimski cesti proti Loki. Kajpak smo bili razboriti in podjetni! Stari Supanek je meni "kadil", češ, jaz da sem "Kavelj". Kar je Gaberška podnetilo, da sva se kar tam sredi "bele ceste" zgrabila. Pa enkrat zarajsava po prahu, kar hkrati pa moj tekmec odleti iz mojih "klešč" kakor rokavce. Uzel je moj desni rokav seboj od mojega suknjiča in kril s svojim razseţnim telesom po dolgem in širokem mater zemljo. Obljubil mi je, da mi pošteno plača napravljeno škodo, kar je pozneje res tudi storil. Čast, komur čast! " A v plavanju sem ti pa mojster!" pravi. "Hajd! Poskusiva se!" odvrnem jaz. "Če ti, jaz tudi! Pa le kar!" in ţe sva bila pri Savi par minut nad Potočinom. Ura je morala biti okolu ene po polnoči. Gosta megla je leţala na reki. Kar nič se ni videlo na ono plat. Pričneva se slačiti. Naše spremstvo je ostalo gor na cesti in radovedno čakalo na izid tekme. Slečen se vrţem v vodo in jo "reţem" na Krajnsko plat. Ko me je megla uzela, je začel stari Supanek jokati:" Jeses, ertrunken!" Was wird die arme Frau machen? Jeses, o weh!"242 in udrihale so se mu debele solze. Jaz pa sem kar tiho rezal, a krepko, ker me je voda le preuzimala. Na Krajnski strani je obreţje oškarpano in strmo bilo zato sem teţko izlezel. Na cesti stoječ, sem jel kamnje proti Štajerskem metati in kričati za mojim tekmecem. Pa ga ni bilo za menoj. Pameten je bil, pa ni riskiral ţivljenja. A mene je to silno razkačilo, da me je napravil za "duraka". Nosili so mi vsaki nekja moje obleke pri čemer so mi iz "neizrekljivih" strosili drobiţ. A tudi zapestnic in moje ovratnice ni bilo. To me je še bolj "nabrusilo". Navalil sem na tekmeca, kteri pa se je salviral s koncentracijo nach rűckwärts, Railierungspunkt, Klausenstein! 241

baubau – nekdo, ki straši - tu je gotovo mišljen nadzornik B. Amrožič

242

(nem.) Jezus, utopil se je. Kaj bo sedaj njegova uboga gospa?!

107


Tekel sem za njim par metrov, a tokrat me je pa "dal". Vse je teklo iz mene. In to je bila moja rešitev, sicer bi se bil hudo prehladil. Pa smo šli vsak na svojo "slamco!" Na podlagi te ukane sva ga pozneje še kak "¼" "rekla". Pa za spremembo je pa le bilo!

108


2.13.

Šolsko leto 1888/89

Po običajnih 6. tjednih smo se le snišli dne 16/10. in začeli zopet z boţjo pomočjo novo šolsko leto. Kajpak, da smo se vsi priporočali i v bodoče boţjej pomoči in naklonjenosti tolaţnika sv. Duha za dar modrosti. "Veni sancte Spiritus!243" je gospod ţupnik v ornatu pred ţrtvenikom intoniral, na kar mu jaz z polnim chorom nisem nič na dolg ostal: "ut renovabilis faciem terrae etc.244" Šolsko popisilo je končalo z imatriculatio 112 obveznih in 102 šoobiskujočih iz domačih okolic. Dečkov je bilo 45, deklic 57. prostovoljcev je bilo 10: 5 dečkov in 5 deklic. Šolski obisk ni bil ravno slab, ker smo pridno dregali in kaznovali zaspance. Globe v cvenku 22 goldinarjev in v zaporu pa 8 ½ dni. Prispevanje ušolanih občin po istih odstotkih, kakor lani. Seje krajnega šolskega sveta so se vršile 4/11 in 2/2. V prvej se je sklepalo i bodočem proračunu z dohodki po 241 goldinarjev. Proračunovi postavki kakor vsako leto prej, samo drv se je odločilo 4 seţnje, á 7 goldinarjev; za cementirano greznico pa 18 goldinarjev. Letni račun izkazuje 21.65 goldinarjev prebitka v seji 2/2. 1889. Podpisani so ţe novi člani: Morinc Grega in Brečko Grega245 in Ulčnik Joţe, poleg starih Prelog in Jurko Bl. Novo so se napravili sledeči predmeti: vhodna ţelezna vrata 10 goldinarjev; čitalna omarica 4 goldinarje, umivalna klop 4 goldinarje, 4 nove šolske klopi 20 goldinarjev. Z dne 7/1. je v šoli izbruhnil sharlah. Izolirali smo bolnika, a šolo nadaljevali, dokler je ni okrajni zdravnik zaprl. A ţe 17/2. smo jo odprli, ko smo jo poprej prebelili in z ţveplom izparili. V šolskem vrtu smo tudi to leto pridno poţlahnjevali, sadili, oplevali, zalivali, pa tudi uţivali. Na telovadnem orodju so se pridni otroci nebeščansko lepo gugali; na igrišču pa mala deca igrala. Telovadili smo, kot se mora bit. "A, vsi, ne le kar dečki!" zraven smo prepevali: "Hitro, ah." To je popevka, po kterej noge same stopajo! Verske vaje kot doslej; spoved, sv. maše in slavja. Med dobrotniki šole navajamo novo došlega g. ţupnika č. g. Antona Potočnika. Sledil je svojemu predniku, kteri se je 20. junija poslovil. Odšel je nazaj na Sv. Jedert, od koder je prišel. Neka bude sreten! Tukaj mu je bilo preveč "vleklo!" bil je uviek bolestan. 243

(lat.) Pridi sveti Duh!

244

(lat.) in razsvetli obličje zemlje!

245

Brečko Gregor, roj. 26.02.1844 s stalnim bivališčem v Paneče 3

109


Novo došli g. ţupnik je šoli podaril nekaj knjig druţbe sv. Mohorja in Slov. Matice. Instalacija se je vršila 5. septembra, obenem z canon. obiskom in izkušnjo iz verskega nauka. Došel je sam g. dekan Dor rom. Joanes Evg. Ţuţa. Bistričan je tekel v "potokih." Novi praepositus parochiae je doctus illustrissime. "Šola se je podrla!" so govorili škodoţeljniki, pa to ni bilo res, a res je pa bilo! Vnoči 26/7.1889 se je udrl strop jedilne shrambe nekako opolnoči s takim ropotom, kot bi bil sodni dan. Planili smo vsi po konci! Kup "frajha" za vratami ni pustil v sobo. Še le sčasoma smo odrinili puščobo toliko od vhoda, da smo prišli do okna, kterega smo hitro odprli. Valil se je tak prah po sobi, da ni bilo moč dihati in nič videti! Strahota! Kako se je pa to napravilo? Slokan je za stropne tramiče uzel sveţ, mehak les, pa ga ometal z debelim mortom. Vrh tega je v istem kotu streha spuščala in bil strop večkrat moker. Tramiči so spereli in katastrofa je bila tu. Pobilo nam je mizo, par stolov, etaţero z kompotom in povzročilo "prazen strah!" Oj, "polomija"! Seveda smo šli nad famoznega vaškega stavbnega podjetnika Slokana. A ta ni bil prav nič iznenanden. "En mal" si je hlače popravil, kot bi hotel mlinar vrečo zavezati in djal:"Ja na večno nobena stvar ne trpi!" A ta večnost je trajala še le par let! Ker je za 10 let "dober stal" 246 za svoje delo, je moral to hudogledno odprtino takoj in pošteno zazidati. Zamujene šoslke tjedne smo v septembru namestili. Zato je pouk trajal do 15. septembra. Imeli smo le 4 tjedne jesenskih počitnic. Šolska naznanila kot običajno. Dotacija po starem. Nadzoroval je šolo 5/6.1889 dosedanji okrajni šolski nadzornik v spremstvu mojega tovarša Miško Iglarja iz Zidanmosta. Rešitev z nalogom je identična z lansko. Šolski pouk smo 15/9.1889 končali s Te Deum laud in očito skušnjo. Deo gratias! Hudo nas je zadela strašna novica 31/2. 1889 o tragični smrti Kronprinca Rudolfa. Ugibalo se je sem in tja. V inozemstvu so prav zvedli! Razširili so vest o polsestri Većeri, s katero sta se nevede za krvno sorodstvo vzljubila, po odkritju pa iz obupnosti – ustrelila. Resnica pa je bila ta, da je Rudi in flagranti bil zasačen od moţa lepe ţene – dvornega lovca – v prešestovanju z njo, na kar ga je kar na mestu justificiral. Tako je prišel Franc Ferdinand d "Este" na politično površje.

246

dal je garancijo za dobo 10 let

110


111


2.14.

Šolsko leto 1889/90

"Oj, Terezija, (15/10) kaj si ţe zopet tu?" sem nehote vskliknil ko sem v Logu Solčave247 gamze loveč zvečer v pratko pogledal. Kot bi bil obul 7 miljske škornje Münchhausna sem ţe bil doma tudi. In 16/10. smo se zbrali pa začeli z rednim poukom. Da so stari bolj verjeli, smo jih 18 kaznovali z 25 goldinarjev in 8 dnevi zapora. Zato pa je potem šlo, kot bi bilo namazano! Pohišno šolsko popisilo je imelo sledeči rezultat: domačih 93 šoloobveznih: 47 dečkov in 46 deklic. Obiskujočih domačih je bilo 88 in sicer 45 dečkov in 43 deklic. Prostovoljcev 20 – 13 dečkov in 7 deklic. Natančnejši podatki so v pregledni razpredelnici matrike. Po katalogu je imela zgornja skupina 23 dečkov in 21 deklic, spodnja skupina pa 37 dečkov in 23 deklic. Obisk zadnjih dveh letnikov je bil povoljn. Veselili so se izleta, kterega sem ţe zgodaj obljubil. Prva seja Krajnega šolskega sveta je bila dne 27. oktobra 1889. Sestavili smo proračun v prejemkih 241 goldinarjev. Prispevki so bili v istih odstotkih kot doslej: Loka 70%, Zabukovje 15% in Jurklošter 15%. Zaključek letnega računa izkazuje 1928.45 prejemkov in 1808.93 goldinarjev v troških, tedaj 119.52 goldinarjev prebitka. Zabukovško občinsko predstavništvo se je doslej upiralo izplačilu prispevka za šolsko stavbo, a to leto smo ga pa direktno potom namestnije v Gradcu poiskali, kar je prineslo g. chefu 248 okrajnega glavarstva v Breţicah zasluţeno brco (Wagner), nam pa denar, da smo šolsko stavbo doplačali. Okrajni glavar namreč ni hotel 1 ½ leta uslišati naših prošenj za sekvestracijo249 občinskih doklad Zabukovja. Revne učence smo z gratis250 knjigami in zvezki oskrbeli. Dobavil nam jih je deţelni odsek za Štajersko.

247

Solčava

248

(fran. chef) šef, vodja

249

(nlat. sequestratio) zaseg, prisilen odvzem

250

(lat. gratiis) zastonj, brezplačno, v dar

112


Šolski vrt smo sistematično in po načrtu obdelali: praho smo kopali pričetkom decembra, golido po snegu raznosili, da jo je zemlja z juţnim snegom popila, sušca smo kopali drugoč in bogato pognojili z sajami, pepelom, koščeno moko in kalijevim superfosfatom. Od kmetov smo dobili 6 voz mastnega hlevskega gnoja. Zato je pa tudi rodilo, da se je srce veselilo. Sadjereja je od zgodnje pomladi do pozne jeseni bila predmet ţivahnega negovanja; istotako trtoreja. Postavili smo čebelnjak, na vhodnem koncu vrta. Djali smo vanj pet panjev čebel. Dobili smo 7 rojev in 46 kg medu, kterega smo po 32 krajcarjev prodali na Breg očetu Crletu. Pa tudi kozji hlev in kurnik smo zgradili letos in dovršili kegljišče za pokopališčem za domačo zabavo. Vse nam je šlo po sreči! Hvala Bogu! Telovadili in igrali smo ob vsaki priliki in pri telovadbi tudi peli koračnice. Verske vaje smo izvrševali kakor običajno. Sv. spoved z obhajilom smo prejeli v adventu, postu in ob Alojzijevem. Ob Telovem smo se korporativno udeleţili slavnostnega sprevoda, šolarskih sv. maš pa smo se udeleţevali zadnje tri mesce šolskega leta. Celo sv. misijona smo ob Kresu bili udeleţeni. Dne 31/7.1890 nas je obiskal g. nadzornik. Z učnimi uspehi je bil prav zadovoljen, z opremo šole pa v toliko ne. Ker bi rad potom naročila kaj zasluţil. Navel251 je celo zaloţbo učil, kakor za kakšno meščansko šolo, a menim, da imamo za enkrat dosti. Specialitet ne trebamo! Preslavljali pa smo radi "šolske praznike"; godovna in rojstna dneva vladarskega para, "den weisen Spender des neuen Schulgesetzes". Najprvo v cerkvi s "Te Deum laudamus" in blagoslovom in petjem cesarske pesmi, v šoli pa s petjem, deklamacijo in igro. Nagovorom ditto! Itak smo razdeljevali šolska naznanila pravilno in opazovali predpisane šolske počitnice. Epidemija nas je motila: hripa po zimi, tifus252 po letu. Umrl pa ni nobeden otrok. 251

navedel, naštel je

252

tifus (abdominalis) je akutna kuţna bolezen, ki ga povzroča Eberthov bacil (to so odkrili šele leta 1880, resno zdravljenje tifusa – tako kakor tudi ostalih bolezni – pa je omogočilo odkritje antibiotika, leta 1926 ga je odkril Fleming); vir okuţbe so bolnikovi izločki, bacilonosci, okuţena ţivila in voda ter muhe. Zanimivo je tudi, da se tifus pojavlja pogosteje pri mladih, močnih ljudeh, redko pa pri otrocih in starih, zelo redek pa pri dojenčkih. Da je bila to resna bolezen, ki je zahtevala veliko ţivljenj, ni potrebno posebej poudarjati, zgovorna je statistika za Jugoslavijo (ţal šele od leta 1919 dalje) Leto

Obolelih

Umrlo

Umrljivost v %

1919

3.969

579

14,51

1929

4.576

517

11,29

113


Sklep šolskega leta je bil 30. augusta z cerkveno svečanostjo in očito skušnjo, pri kteri so pridni otroci dobili spominska darila. Izlet pa smo priredili na povabilo graščaka Geispel-a v Jurkloštru in tamošnjega č. g. ţupnika Cizelj-a dne 17. julija. Bil je to dan triumfa253 za naših 60 otrok in mene. Najela sva z gospodom ţupnikom Potočnikom lojtrnik in muzikonterja na harmoniko. Odhod iz Razborja ob 8h čez Sele, Henino, Jurklošter. Nastop pred graščino v Jurkloštru. Pozdrav gospodov Cizeja in Geipel-a. Petje in deklamacija par otrok. Cerkvena poboţnost: petje in orglanje, sv. maša. Zajutrk in igra s petjem in deklamacijo. Kosilo, recte 254 bogati obed s pečenim ovnom, kruhom, potico, vinom, kfetom! Ogled zgodovinskih vaţnosti: Veronika, ogled tovarne in strojev (papirnica) 255. Exercitium cohortae Tauriscorum. Turjancev. Darila in odhod z lojtrnikom. Ţivili v -

1939

3.948

376

9,52

1945

8.926

680

7,62

1949

3.957

208

5,22

1959

3.701

49

1,32

1968

1.354

10

0,74

253

(lat. triumphus) bleščeč uspeh; sijajna zmaga

254

(lat. recte) prav, pravilno; v resnici

255

V februarju 1881. je kupil graščino z vsemi pripadajočimi posestvi za 180.000 goldinarjev Gustav Edvard Geispel, nemškočeški tovarnar iz Aša v Sudetih. Na kraju opuščene steklarne je najprej zgradil tovarno za izdelavo sukna, vendar je tovarna zašla v teţave, zato je tovarno preuredil v papirnico, v kateri so izdelovali zavojni papir, karton, navadno lepenko za embalaţo, močnejšo lepenko (tudi strešno) z zaščitnimi kemičnimi premazi. Tovarna je imela naziv: GAIRACHER PAPIER UND PATENTLEDERPAPPEN FABRIK. Glavna surovina je bila lesovina. Obrat je imel tri poslopja: glavno proizvodno dvorano, čistilnico in sušilnico za les. Tovarja je imela visok ţelezen dimnik s sireno. V poslopju čistilnice je bila tudi ţaga na vodni pogon. Uporabljali so Franciskovo vodno turbino na več koles. V vseh objektih je bilo montiranih nad 20 raznih strojev in naprav. Pri tej tovarni je imel Geispel srečno roko. Podjetje mu je odlično vodil slovenski obratovodja domačin Selič Franc iz Lahovega grabna. Povprečno je bilo z gozdnimi delavci zaposlenih 40 do 50 delavcev. Ţe leta 1890. je prevzel papirnico sin Edvard Geispel ml. Bil je zelo priljubljen. Decembra 1897. je papirnico in graščino prodal. Zamenjalo se je nekaj lastnikov, zadnji lastnik je bil Feliks Neuberger s svojim sinom. Papirnico sta 24.5.1905 opustila in jo preusmerila v lesno industrijo.

114


2.15.

Šolsko leto 1890/91

To leto, eno naj neugodnejših, se je pričelo z 16. oktobrom, na taki dan, ko je "moral sam Bog umreti" začeto z bogosluţjem in končalo še le 21. septembra tudi z bogosluţjem, a za nas, da dam resnici ţalostno spričevalo, ni bilo prav nič srečno. Ne le, da je nastopila zgodnja in taka zima, s tako silnimi sneţenimi zameti, da je bil ves promet celo med vasmi za dalj časa popolnoma ustavljen, tudi mraz je bil tako kruti, da so hrasti kar po dnevi pokali. In proti vsacemu pričakovanju se je lotil oslovski kašelj vsega prebivalstva s tako vnemo, da je celo moj "Benjamin" počil. Dobro, da sem imel dosti jelenovega loja doma, da sem to škodo kmalu "zamazal". A šolo so zaprli. Rigorozni doktor Kepa, naš bliţnji rojak iz Zidanmosta, je nas 25/1. obiskal in odredil zatvoritev šolskega obiskovanja proti temu, da se čez 5 tjednov poskusoma otvori, zamujeni čas pa v jesenskih počitnicah umesti. Z Bogom Solčava in tvoji gamzi! Letos ne bom videl Loga! Ne Logarjeve "roţe." Pa če bi bilo to vse, naj bi bilo! A najhuje še le pride. 1/3 je prišel zopet g. okr. Zdravnik D or Kepa z njim pa še občinski sluga Tauses pl. Teharski. Nosil je vrečo z ţveplom in karbolovo kislino in 2 teţki kovinski krogli. Prejšnji teden smo vse prostore na novo zbelili, sedaj pa jo bodemo v karbolovem vročem soparu inficirali proti vsaki epidemiji. Čez noč zopet smo zaţgali nastavljeno ţveplo, da je vsa stena bila nasičena z ţveplovim dioxydom. Za počt! Takole, ljuba boţja previdnost delaš šolo! Po tej "quarantaine"256 smo zopet začeli in glej čudo. Pomagalo je. Vreme se je poboljšalo, obisk z njim. Vesna257 je prinesla novega ţivljenja, novih uspehov, pa tudi veselja. Od 118 šoloobveznih: 67 dečkov, 51 deklic, je bilo domačih 91 obiskujočih: 55+36. prostovoljcev je pa bilo 36: 18+18. V zgornji skupini smo poučevali 29 dečkov, 34 deklic; v spodnji skupini pa 43 dečkov in 19 deklic. Skušali smo zamujeno nadomestiti, tako, da bi nam bili slobodno še onih 21 pustili (počitnic), kar pa niso storili. V seji krajnega šolskega sveta dne 3. septembra 1890 smo sestavili proračun s troški in dohodki 196 goldinarjev, z ozirom na prejšnja leta šolske zgradbe tako nizko, da ne bi se občine pritoţevale. Pa se tudi niso! Novega seveda nismo mogli nič omisliti, le eno tablo za 10 goldinarjev od Kolšeka v Celju, pa še ta je počla. Šolskih otrok smrt ni ugrabila, tudi mene ne, izgubili pa smo našega veterana, starega šolskega papana gospoda Roţek-a Aleksandra, kteri je zapustil svoj vzvišeni, vplivni deţelni šolski inšpektorat in se podal k tovaršem: upokojenim dvornim svetnikom. Bil je to res naš stari tatek! Skromen, delaven avstrijski uradnik, vsakemu pristopen, vsakemu z dobrim nasvetom pomagajoč. Vrtna druţba deţelna, sadika nepozabnega 256

karantena

257

Vesna – boginja pomladi v mitologiji starih Slovanov

115


očeta Štajercev, "princa Johana" je z njim izgubila delovno moč, naše šole pa nadaljne darove preiskušenih kaljivih semen raznega sočivja, solate in pestrih cvetk. Bodi mu usojeno sladko počivanje na zasluţenih lovorikah! Konrad Jarc, tudi Moravčan, kakor njegov prednik je sledil in zasedel deţelni šolski inspektorat, da zagreni "vsegamogočnost Bl. Ambroţič-evo"! Moţ je imel historično preteklost. Bojeval se je za Maksimiljanovo "Mehikansko cesarsko krono" s tragično usodo. Juarec, krvavi prezident mehikanske republike je dal Maksimiljanu mučeniško krono, Jarcu pa profesuro v Olomucu. Ker pa je bil preiskušen šolski pisatelj in pedagog, so ga poslali na Štajersko. Kot deţelni višji šolski nadzorovalni organ je znal uveljaviti svoje vzgojevalne in lastno osebne nazore. Od nas je zahteval "non multa, sed multum!258" = minimum šolskega smotra: gladko čitanje, obladanje štirjih temeljnih računskih načinov, poslovno spisje! Na višej organiziranih šolah gojitev domače zgodovine, risanje avstrijskih provinc ("Faustzeichnung"), petje narodne pesmi. Enorazredničarjem je pomagal do "polsovne doklade" in priznanja 30 goldinarjev osebne doklade, provizoričnim učiteljem IV. plač. razreda. Tudi nekaj! Blagoslovljenje šolskega prapora dne 21/6.1891 je bila lepa, vznešena šolsko cerkvena slovesnost, ktera je še in še bo udeleţencem v blaţenem spominu. Druge verske vaje kot običajno. Dotacija se je v toliko zboljšala, kot zgoraj omenjeno. Razdelitev naznanil, sestava krajnega šolskega sveta, gojitev telovadbe, vrta, čebeloreje, počitnice med letom, vse po starem, kakor poprejšna leta. Vinski pridelek pa je bil boljši od lani. Sklep šolskega leta brez očitne skušnje, brez daril dne 21/9. Izletov prav nič. Vse zaradi varčevanja borega krajcerja. Naj bi se šolske blagajne polnile in odpočile. A za nove kanone, vojne priprave jih pa ni bilo škoda! Bogovi silni, naših otaca!

258

Ne denarno kazen, temveč denarne kazni!

116


2.16.

Šolsko leto 1891/92

Predenj sem začel pisati to letno "kronično" poročilo, sem pero dvakrat namočil. Nisem prav vedel, kaj in kako pisati zaradi njegove kratkosti. Vse po starem, nič novega, izvzemši smrti našega blagega prijatelja šole in učiteljstva ţupnika Antona Potočnika. Učen gospod, še vedno akademik, se je vlegel na pare "Trpin!"- 42 let! Je to kaka starost? Nehote mi je prišla v pero sicer tuja a pristna muza: In der Blüthe seiner Jahre, in fer Fülle seiner Kraft Warf der Gramm ihn auf die Bare Ward er plötzlich ins entraft. Doch die Freundschaft – doch die Liebe, Die uns steht mit ihm vereint, Sie erstarb nicht, sie schon Triebe! Die noch (?)259 To so tuji, a lepi, pravični stihi, kterih je pokojnik vreden! Po komaj treh letih, polnih delavnosti, poţrtvovalnosti je zatisnil blage oči za vselej. Samo 14 dni bolehnosti, pa je preminul! 6/7. ob treh zjutraj, preselil ga je angelj boljše bodočnosti v kraj "senc", kakor so stari rekli. Večna mu pamjat! Blag mu spomin! Nabral sem 50 goldinarjev za njegov spomenik, prvi na novem pokopališču. Bila sva neločljiva v tugi in radosti. "Zakaj nazaj?" nazaj v večnosti maj! Valjda je bilo ovak usudjeno! "Keen Oje blieb trocken nicht!" Počivaj v miru, dobrota! Čez 10 tjedni smo dobili "namestnika", kterega se nismo mogli iznebiti. "Babilonski suţnji" je preblagi izraz za to dobo 22 ½ let, ktere smo pretrpeli pod tem nasledstvom v osebi novega ţupnika, kterega ime bi najrajše zamolčal, a ga moram kot vesten kronist zabiljeţiti, koji je brcal, tepel, uhlal, lasal, klofutal, samo grizel ne: Čepin Vincenc. Unicum v – Bog mu odpusti! Kuriositeta! Šolsko popisno popisovanje je izkazalo 94 domačih obvezancev: 53+41. Imej teh je bilo 93 in sicer 53+40. Prostovoljcev je bilo 7+4= 11, skupaj vseh 104.

259

nečitljivo

117


Zakaj se je frekvenčno260 število zniţalo? Ker so dojenčki pomrli! Ta izkaz je bil v grudnu. Po skupinah je bilo v gornji: 25+23, v spodnji pa 40+33. Ta izkaz je bil pa ob kulminaciji frekvence: majnika, ker so došli pastirji od drugod. Kaznovanih je bilo 12 z 12 goldinarjev. Obisk zadnjih dveh letnikov povoljna. Prispevali so po lanskem prispevniku 274 goldinarjev. Med vsemi postavki so uzele samo drva 74 goldinarjev. Šolski vrt smo pridno zasajali z novimi divjaki, odrasle cepljence pa oddajali po 30 krajcarjev. Šolski sklad je dobil 30 goldinarjev iz skupička. Nadzorovani smo bili 28/6. Bilo vse "Klipp in Klar"261. Nalog kot navadno: učila, knjiţnico in telovadska orodja pomnoţiti, obisk strumno nadzorovati. Z učnim uspehom je bil gospod nadzornik zadovoljen. Naznanila smo delili štirikrat, kakor običajno. Verske vaje so se v toliko pomnoţile, da so bili otroci birmani, deloma v Jurkloštru, deloma v Loki. Odredba o nedomestitvi praznikov: velikonočni ponedeljek, ponedeljek, ali če je za četrtkom praznik – je bila ugodno sprejeta.

binkoštni

22/2.1888 se je v seji krajevnega šolskega sveta Razbor sklenilo, da se plačuje zavarovalnina učiteljevih pohišnih opremnih stvari iz šolskega sklada. Tako je tudi ostalo. Higijenska komisija se je v Laškem izvolila: Dor Schwab, Conr. Amon in Dyrmayer. Sklep 31/8.1892.

260

(lat. frequentia) število obiskovalcev; številčna udeleţba

261

(nem.) kratko in jasno

118


2.17.

Šolsko leto 1892/93

"Ta bo pa lepa!" sem si mislil, ko sem dne 16. oktobra 1892 leta pripeljal "svojo armado" v cerkev k običajni sluţbi boţji in videl na velicem oltarju mrtvaške sveče nasajene; toraj v pompe funebre! Oznanjena je bila šolarska sv. maša ki pa se je spremenila sprotonia v našo zadušnico. Neka bude, samo da se še ne bere za mene! Bilo nas je z meno vred 93 navzočih. Bog daj dober začetek in srečen konec! A skoraj, da bi rekel, nesrečni konec. 10/7. smo na povabiulo graščaka Evgen-a Günkel-a iz Loke "zleteli k sv. Lovrencu z vso učečo mladino. Po cerkveni poboţnosti smo se malce "orientirali" glede krasnega razgleda. Bilo je navzoče precej gospode iz Loke, Zidanmosta, Širja, celo iz Dunaja je bil eden reprezentant veleturist in lesni trgovec. Po okrepčilu smo nastopali v igri, petju, deklamaciji in ţeli obilo priznavanja. Otroci so dobili mnogo darov za svojo izvanredno pridnost. Ob 2 h je bil koštrun pečen in povţit, na kar je sledil odmor. Pred razhodom pa smo še hoteli veliki in mali poigrati na krasnoj gorskej senoţeti. Vpleli so tudi mene. Nesreča je hotela, da sem si zapored izpahnil koleno. Da ne bi ogrenil tako uţitnega dne z slabim koncem, sem takoj za slovo napravil "zahvalnico" vsem blagim dobrotnikom, na kar so pojoč odkorakali na svoje domove. Jaz pa h vodi in sveţe okladke, pa počasa na "sveti" Razbor. Dasi sem poskušal različna mazila, nič ni pomagalo, koleno je bilo vedno slabše. Moral sem v bolnico, od koder sem se še le po jesenskih počitnicah vrnil, a vsekako s svojim kolenom! "Pompe funebre". Od 94 domačih otrok je bilo 92 obiskajočih. V zgornji skupini je bilo 22 dečkov in 23 deklic, v spodnji 35 dečkov in 27 deklic, ker je dohajalo iz druzih šol, okolišev 15 otrok. Iz loškega namreč 6 dečkov 3 deklice, iz Jurkloštra 3, iz Zabukovja 3 otroci. Šolski obisk je bil še precej povoljn. Kaznovali nismo nikogar. Olajšav glasom zakona pri nas ni, ker je enorazrednica s poldnevnim poukom. Sej je imel krajni šolski svet čvetero. Prva se je vršila dne 3/9. 1892 s sestavo proračuna. Upostavki so kot navadno s skupno svoto 291.72 goldinarjev. Prejšnje leto se je končalo s prebitkom po 144 goldinarjev kteri se je to letu porubil. K ostanku pa so participirale všolane občine po starem, dosedanjem prispevniku: Loka 70%, Zabukovje 15%, Jurklošter 15%. Šolski vrt smo spopolnjevali in mladino poučevali v poţlahnitvi drevesc in trsja. Iz vrta smo dali brezplačno nad 100 drevesc. Ravno toliko pa za 6 voz gnoja za vrt. Tudi z umetnimi gnojili smo poskušali kar se je dobro obneslo. Krompir smo gnojili s koščeno moko, trto pa kalisuperfosfatom. Dobrotnike naše šole smo ţe na prvi strani letošnje kronike omenili. Hvala iskrena gre osobito loškemu graščaku Rittmeister-u, E. Günkel-u in njegovej blagej gospej še posebej. Ker je za našo revno šolsko mladino podarila tudi za

119


boţičnico nekaj oblek. Takrat smo imeli o Boţiču prvi "Christbaum 262" z njeno pomočjo. Otroci so veselja ţareli! Lepo je bilo! Verske vaje po starem. Svetotajstva so prejemali trikrat, slav. sprevoda o Telovem so se udeleţili in tako tudi šolarskih sv. maš v juniju, juliju, augustu. Telovadili smo pridno in na vrtu poigravali ob ugodnem vremenu. Ker je šolska stavba kazala od leta do leta več stavbenih napak, je prišla iste pregledavati komisija iz Celja z inţ. G. Schneiderjem. Na podlagi strokovnega zapisnika se je gospodi vposlal popravilni projekt v odobrenje. Šolska naznanila smo razdelili in počitnice opazovali kot doslej strogo zakonito. Le 14 dni je kronist poprej zapustil šolsko sobo zaraddi bolnega kolena po odredbi g. okrajnega zdravnika Dor Kepa, kterega Bog ohrani! Dotacija ista kot lani. Izţrebani člani so bili nadomeščeni po Derstvenšek Alojziju, Gregor Morincu, Klenovšek Francu, Brečko Gregorju iz Kremena za Jurklošter, Lapornik Ivo. Nadzoroval je šolo dosedanji g. nadzornik Bl. Ambroţič 17/7.1893 in našel vodstvo v redu. Došlo naročilo pa se glasi, kot vsa doslejša: nabava manjkajočih učil, telovadnega orodja, pomnoţitev šolske knjiţnice, strogo nadzorovanje šolskega obiska. Proslavljali smo najvišja godovna, kakor dozdaj: cerkvena poboţnost, šolski nagovor, petje, igre, deklamacija. Dozvolo za vrtno delo tudi med učnim časom drugih disciplin v potrebi in sili, smo dobili po priporočilu okrajnega šolskega nadzornika od deţelnega šolskega sveta iz Gradca. Epidemij in smrtnih slučajev ni bilo, dasi tudi je bil začetek s "Pompe funebre".

262

(nem.) boţično drevo

120


2.18.

Šolsko leto 1893/94

Koliko, ţal, nespoznana sreča in kako bogastvo je ljubo zdravje, to resnico sem imel priliko prav do zadnje temeljitosti te počitnice spoznavati. Saj sem leţal cela, dolga dva mesca v bolnici "Usmiljenih bratov" v Gradcu. Kriv si nisem bil nesreče sam, zato sem pa voljno trpel. Videl sem ob svoji levi in desni grozne, pretresljive smrtne prizore. A jaz, kteremu so ţe nameravali koleno amputirati, sem jo pa le srečno "unesel". Oj, bodi zahvaljen ljubi Bog. Preskusil sem tudi resnico izreka, da je vera v zapuščenosti in hudi bedi največja tolaţba. Ob dveh birgljah sicer, a vendar po svojih nogah sem prišel zadnji prosti dan počitnic domu. Kako vesel! Samo, da vidim še ljube obraze svojcev in ta prekrasni domači kraj na kterega me veţe toliko spominov nad vse dragih in ljubih. Pa le na delo! Šolsko popisilo sem si olajšal, da sem izpisal novince iz krstne knjige in sestavil imenik učencev. S tem sem poslal šolski ogleda in načelnika po fari "material" pregledovati. Našla sta jih 110, namreč 61 dečkov in 49 deklic. Od teh jih šolo obiskovalo: 60 dečkov in 42 deklic. 8 jih ni bilo zaradi telesne šibkosti, nedospelosti. Iz drugih okolišev pa jih je prišlo zato 25 in sicer 15 dečkov in 10 deklic. Tako smo imeli 127 obiskajočih. Proti lanskemu letu 22 več, ker je bila umrljivost dojenčkov manjša, produktivnost pa silnejša. ("1886 ger" je ugodno učinkoval). Zaradi zanikrnosti so bile tri stranke kaznovane. Šolskih olajšav ni bilo. Zadnja dva letnika povoljna. Proračun so v seji 3. septembra sami sestavili po lanskem vzorcu v isti višini 291.72 goldinarjev. Način prispevanja je ostal isti. A iz krajnega šolskega sveta je Slokan Mato izstopil prostovoljno, dosedanji, zasluţni načelnik, ker so ga nekateri preosebno napadali pri vsakej priliki. Gre mu zahvala in čast, ker je mnogo skrbel in bil vedno pripravljen storiti, kar je bilo potreba. Energičen, inteligenten, človek z širokim duševnim obzorjem in veliko razsodnostjo. Bil je vedno humorističen in proti nikomur v zadregi. Dober protiuteţ Čepinu, kteri se ga je izogibal, ker mu je bil "prelehek"! Zgradil je šolo, eskarpo, vodnjak, zagovarjal šolske potrebščine v občinskih sejah, kjer je bil dalj časa prvi svetovalec v starešinstvu in ţupanov namestnik. Hvala mu! Blag mu spomin! Bec Matija263 je bil na njegovo mesto odposlan. In tako je bil novim načelnikom izvoljen Alojz Derstvenšek264, ničla! Sicer imovit, pošten, a 263

verjetno gre za Bec Matijo, roj. 12.02.1843, umrl 25.01.1904. Z ţeno Marijo Klenovšek je ţivel na Razborju 12 (Dol), po domače pri Klemen. 264

Derstvenšek Alojz, roj. 21.06.1855, prednik današnjih Derstvenškov na Razborju. Takrat je z druţino ţivel na Razborju 27 (Lisce) po domače Matičk

121


brez vsake kvalifikacije. Dobro, da so bili Pompe Blaţ, Klenovšek Franc in Lapornik Ivo moţje globokega razuma in pravični. Bec je bil ja dober kmet in imovit, tudi napreden in odkrit, a brez posebnega priporočila za šolske stvari. Pa smo le "rinli", kakor smo mogli. Popravilo šole se je oddalo g. J. Jakša-tu v Loki in Bobbera-tu in Toni Vincencu: pomočnikoma. H. stav. strokovnjak Ant. Smrekar iz Sevnice je priredil popravilno skico in troškovnik. Vsi troški bi iznašali 1800 K. Strop bi nosil pripet ogrod, sloneč na obzidja zunanjih stenah. Zelo dobra ideja! Sedajna cementna opeka se proda in z rudečo vsa streha na novo prekrije in cementom zameče. Stari ogrod se v vezeh popravi, celi zidani obod stenja pa zveţe z 6 ţeleznimi vezmi, ker se severni trakt pogrezuje. Za vsa popravila jamči podjetnik g. Jakša 2 leti in še le po tej dobi se mu 1800 K izplača. Skrajni čas je bil za to popravilo, sicer bi bila cela šolska zgradba ob eno leto pozneje sledečem potresu na kup zropotala. Sledijo podpisi: Klenovšek Franc mp. Smrekar

mp.

Bobbera

mp.

Derstvenšek

mp.

Pompe

mp.

Lapornik

mp.

Bec

mp.

Brečko Gregor

mp.

Jurko

mp.

Jakša

mp.

Iz šolskega delokroga pa sta stopila tudi dva višja činitelja: Okrajni glavar Netoliczka, premetena glavca in srečen politikus, tudi Slovencem nesovraţen in dolgoletni za šolstvo v obče zasluţen okrajni šolski nadzornik Blaţ Ambroţič. Oba sta odšla v Gradec. Dobili smo novega okrajnega glavarja g. Wagnerja, starega pretkanega avstrijskega uradnika, ki pa si za šolstvo ni stekel posebnih zaslug in Pavla Leitgeb-a, okrajnega šolskega nadzornika, bivšega nadučitelja v Ločah pri Konjicah. Slednji je bil predober, premehek tovariš in kakor so vedeli nekteri povedati, svoji nalogi, prelahek. Kronist za svojo osebo mu mora vedeti le hvalo, ker mu je iz III. plač. razreda pomogel v II., kar je med tovariši zbudilo mnogo nevoščljivosti. Čast mu! Našo šolo je nadzoroval 2. julija 1894 leta, pri kterej priliki je kronista kot učitelja na dobrih uspehih pred celim razredom pohvalil. Nadzorovalni nalog seveda naglaša strumno priganjanje strank k rednemu šolskemu pošiljanju in nabavo in pomnoţitev učil in knjiţnice. 122


Vrt je našel vso priznanje. Saj je bil sam ljubitelj cvetic in ţlahtne vinske trte. Telovadili smo neumorno in se ponašali z izvanrednimi vajami ob šolskih izletih, ki so ţeli občo priznanje. Tako smo sledili povabilu našega vrlega dobrotnika Evgena Günkel-a v Loko dne 25. junija 1894. Izlet je krasno uspel v vsacem oziru. Vrstilo se je petje z deklamacijo, igro, tekmami, telovadbo, pogostovanjem, obdarovanjem, ognjemetom, bengalično lučjo, balončki, godbo, itd. itd. Bilo je navzočih vedno novih gledalcev, ki so glasno aklamirali265 in aplaudirali razne točke sporeda. Otroci so bili razkošno postreţeni in nazadnje z lojtrnikom domu zapeljani. Da, ta dan je bil dan časti in slave za nas. A v srcu loških tovarišev je zbudilo to odlikovanje naše mladeţi neupravičeno nevoljo. Navzočih je bilo mnogo letoviščarjev iz Rimskih Toplic, Laškega, Dobrne. Vse je tekmovalo z obdarili naših otrok. Nekteri so prinesli domu od 70 do 95 goldinarjev, moja hčerka 266 še čez! Za tako poţrtvovalno naklonjenost smo imenovali g. Ritter267 Evgen Günkel-a častnim članom tukajšnjega krajnega šolskega soveta, kar zopet nekaterim ni bilo všeč! Mi smo smatrali ta izraz za svojo dolţnost. Ţal, da je gospoda preselila se radi vzgoje svojih otrok na Dunaj ţe drugo leto!

265

(lat. acclimatisatio) ploskati, glasno komu odobravati

266

Jurko Marija, roj. 14.11.1881, kasneje učiteljica, poročena 25.03.1912 v razborski cerkvi z Petrom Jankovičem, ţivela in pokopana v Vojniku. 267

(nem. der Ritter) vitez

123


2.19.

Šolsko leto 1894/95

"Dies irra, dies illae, calamitatis et amara valde!" se prične to novo in konča to strašno šolsko leto. Skoraj da dvomim, če ga bodem zamogel resnično po vsej moči grozote opisati! Vederemo! Vedno veliki prijatelj in oboţevatelj narave sem rad zahajal v njeno pristno delavnico kjer – in koderkoli. Na gamze se pa še nisem spravil! Kako neki? Ubogi, revni hribski "šomašter". Tak uţitek si lahko privoščijo v solncu sreče rojeni, ne pa exponenti, o katerih od starih velja reklo: "Quem dii oderunt, magistrum fecerunt!" pa kdo bi dolgo premišljeval. Strelo na ramo, pa hajd! Izmišljeno, storjeno! Poznega poletnega popoldneva jo maha samcat sam krepak lovec po solčavskej cesti od "Veţe" proti "Gabelsvirtu". Kar sreča grajskega lovca. Razplete se v blaţeni nemščini sledeč dvogovor. "Kam?" – "Dam. Z Radohe!" "Bravissimo! I jaz sem tja namenjen." "Tako! Pa ne na gamze?" "I, kajpak!" "Gor ne bo nič! Dva dni smo je preganjali trije grajski lovci – na ne dlake!" "Ah, jaz – oprostite – Sr Majestat Hozkamerjager Silvius, incognito – turist – Buchsenspanner" Grajski vis-a vis se je vojaško postavil: "Anton Pečovnik!" in salutiral, na kar sta si moţakarja segla v roke, pri čemer je pa slednji grdo zakremţil usta. Nadaljujeta v blaţeni švabščini: "Mene pošilja cesarost pogledat v vaša lovišča. V godnem slučaju vas čaka prijetno iznenadenje." Pri tej obljubi je Brichsenspanner pomeţiknil z očesom in pomencal s pavcem in kazalcem. Grajski je razumel in dejal:" Vse lahko, a v grajskem lovišču vse divjaki ubijejo le v kmetskih revirjih bi bilo kaj!" "Dobro, peljite me do najbliţjega!" Napotila sta se ob Savinji navzgor do "Gabelweita", tam sedla v senco in pri rujni kapljici dogovorila načrt. Najbliţji je bil Roban. Sam strasten lovec, čuva svoje "preštete"; nikdo ne upa "v goste". Med tem je solnce zašlo, nastopil mrak. Dospevši tja, najdeta domačina ţe pri luči zbrane okolu mize. To so bili hrusti! Trije so krojačili, trije so čevljarili. S temi, ne, to bi bila zguba! Torej, previdnost! "Dober večer!" nemški pozdravi Dunajčan. Nakar Pečovnik naprej stopi in v Solčavščini Robanu namigne, da ima nekaj delikatnega zanj. Seveda je Roban koj razumel. Šli smo v drugo sobo. Tam je grajski lovec domačinu povedal o "cesarjevem odposlanstvu" in da se gre, da cesarost med Solčavčanje pride, kot svoje dni "Princ Johan", ki je pri Logarju spal. Roban je bil ves vnet. Da je ravno on prvi, pri katerem se zglasi cesarjev zaupanec! "Hajd ţenska, na noge! Večerjo!" dogovorjeno je bilo, da gredo gonitelji gamzov ţe nocoj v skalovje in naţeno ţivali v gotovo kotlino, kjer bodo iste Piksenspanerja kar pohodile. Roban in grajski sta se menila slovenski in nista imela slutnje, da ju je Dunajčan razumel. Kar je slednji govoril, je vse grajski tolmačil. Delala sta zlate naklepe in si dovolila oz. privoščila marsikatero nategnjenko. Dobila sta

124


smodke na razpolago. Po opulentni268 večerji in čutaro s pelinkovcem: prekajeno, zelje, krapči in kruha, ne češnje, črna kava, so zlezli v planinsko seno, dehteče in mehko kot puh. Svetila je najzalejša Robanova hčerka in delila prte. Zato je prejela mogočen škarnicl mešanih sladkosti "Studentenfutter" (mandelin, Kanditi, fige, rozine, roţiči, civebe etc.). Sladek sanj je zazibal v kratkem vse v najprijetnejše stanje. Dunajčan je večkrat zastokal, menda se je (?)269 udaril. Ob 2 h popolnoči so ţenske prišle klicati na zajtrk. Jajčnik z kavo oz. mehka jajca z kruhom in sirnik, basta. Pa naprej v gorovje. Jasna, krasna noč. A čim višje tem gostejši zrak, konečno ob ranem jutru, sama roseča megla. Hofkamerjagra so nastavili na "Policah"; tam, da baje gamzi ne morejo drugje in – da mora pokati "general de charge! 1800 m! pa mine ura in pretečeta dve, tri, a gamzov ni. Dunajčan ozebljava, stopica ob robu groznega prepada in si tare in mane zamrzle gleţnje – a gamzov ni. Ura ţe leze na tri. "Bog in ta svet boţji kriţ." "Kaj pa če so ga "pogruntali"? "pa to ni mogoče, taki tudi niso!" "A, hoj!" se glasi od roba sem na kake 30 m. "Ho-hooo!" zarjove Dunajčan in začne, vesel rešitve, v pristni slovenščini robantiti, da se je kar iskralo! Robanov sin, ki je prišel ponj, debelo gleda, od kod zna ta tod Nemec hkrati slovensko. Šele zdaj se domisli Piksenspaner, da se je izdal in začne v vseh mogočih jezikih remenatiti in zgraţati se na cesarjev račun, da bi zamešal blamaţo. A dečko se zato ni menil, pač pa je zahteval: "Zahlen, zahlen!270" Šest gonjačev po 2 goldinarja in 5 goldinarjev skupne napitnine, ali pa 300 m globoka peršpektiva (ker v ozadju sta skala 2 "Hajduka" z napetima petelinoma, ni bila teţka odločitev). "Pa dol iz te prekl… mrzle, mokre megle!" "Po najkrajši poti!" Šlo je bliskoma. Kar dospejo na vogal nosovite, mogočne peči. Dečko se zaţene in je preko prepada v ruševju. Dunajčan pa stopica – na rob – zagnati se ne more več, oprime se vogla: z levico za neko korenino, z desnico poprijema za neko razpoklino in "izgubi noge". Viseč nad groznim ţrelom temnega prepada še reče: "Zdaj smo pa fertig!" na kar zakriči dečko: "Neč bat, kar s koleni v steno butnt, jaz bom pa lovil". "Dunajčan" uboga, buti in se spusti, dečko ga za cef vihrajočega oprsnika ujame in rukne v rešujočo smer v ruševino par seţnjev pod sebo. Sedaj še le se je polastila Piksenspanerja smrtna treslica. Nobeden ud mu ni hotel sluţiti. Samo dihal je še, a tresel se je na vsem in celem ţivotu in ni mogel nič. Čez dobro pol ure je prišel toliko h močem, da se je zmogel po "neizrekljivi271" peljati preko ruševine niţje in niţje k pastirski staji, kjer se je še le popolnoma osveţil in postavil zopet na noge. 268

(lat. opulentia) obilje, bogastvo

269

nečitljivo

270

(nem.) Plačati, plačati!

271

riti; zadnji plati

125


-

Pa tak bocus, pa tak rajser!-

Cesarost pa ni uzela lovišča v najem. A pri Plesniku je nakupil za "goljufiv" denar 2 gamzovi, sedaj moji koţi, iz katerih sem dal delati golenice in dve gnjati in divjega petelina, vse za 15 goldinarjev. Koder je šel, so ga občudovali in zavidali za tako bogati in redek plen. "Ja, srečo se mora imet!" tako je prisekal domu še ravno ob pravem času, da je izgotovil "operat" šolskega popisila. Piksenšponer! Domačih 108= 60 + 48 Iz druţine okolišev 14 + 8 = 22 To je 130 obiskajočih. Od teh pripada Loki levji deleţ: 80%, Zabukovje 15% in Jurklošter15%. Šolski obisk je bil šepav, kakor sploh drugače ne more biti v tako okupiranem terainu in taki sibirski zimi! Vsekakor smo kaznovali 11 strank z 11 goldinarji. Prispevnik, dotacija, konstitucija krajnega šolskega sveta, verske vaje, razdelitev šolskih naznanil, nadzorniško naročilo, to vse je ostalo kot druga leta – kakor kopija, a – zima! "Take zime jaz ne pomnim!" je rekel 10 letni šolarček med potoma v šolo svojemu tovarišu. "Jaz tudi ne" se je oglasil 82 letni a sicer še trden moţak zadaj idoč za njima. "In jaz tudi ne!" lahko tukaj pridenem. Cela vas je bila samo ena velikanska kopa snega, liki sneţena trdnjava! Zvonik, kajpada, je ostal viden, a gotovo mu je bilo dolgčas, ker je gledal svojo staro okolico tako izpremenjeno. Ves promet je bil ustavljen. Da so hodili iz hiše k ţivini polagati, napajati, so morali delati rove. In to je trpelo 3 tjedne. Kronist si je izumel svojevrstne krplje, s katerimi je hodil po vrh snega za zajci in lisicami. Bogat plen! 17 koţuhov, ţal da le po 2 goldinarja. Pri Lovrenci, za Lisco je leţal sneg še koncem majnika po jarkih. Ko se je uveljavil zemeljski jug, je bila grozna moča. Vleklo je plazove na dolgo in široko, napravilo je veliko škode. In posledica te strahovite zime, v kterej so ljudje in otroci mrli in cepali, kakor muhe koncem oktobra, je bil potres 14-15/4. o polnoči, oziroma ½ 12 h. Bog nas varuj! Najprej je šumelo, kot bi morje kipelo, potem je početkoma zamolklo a čimbolj razločno bobnelo in hkrati se je začelo zibati in tresti in pokati in rukati pod nami in okol in okol – frajh sipati po sobah, opeka padati raz streho, dimniki se lamati, šipe, steklenice ţvenketati, zvonovi obupno klenkati, ţivina renčati, perutnina jaskati, psi tuliti, ljudje pa bosi in na pol nagi iz stanovanj se zunaj zbirati in ječati! Groza! Moja ţena je z "votlim" glasom začela mene v drugo sobo klicati, jaz pa sem se le kar k steni prihulil in jej nazaj zaklical: "Le moli, kar je, je!" Nas so rešile ţelezne vezi, ktere smo lansko leto udeli in uzidali. Osem jih je. Veţejo celo stavbo kakor bi kurnik povezal. Brez teh bi bili stropi pokapali dol, ker so povprečni stropni tramiči prekratko vrezani bili. Do jutra je treslo in suvalo sedemkrat, a jaz sem se le trikrat zbudil. Niti nisem vstal. Šola je razmeroma dobro prestala to "probo", cerkev je pa bolj razrukalo. 1/3 Ljubljane

126


je razsulo272. Ljudje niso upali več v stanovanja. Ostali so pod milim nebom. Mnogi so se kar po velicih sodih in kadeh po ravnini naselili. Pozneje so dobili

272

Zgodovinski viri navajajo, da je bilo v preteklosti na slovenskih tleh več kot šestdeset rušilnih potresov. Samo v 20. stoletju je bilo na slovenskem več kot 20 potresov, katerih intenziteta je presegla VII. stopnjo po Evropski potresni lestvici.

Seizmološka karta Slovenije

Prva znana velika potresa na Slovenskem sta bila leta 792 in 1081 na Kranjskem, vendar podrobnejših poročil o njiju ni ohranjenih. Leta 1348 je veliki potres na Koroškem z epicentrom v Beljaku segel tudi na ozemlje Kranjske. Najmočnejši potres z epicentrom na slovenskih tleh pa je bil 1511 z ţariščem na območju Idrije in Cerkna, ki je povzročil porušenje objektov tudi v Ljubljani in okolici, čutiti pa ga je bilo v oddaljenosti do 750 km. POTRES LETA 1895 V LJUBLJANI Velikonočni potres je nastal 14. aprila 1895 ob 20. uri in 17 minut po svetovnem času. Ţarišče je nastalo v globini 16 km, njegova magnituda je bila 6,1. Največje učinke, med VIII. in IX. stopnjo po EMS, je dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in do Vodic na severu. Potresni sunek je zajel veliko območje s polmerom pribliţno 350 km, kar pomeni pribliţno 385.000 km2. Največje poškodbe so nastale v premeru 18 km, od Iga do Vodic. Manjše poškodbe so nastale v polmeru okoli 50 kilometrov. Njegovo moč ponazarjajo tudi podatki, da so potres čutili prebivalci Dunaja, Splita ter v italijanskih mestih Assisi, Firence in Alessandria. Ljubljana je imela okoli 31 000 prebivalcev, ki so ţiveli v pribliţno 1400 zgradbah. F. Govekar in M. Zarnik (1910) navajata natančne številke: od skupno 1373 hiš je bilo 589 pritličnih, 437 enonadstropnih, 264 dvonadstropnih, 77 trinadstropnih in 6 štirinadstropnih. Potres je poškodoval okoli 10 % zgradb, ki so jih kasneje večinoma porušili (slika 15). Na srečo mrtvih ni bilo veliko. V Ljubljani naj bi pod ruševinami umrlo sedem ljudi, v Vodicah pa je zasulo tri otroke. Smrtne poškodbe so večinoma povzročili odpadli deli dimnikov in strešnikov, nekatere pa so zasuli podrti stropi. Nekaj jih je umrlo med reševanjem.

127


in gradili barake. Čudno je bilo videti po ulicah podprte stene z dolgimi drogi in razpokane stene in strehe brez opeke in brez dimnikov. Ubogim je Dunaj pošiljal z expresnimi vlaki kuho za vsaki dan sprotoma skozi celi mesec. Mili darovi so se zbirali po celem svetu za Ljubljančane. Ţupan Hribar je skrbel za lepšo, okusnejšo pozidanje nove Ljubljane. Stekel si je velike zasluge! Vsi pa smo zdihavali: "Šibe, potresa nas varuj, o Gospod!" Pa ta uima še ni bila vsa. 23/12. so se zadušili trije nedolţni otročiči od 5 – 10 let Šeško-ve druţine speč v hiši, ker so se na peči razţarile treske in cunje. Moj Bog, kdor je te revčke videl leţati v mrtvašnici, se ni mogel zdrţati solz. 6. maja 1895 pa je bil ubit učenec Mihael Lapornik273 od nanj se podrle smreke. Zmečkalo mu je glavčko, kakor makovo lupinico. Tako je nas zasledovala to leto nesreča in nadloga. Pa smo le ostali! Najvaţnejša seja je bila 3. septembra. V tej smo sestavili proračun z 275 goldinarjeva za navadne potrebe in 400 goldinarjev za popravilo šolske zgradbe. Na podstrešju smo dali delati sobico za učila. Telovadbo, šolski vrt, čbelorejo smo tudi to leto gojili pridno. Nadzoroval nas je gospod okrajni šolski nadzornik Pavelj Leitgeb dne 6. junija 1895. dobili smo poostren nalog šolsko obiskovanje stroţje nadzorovati. A proti elementom ne izda nič. 3 mesce skoraj nič obiska zaradi zime in zametov. Zato pa upajmo, da bo zanaprej ugodneje. Končali smo šolsko leto z 30. augustom 1895 kot navadno. Kakor se razvidi iz celega popisa je bilo to šolsko leto "mučeniško"! Pa nič več tacih!

Glavnemu sunku je v naslednjih desetih dneh sledilo več kot 100 popotresov, ki so prebivalce še bolj begali. Potres je povzročil ogromno gmotno škodo, ki je bila ocenjena na pribliţno 7 milijonov goldinarjev. Posledice niso imele le negativnih učinkov, saj se je v Ljubljani po potresu marsikaj spremenilo na bolje. Ob ideji o urbanistični in arhitektonski obnovi Ljubljane je nastala tudi raziskava o gradbenotehničnih normativih, ki je pripeljala do prvih smernic za potresnovarno gradnjo. Ţe dve leti po potresu je v kletnih prostorih višje realke na Vegovi ulici v Ljubljani začela delovati prva potresna opazovalnica v Avstro-Ogrski monarhiji. Potres je po obnovi mesta pospešil njen urbanistični razvoj: dobila je vodovod, elektrarno in celo vrsto novih industrij.

273

Lapornik Mihael, roj. 29.08.1887 očetu Jakobu Lapornik in Alojziji Zelič iz Jevše 29

128


2.20.

Šolsko leto 1895/96

In vendar, tudi to-le ni bilo dosti boljše! Neredno, namreč dne 17.oktobra se je začelo in zaradi krvave griţe274, ktera je "pobrala" devetero šolarjev, tri dni pred "sklepom" (normiranim) končalo! To pa zato, ker je kronistov "Benjamin" (tedanji) tudi griţav postal. Dor Kepa je prišel, videl, vrata zapečatil, pa je bilo šole konec. Epidemija je tako neukročeno razsajala, da so imeli po celi vasi pri vsaki hiši po več mrličev. Prizanesla ni starim, ne mladim. Tudi kronista se je polotila. Pa ta jo je tako dolgo z brinjevcem zalival, da ga je ţe 5. dan pustila. Pa tako zabavljajo alkohol! Šolsko popisilo je dalo 112 obveznikov = 65 + 47, od kterih so izzvzemši 1 dečka in 5 deklic vsi šolo obiskovali. Prostovoljcev je bilo iz obmejnih šolskih okolišev 12 = 7 dečkov in 5 deklic. Šolski obisk je vsled kuţne bolezni trpel. Zelo trpel. A nadzorovalni gospod "Likeb" je bil razsoden moţ in zadovoljn z "dobro voljo", ktere nam pri stremljenju za učnimi uspehi ni nikoli manjkalo. Nadzoroval je šolo 23. sušca 1896 in naročal, naj bi se metodično podajanje nemščine toliko vzboljšalo, da bi se otroci mogli za silo o vsakdanjih stvareh zmeniti: nationale, potovanje, nakupovanje navadnih potrebščin, etc. Krajni šolski svet je imel več sej. Med temi n. pr. se je dne 2/8.1895 sestavil proračun v doh. 693.30 goldinarjev in ravno tolikih izdatkih. V tej svoti je vračunanih 400 goldinarjev za šolsko popravilo, ktero se je to leto završilo. 14/12. namreč se je po odobrovaljni komisiji iz Celja pregledalo delo in v troških z več deli po 1691 goldinarjev odobrilo. Kako se strešni ogrod ojačil in strop v šolski sobi za "vse večne čase" zasigural, kaţe tukaj prilepljena od civ. inţ. Ant. Smrekarja izvršena skica:

274

griža (dizenterija), kuţno vnetje debelega črevesa; povzročitelj je bacil dizenterije Shiga-Kruse; vir okuţbe pa je okuţena hrana, voda, muhe, nečiste roke, jedilno orodje.

129


"Hängewerk". Podstrešna soba je bila potrebna, zato smo isto tudi napravili nad mostovţem. Največ je stala nova opeka na strehi, namreč 449.62 goldinarjev. A smo staro za 300 K prodali, ktero svoto smo vračunali. Kolaudirungsprotokol275 je podpisan po Bredek mp., Jakša mp., Vabetič mp., Jurko mp., Blaţ Pompe mp., Al. Derstvenšek mp., Lapornik mp., Bec mp., Joh. Dobovšek mp. Šolski vrt smo z veseljem negovali, gnojili, pleli, sadili, zalivali, cepili in kar je bilo treba. Od 8 polkov čebel so mi vsled griţe 3 odmrli. 200 ceplj. dreves smo razdali. Pridni otroci so dobili za spomin po 2 – 3 drevesca. Drugo je šlo za gnoj in nove divjake. Gospodu Dor Gustavu Ipavcu iz St. Jurja gre zasluţena iskrena zahvala za podarilo 300 novih divjakov, ktere smo nasadili nanovo. Tudi nekaj vrtnega orodja smo nabavili. Verska vaja kot dogovorjeno druga leta. Dotacija je ostala pri starem. Med šolske dobrotnike nimamo letos nikogarja prištevati. Izletov zaradi griţe in mumpsa nismo delali. Pač pa se je naša šola pri reviziji krajerazrednih plač po blagem nadzorniku Leitgebu v II. razred premaknila.

275

(lat. kolavdirati) uradno pregledati; potrditi – Kolaudirungsprotokol-pogodba o pregledu

130


2.21.

Šolsko leto 1896/97

"Ker prazno je delo brez ţegna z nebes!" trdi stara naša znanka. Zato smo šli 16/10. v boţji hram, da zadobimo potrebno naklonjenost in milost "bogov". Treba bilo. Saj je šolsko popisilo samo 91 obvezancev "rodilo": 50 + 41, obiskujočih pa 48 + 39. Iz sosednih šolskih okolišev samo dobili 12 dečkov in 14 deklet. Tedaj in suma 113. Bo ţe šlo, samo, da bi je vsaki dan saj z enium očesom videl, sem si mislil, ko sem "muštral material". Pa mi niso bili zvesti. Sicer je res "oslovski kašelj" nadlegoval marsikaterega, moj "Benjamin" je celo počil, pa smo ga zamazal, a vsekakor so na ta račun si preveč voščili in prezgodaj šolskih počitnic. Zato smo kaznovali 12 strank, á 1 goldinar odnosno 12 ur "študiranja" na lastne stroške. Dne 28/8. se je vršila seja, v kterej smo sestavljali proračun. Dosegel je 611 goldinarjev v nameravanih prejemkih in ravno toliko v troških. 400 goldinarjev je odpadlo na šolsko popravilo oz. amortiziranje dolga zanj. Dne 26/1. smo sestavili letni račun, ga pregledali in odposlali v Celje v odobritev. Šolski vrt, naš ljubljenec, smo izpopolnili z najlepšimi čajevkami in najpriporočljivejšimi vrstami sadja. Ananas pa ni za nas! Je rakav! Prav dobre pa so: voščenke, kalvil, kanadski kosmač, mašancka, kardinal. Bobovec je prelesen. Od hrušk: šmarjetka, dilovka, anzlemka, tepka, anvranţevka, zalcburgerca. Dišočka je neka zelo medena vrsta izborna za sušilo, domačinstvo. Čebele so bile dobre, roparice smo "pamali" z ţveplom v namazanem panju. Ko smo domače poprej zaprli. Prodal sem 75 kg medu po 37 krajcarjev. Verske vaje kot po navadi. Od 18 – 28. junija je bila "devetdnevnica". Došli so gospodje Lazaristi iz Celja. Moral je celi Razbor slovesno apostolsko vero moliti pred izpostavljenim najsvetejšim. Telovadili smo pridno, tako v rednih, kakor prostih vajah in na orodju. Posebno rade so se guncale punčke na "zibanki". Igrali smo bolj s popoldanšnimi. Dotacija se je 100 goldinarjev in 10 goldinarjev izboljšala: II. plač. razr.in funkc. doklada in tri starostne doklade. Do sedaj smo še izhajali, a kaj bo, ko odidejo malčki študirati? To leto sta ţe šla dva najstarejša poskušati študentovski kruh. Napredovala dobro, odličnjak! Dobri otroci so staršem največje veselje. Nadzoroval (14/6. 1897) in v počitnicah umrl 1 leto pozneje na krvnem zastrupljenju (a jaz menim na Dyabethii) je naš predober g. nadzornik in tovariš Pavelj Leitgeb, Korošec iz Št. Mihela blizu Pliberka doma, "Miklautzhof" (velika gostilna, je bil rodoma Slovenec, a seveda austrijski uradnik.) A skromen in dober. Bil je rad vesel, dober pevec in humorist, pa tudi dober učitelj. Bodi mu zemljica lahka! Blagi mu spomin! Marsikatero sva rekla. Njegov zadnji "Inspectionsberichterledigg – Antrag 14/6. sili, kakor vsi prejšnji, 131


na dober šolski obisk. Sa je imel prav, ampak Razbor ostane Razbor, dokler bo šola stala tukaj na vasi Razbor in ne bolj v središču šolskega okoliša. Tukaj smo na periferiji. In če mora 70% otrok čez Povrse, kadar sever vladari, tedaj je dvakrat za premisliti, ali bi, ali bi ne! Na Povrsah je tak hlišč pozimi, da ţenske prestavlja, pa tudi vrţe, če nima spremljevalca v pezi. A sever vladari ¾ leta: jesen, zima, pomlad. Bolj exponiranega276 mesta ni! Zato treba s šolo nad Lisce. Gor je samo jug vladar. Zraven je voda, pesek, kamjelom, okrajna cesta in bliţej sredine okoliša. Koze stavil gospod Dor Kepa dne 4/7. z dobrim uspehom. Kanonična vizitacija se je pa vršila dne 6. junija po Dor Ţuţa. Krajni šolski svet smo sestavili na podlagi od občin izvoljenih: Ivan Lapornik, Matija Bec, Ivan Dobovšek, Janez Namurš277, Franc Klenovšek. Šolski ogleda je ostal Blaţ Pompe. Načelnikom je bil izvoljen Blaţ Pompe, najbolj razsoden moţ. Namestnik je bil Bec Matia. Č. g. Čepin se ni hotel ob nedeljah principijelno ne udeleţevati sej. In prav je bilo tako, ker ni znal druzega, kakor zgago delati! Bog mu ne zameri! Zakrament sv. birme je 29/6.1898 delil knezoškof, milostljivi g. D or Mihael Napotnik (doma iz Tepanji)278. Prvič sem ga videl leta 1870, ko se je prišel na stanovanje od svojih sokrajanov Mejovšek – Furman – Pučnik poslavljati kot absolvent maturant. Zapomnil sem si dobro energičen govor in stroge obrazne poteze, pa "špegle"! Sedaj le ga pa gledam kot cerkvenega kneza pred kterim se častitim duhovnim bratom kolena "šibijo!" Profesor, tovariš njegov – Stiftar iz Solčave, mu ni posebno lep kompliment naredil v svoji monografiji. Aj, govornik pa je. Bil sem na njegovem domu in dal njegovemu bratu gospodarju v spomin čutarčko z ţgano fotografijo brata – knezoškofa, ker me je tako gostoljubno sprejel.

276

(lat. exponens) eksponirati - izpostaviti

277

verjetno gre za Namurš Janeza, rojenega 21.05.1865, umrl 12. 08.1932. poročen je bil z Marijo Špec in skupaj z otroci so ţiveli na Polju 3. 278

Drugi naslednik blaţenega škofa Antona Martina v Mariboru, škof Napotnik Mihael (1889-1922), pred tem ravnatelj slovitega dunajskega Avguštineja in dvorni pridigar, je v mariborski škofiji zaoral nove krepke brazde. Da bi dušno pastirstvo moglo potekati čim bolj urejeno in usklajeno, je škofijo v upravnem smislu razdelil na štiri naddekanate; tako so poslej naddekani, člani stolnega kapitlja, vsako leto vizitirali posamezne dekanije svojega naddekanata. Do izbruha prve svetovne vojne so v škofiji zgradili deset novih cerkva, med katerimi kaţe posebej omeniti baziliki v Mariboru in v Brestanici. Trideset dušnopastirskih postojank iz časa joţefinskih reform proti koncu 18. stoletja je povzdignil v samostojne ţupnije. Za bogoslovje je pridobil novo poslopje, pomembna pa je bila tudi ustanovitev prve slovenske strokovne teološke revije Voditelj v bogoslovnih vedah (1898), pri kateri so poleg mariborskih sodelovali tudi drugi profesorji iz vse Slovenije. Prvenstveno prizadevanje je Napotnik namenil verski in moralni prenovi škofije. Močno je bilo namreč čutiti odmeve gibanja, ki se je širilo iz Nemčije pod geslom "Proč od Rima", hude posledice v materialnem in duhovnem smislu pa je pustila za seboj dolgotrajna vojna. Duhovni prenovi so bile posebej namenjene škofijske sinode; kar pet jih je sklical in vodil.

132


A knezoškofa smo lepo sprejeli, za kar se je tudi izrazito zahvalil in blagoslov dal na farovških stopnicah. Ker pa se mu nisem prišel zvečer poklonit, je bil drugi dan nejevoljen. Čital je baje moje ime glede Čepinovega oznanila na pustno nedeljo "za lovca posebej izpraševanje velikonočne izpovedi". V kroniki. Nakar sem jaz "schlagfertig reagiral". Nič ne škoduje! Ko sem se dne 30/6. popoldne peljal v Loko, da bi pomagal serenado peti, je zdivjal konj. Skočil sem še pravočasno doli iz koleslja, a natrenil si ono komaj zaceljeno koleno in postal recitiven279. Moral sem za 8 tjednov k "Usmiljencem" v Gradec. Supliral me je tovariš Zorn Joţe iz Loke. Po priporočilu č. g. Ambroţiča in Likeba sem dobil 50 godlinarjev "pomoči" iz učiteljskega delnega sklada. Iskrena hvala njima na tem mestu. Godišča in rojstvišča Njiju Veličanstev smo slovesno počeli. Nadzoroval je šolo dne 9. maja g. Leitgeb in postal nam nalog "den Shullbesuch tunlichst strenge zu űberwachen!" To smo tudi storili, a v kazen predlagane g. Wagner (okrajni glavar) ni pustil kaznovati. Habeat sibi! Šolska naznanila smo, kakor predpisano razdeljevali o Boţiču, o Kurentu, o Binkoštih in koncem šolskega leta 31/8.1897. Drugih posebnosti ni bilo. Letina pa srednja. P. s. Birmovanje in zadnje nadzorovanje se je pomotoma v 1897 postavilo, to se je zgodilo na ta način, da je prepisovalec v stari nemško pisani kroniki 2 lista skupaj prelistkal, kakor tisti učenec zgodbe sv. pisma: "Stvarnik je Evo iz Adamovega rebra ustvaril (tukaj je moral prelistkati, a je 2 lista obrnil in naprej bral od Noetove barke, seveda nevede) in ji je vse luknje od zunaj in znotraj zamašil." Tableaux.

279

(lat. recidivus) povrnitev bolezni po navideznem ozdravljenju

133


2.22.

Šolsko leto 1897/98

Dan 16/10 je bil sobota, zato smo začeli v pričetku tjedna, dne 18/10. z novim šolskim letom kot običajno z šolsko mašo. Pri tej se je zbralo 111 otrok = 60 + 51. Slej pa so "izkapali", tako da je ostalo le 107 zvestih. Zato pa je prihajalo 15 prostovoljcev iz sosednjih šolskih okolišev. Obisk je bil leniv, zato so bili trije kaznovali. Stranka se pa za to ne meni veliko. Vejo namreč, da gospod načelnik okrajnega šolskega sveta ne kaznuje rad, pa lahko na to milost grešijo. Prigodilo se je pa, da je neki kmetič sosedovega pastirja 13 letnega dečka natepel, ker mu je ţita spasel. Dečko je čez tjeden dni umrl. Oče dečka naznani sodniji soseda, češ, da mu je sina "dotolkel". Vršila se je obdukcija. Medicinski so spoznali, da je pastir umrl na vnetju čev – tableauy! To je bilo v septembru 1897 Pazi se šolnik "porofos"! Krajni šolski svet je imel 4 seje, med njimi pa ono dne 22/8.1897 najvaţnejšo. V tej sestavil proračun v višini 614.60 goldinarjev od ktere svote je odpadlo na šolsko popravilo 400 goldinarjev. Druga ne manj vaţna se je vršila dne 22/1. 1898. V tej smo pregledali šolski račun in ga predlagali v odobritev. Šolski vrt smo v toliko premenili, da smo po kegljišču nasadili brajde in drevesa. Je namreč pokopališče le preblizu in so se ljudje podtikali na našej glasnej zabavi. Dotacija in verske vaje po starem. Tako tudi razdelitev naznanil. Prispevanje po lanskem prispevniku. Izletov nismo delali. Epidemije ni bilo. Komaj smo se malce počili. Nadzorovani po g. okrajnem šolskem nadzorniku Leitgebu dne 9/5.1898, kot spredaj.

134


2.23.

Šolsko leto 1898/99

Šestnajsti je bil na nedeljo, pa smo 17/10. začeli. Šoloobveznih smo imeli 59 dečkov in 53 deklic; od teh je obiskovalo šolo 59 dečkov in 51 deklic; dve smo pustili pa še "zoreti". Iz sosednjih okolišev smo dobili 8 deklic in 4 dečke, tedaj obiskujočih 122 otrok. Proti lani 10 manj. Vzrok: "1892 ger" ni bil dovoilj podjeten. Obisk je bil še slabeji od lani, to pa ne toliko zaradi bolezni in slabega vremena, kakor nepravilnega obravnavanja šolskih zamud. Gospod načelnik okrajnega šolskega sveta je iskal napačno simpatije med ljudstvom potom preziranja šolskih kazenskih predlogov. Moja tolaţba: "Nicht auf Erden dauert ewig!"280 kar se je to še letos uresničilo. Gospod Wagner je odišel kot namestnijski svetovalec v Gradec, na njegovo mesto pa je sedel sicer visokorodni grof Henrik Attems, ampak šoli in učiteljstvu naklonjen, kakor doslej še nobeden. Saj se je celo urad. učit. zborovanja udeleţil v Celju mesca julija. Vodil je je zadnjikrat g. Leitgeb. Pri temi "Šiba v šoli" sem plaidiral v obče za prosto izbiro disciplinskih sredstev v danih slučajih in podprl z zgledom iz lastne šolske prakse, češ, da šiba vsekrati ne rodi zaţeljenih uspehov, a včasih pa je le na mestu. Sicer pa je postava zato, da se ji nos zasuka, oz. ogne! To mu je bilo pa preveč, a zameril ni, ker je odkritosrčnost spoštoval. Ta zadnjikrat je tudi našo šolo nadzoroval g. nadzornik Leitgeb dne 11/4. 1899. kdo bi bil mislil, tako zdravih rudečih lic in polnoţivoten?! Naj počiva v miru! "Učila in telovadno orodje in šolsko knjiţnico pomnoţiti!" Krajni šolski svet se je zbral večkrat k sejam, tako tudi dne 7/8.1898 v katerej je sklepal o proračunu za leto 1899. Prejemki po všolanih občinah so se vpostavili v znesku: 1010 goldinarjev 50 krajcarjev, s katerimi se izplača oz. doplača šolsko popravilo. Prispevnik je ostal: Loka 70%, Jurklošter 15%, Zabukovje 15%. Verske vaje so se v toliko pomnoţile, da smo imeli o Kresu zopet ljudski "misijon". Ker g. Čepin ne more drugače za patrocinij dobiti pridigarja, si pa tako – le pomaga. Prvi dan misijona smo imeli nauk za učence in spoved z obhajilom. Ker sem ţe pri č. ţupniku, naj še povem malo "chronique scandalaise" v obče pojasnilo razmerja s farani. 18/5.1898 so nesli nekteri farani velikonočne listke v farovţ, med temi tudi Dobovšek Janez, Namurš Janez, Mervič Anton, Vidmer, Pompe in drugi, med kterimi je bil tudi moj brat, Anton posestnik Glaţute. Pa ne vem, ali je č. gospod iz šale ali za resnico pograbil Dobovška za ušesi. Kratkomalo, ta je uzel to za resnico in je gospoda bušil v prsa, da je tje v neko omaro zletel, ali telebnil, nakar se je začel "pošten kreg" brez vsake obzirnosti. Bivši cekmošter Joţef Brečko prileti po mene, naj grem mir delati. " O ne, tisto pa ne! Naj se zmenijo, kakor čejo!" zato pa je pritekla kuharica "Franculcka" na 280

(nem.) Nič ni večno (na zemlji).

135


pomoč, a farani so jo pograbili in iztirali iz sobe, pa jo zaprli v kuhinjo, kamor ona sodi. Z ţupnikom so pa se čisto po domače skramlali, da po priţnici ne sme razbijati ne zabavljati, ne zafrkavati, ampak mirno in čedno razlagati boţjo besedo. Pa je bilo! Kuharca je šla toţiti, a ni nič iztoţila. Ej, pa tudi v šoli smo imeli z Čepinom veliki kriţ. A jaz sem, ga sodil tako, kot je bilo edino prav: "tecta mente". Reveţ je bil, veliki reveţ, zraven pa lahko nevaren, kot so vsi taki. Ali ni v cerkvi "pljusknil" Močnikovega Franclna po nosi, da se mu je kri vsula in je vse okrvavel: srajco, ţilejo, jopič, hlačke in cerkev, da je potem meţnar ribal tlak celo popoldne. Mati je prihtela k meni in zahtevala ovadbo! Nisem. Še 2 leti je hranila potem ono s krvjo opljuskano srajco, da jo ponese na sodnijo, a jaz sem jo pregovoril. Enako je bilo z Marvečavo Maričko, enako z Kraljevo Miciko in Jernejčkom. Ţupnik je vse obdolţil, da so obsedeni, poklical v farovţ, je škropil in exorcismiral281 z ritualom in štolo. Kdo se ne smeje? Sebe, sebe bi bil potreben exorciznirati, on je bil "posessus a daemonio"282, kar pa tak nedolţen otročiček. Po 18/5.1989 je bilo mnogo bolje, ni upal z lece 283: "Razboriterji ste sami Luciferji!". Šolske maše je hotel imeti plačane. Par let sem jo plačeval, pol pa ne več. Bil je lakomen denarja, zato pa ga je Bog udaril z slepoto, da ţe 10 let je slep. Kako teţko je bilo s takim človekom skupno delati, si ni lahko misliti! "Doch der schrecklichste der Schrecken, Das ist der Mensch in seinem Wahn! Izraziteje ilustracije ni mogoče k onimu versu! Pa pustimo ta dolg čas in pojdimo k veselejim podatkom. V novo so uredili plačilno vprašanje: starostne doklade so v II., plač. razr. Povišali na 100 goldinarjev in po decenijah še á 100 goldinarjev zraven. Ta zakon je datiran od 19/9.1899 No 73. Hvala Večnemu! Potreben sem ţe bil, saj sta to jesen 1898 zopet dva nova moja otročka šla v mestne šole: Vitko, Vida. Sedaj imam hkrati štiri v šolah: 1 gimnazija, 3 učiteljišče. Dobrotnikov nismo imeli to leto drugih kot gospoda Gossleth. Ta nam je podarila 150 kg umetnih gnojil. Vivat sequens! Ravnatelj Fr. Zweifler iz Maribora nam je poklonil cepike in gumijeve trake in svetoval v več slučajnih bolezni trte. Izletov nismo delali. Slovesno smo obhajali kot navadno najvišja godišča. Od 22. do 31. maja 1899 sem bil v trtnoobrazovalni tečaj poslan v Maribor. Moram reči, da sem hvaleţen za to priliko. Seznanil sem se z novimi načini cepitve, prekoreninjenja, saditve in druge manipulacije. Bilo nas je 21 tečajnikov, a 281

(gr. exorkismos) izganjanje "hudiča"

282

V posesti hudiča

283

leca - priţnica

136


med njimi mnogo tacih, ki so prišli le za "spremembo", osobito iz srednjega nemškega Štajerja. Dobil sem le 28 goldinarjev podpore, dasi so je obljubili mnogo več. Svetotajstva so otroci prejeli sedemkrat. Curisum Čepina. Dne 16/9.1898 je bila cesarica Elizabeta v Gentu umorjena po nekem Italijanu (LLucheni). 18/9. smo obhajali mašo zadušnico. Cesar je bil hudo potrt. Pri naznanilu je baje zajamral: "Kann mir denn nicht expert bleiben!" Šolski vrt smo pridno obdelovali. Zasadili smo 200 Doncinov in 20 kutn. Otroci so vrt sami obdelovali. Šolsko leto smo končali z 31. augustom 1899 z šolsko mašo. Umrla je na posledicah charlacha Josipa Marveč. Šolska naznanila smo delili štirikrat, kakor običajno. Počitnice smo opazovali v postavno odmerjenem času. Šolskih veselic nismo obhajali, tako tudi očitne skušnje ne. Koze je cepil g. Dor Fridrich iz Zidanmosta trikrat a bolj z slabim uspehom. Dne 9. julija 1899 je bila kanonična vizitacija z javno kvalifikatio in mesec dni poprej naznanjenim terminom. Mi tega ne bomo nikol dočakali. Tako končamo, da zopet začnemo!

137


2.24.

Šolsko leto 1899/00

K začetku šolskega leta 1899-1900, id est: 16. okt. je poslala okolica: 1) Razborja:

deč

22

dekl 15, obiskajočih pa 22 deč

14 deklic;

2) Okroglice

-"-

13

-"-

19,

-"-

12

-"-

18

-"-;

3) Jevše

-"-

3

-"-

3

-"-

3

-"-

3

-"-;

4) Podgorica -"-

12

-"-

9

-"-

12

-"-

9

-"-;

5) Poljana

10

-"-

3

-"-

10

-"-

3

-"-.

-"-

Od teh odpada na občino Loko Obveznikov 38 + 37, obiskujočih 38 + 35 = 73; Zabukovje Obveznikov 12 + 9, obiskujočih 12 + 9 = 21; Jurklošter Obveznikov 10 + 3, obiskujočih 10 + 3 = 13. V gornji skupini 27 + 25, v spodnji 38 + 36. Frekvenca potemtakem z lansko vsporedna. Obisk prvo polovico šolskega leta precej dober, drugo slabeji, ker manjka delovnih moči. Sedem strank kaznovanih. V seji krajnega šolskega sveta z dne 27. aug. 1899 smo sestavili proračun glaseč se na 297.20 goldinarjev po starem prispevniku. V tej seji smo izţrebali tri člane: Bec, Namurš, Klenovšek. Izzvzemši Namurša sta bila ostala nazaj izvoljena. Namurša pa je nadomestoval odsihdob Anton Jurko284. V seji 4/2.1900 smo sestavljen šolski račun pregledali in z deficitom 35 krajcarjev v odobritev poslali; ko se je poprej izvolil načelnik Matija Bec, vulgo Klemen in namestnikom Klenovšek. Oba dobra, napredna moţakarja in trdna kmeta. Krajni šolskim ogledom je bil imenovan Franc Imperl285, Povrsovski, mizar in branjevec "kramar". Ostal je Lapornik, Dobovšek, Pompe, Čepin in kronist. Toletni račun za 1898/99 je izkazal -35 krajcarjev. Kupili smo bukovo hosto na Lisci od Matija Bec-a za 200 goldinarjev in napravili v Laškem kupno pogodbo: "Dogovorjena med strankama: Bec Matija kot prodajalcem in šolsko občino Razborja po načelniku Klenovšek Francu in Blaţu Jurku šolskim vodjem kot kupcem, kakor sledi: 284

Jurko Anton - brat kronista , rojen 08.05.1868, umrl 25.02.1953

285

Imperl Franc, roj. 06.04.1862, umrl 01.05.1930, trgovec, lastnik trgovine na Povrsah, oče Ferdinanda Imperla, ki je s trgovino nadaljeval.

138


1) Bec Matija proda in odda šolski občini Razbor eno hostno parcelo na Lisci p. št. 1195/2286 z knj. Vl. št. 221 davč. obč. Paneče kakor stoji in leţi z vsemi pravicami in dolţnostmi kakor je je sam doslej imel in uţival za dve sto gold ali 400 K – z besedo dvesto forintov287 ali štiri sto kron. 2) Šolska občina kupi gornjo parcelo po svojih zastopnikih za 200 goldinarjev ali 400 kron ter se zaveţe to svoto 1. prosinca 1901 brez obresti prodajalcu izplačati. 3) Šolska občina stopi po odobreni kupčiji okr. šol. svetu v dejansko last kupljene parcele in plačuje davek od 1. januarja 1900 4) Ta kupna pogodba postane pravnomočna sicer še le po odobrenju Okrajnega šolskega sveta, veţe pa vendar ţe od danes prodajalca. 5) Predloţeča pogodba se spiše za šolsko občino v izvirniku na njene stroške, prodajalec pa si jo lahko da prepisati na svoje. Stroške kupne pogodbe in prepisila in odstotno pristojbino poravna šolska občina kot kupovalka. 6) Obe stranki se odpovesta pravici to pogodbo izpodbijati radi eventuelne prikrajšitve čez polovico prave vrednosti. 7) Laško, 5. junija 1900 Franc Klenovšek mp. 286

2

Katastrski posnetek zemljišča Geodetskega zavoda Republike Slovenije. Velikost gozda 12906 m , danes last Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. 287

forint – (it. Fiorino), ime starega avstrijskega novca, v veljavi 1857-1893; vrednost dve kroni

139


Blaţ Jurko

mp.

+ Matija Bec Otto Ţnideršič

mp. priča

Anton Jesih

mp. priča

p. št. 4496 meni osebno poznan Bec Matija posestnik v Razborju je predloţečo kupno pogodbo lastnoročno pred mano podkriţal v Laškem petega junija tisoč devetsto. Stamgl. Dr. Mravla

mp.

s. Kr. notar št. 554 Predloţečo med Matijo Becom in šolsko občino Razbor sklenjeno kupno pogodbo zadevajoč hostno parcelo p. št. 1195 davč. Obč. Paneče odobrava podpisani okrajni šolski svet vsled sejnega sklepa dne 12/9. 1900. Okrajni šolski svet Laški Dne 13/9.1900 Stpgl.

Podpis288

T. Z 8/10. Sklep Temeljem kupne pogodbe z dne 5/6.1900 se vpiše lastninska pravica za šolsko občino Razborja na leţino vloţ. št. 221 davč. obč. Paneče. O tem se obvestijo: 1) Šolska občina razbor h rokam nač. Fr. Klenovšek-.a v Razborju 2) Matija Bec, posestnik v Razborju z izvirnikom pril. 3) C Kr. zemlj. davč. izvid. urad. v Celju 4) c. Kr. davčni urad v Laškem prilogo prepisa kup. pogodbe, kteri še ni bil prijavljen 5) c. Kr. Okr. glavarstvo v Celju

288

podpis nečitljiv

140


C. Kr. Okraj. Sodišče Laško odd. I. dne 23/1.1910 Wagner

mp.

Da smo to parcelo kupili smo všolanim občinam prihranili mnogo denarja za šolska drva. Izposodili smo si torej 220 goldinarjev od Dolske hranilnice in posojilnice, pa smo plačali. Za brajdne lete 10 goldinarjev. Jansky-jeve podobe so si za 12 goldinarjev nabavili. Reveţem sem oskrbel šolske knjige tako –le: v Mozirju sem se slučajno seznanil z ravnateljem šolske zaloţbe na Dunaju (Dor Šuklje) dnem trenutku lepo poprosil, naj nam nakloni kaj šolskih knjig za uboţce. Poslal nam je 200. Teh 200 smo rabili skozi 20 let! Hvala mu iskrena na tem mestu. Letos so nam čebele dale 35 kg medu. Regimentno! Vinskega mošta smo natišali 1000 litrov. Pa kacega! 600 litrov sem ga prodal á 14 krajcarjev. Šli so nanj, kot čbele na med. Juli, august sta bila suha, jesen lepa. Brali smo v toplem. Mošt je takoj kipel. Oj ti krasen vrt! Radi te bodemo obdelovali. Otroci se z veseljem udeleţujejo vrtnega dela, samo da pač tudi učitelj dela. Pa telovadili smo, seveda, intenzivno. Kdor je pridno delal, se je šel potem na "zibanko pocrtlat"289. Epidemije ni bilo, pač pa nam je "moker lišaj" na nogah nermilostno ugrabil našega uzornega delavnega načelnika krajnega šolskega sveta, mojega osebnega dragega prijatelja, kteremu je smrt pri Kraljevcih 3/7.1866 prizanesla:"Pulverjud!" Škoda Tebe! Gospod Pompe Blaţ, posestnik na Kriţu št. 2 je dne 2/11.1899290 v Gradcu pri Usmiljencih umrl. Njegov spomin ţivi in bo ţivel med nami. Blago srce, blaga

289

guganje na gugalnici (zibanki) je bila očitno velika nagrada za učence

141


duša! Koliko lepih ur sva skupaj preţivela v pošteni dobri volji. Vedno šaljiv, priden ko čbela, močen kot hrast, pa si le - moral past! V miru počivaj, sladko snivaj! Na svidenje med zvezdami! Uradni list št. 4, 17. januarja 1900, odlok št. 33 nam je prinesel veselo vest o imenovanju tovariša Gustava Voduška iz Trbovelj okrajnim šolskim nadzornikom. Upajmo! Prišel šolski dan po Veliki noči ga je prinesel našo šolo nadzorovat: 18/4.1900. Našel je vse v redu izzvzemši "prevojaški glas" v izpraševanju. A naznanil se ni. Morda bi bil pa rad presenetil starega tovariša izza mladih let. Bila sva namreč sošolca od 11. leta starostne dobe: v ljudski šoli 1870/71 IV. razred, v gimnaziji 3 leta, v učiteljišču 5 let. skupaj sva sluţila v enem okraju in ostala prijatelja – do gotove meje. Mnogokrat mi je storil kako uslugo, dobroto. Hvala mu gre! Seveda ima vsaki človek svoje favšljivce, tako mu je stareji tudi inspektorski kandidat nadel priimek "Beistrich!"291 drugi zopet je vedel povedati, da je "aalglatter Politiker, der auf dem Rűcken seiner Lehrer alles erreichte",292 etc. Jaz pa rečem, da je Cappo! Kaj malenkostnega pa ima vsak človek! Čast njegovi delavnosti. Mnogo šol je razširil, na novo pozidal. Učiteljstvo pa je discipliniral s svojim lastnim vzgledom. Pod avstrijsko vlado je bil upliven, kar je prišlo tudi meni v korist. Saj mi je pomogel v I. plačilni razred. Bog mu povrni! Ob času, ko so me zasledovali z ţandarji in sodniki, se je Vodušek za mene potegnil, grof Attems pa celo do mojih sovraţnikov potoval, da me niso v disciplinsko preiskavo uzeli, da se je vse gladko in ugodno rešilo. Hvala! Bilo pa je tako-le.

290

Nagrobnik na razborskem pokopališču (fotografirano leta 2005) 291

(nem. Der Beistrich) vejica (ločilo)

292

(nem.) Jeguljast politik, ki vse doseţe preko hrbtov svojih učiteljev

142


Kronist je imel v zakupu del občinskega lova Loke, uobče pa je bil z lastniki loškega gradu intimen. Lov na severni strani Kozja in Št. Lovrenca in Lisce je imel deloma Jurklošterski Geipel Eduard, deloma Ulrich Karl iz Rimskih Toplic. Ta dva sta malo lovila. Srnjad se poškodljivo razmnoţila, in dokaj rada prišla v moje bujne paše polne grabne. Tako sem jaz ker sem le srnjake streljal a srne varoval imel razmeroma ugoden odstrel divjadi. Pobil sem od 8 -16 srnjakov in do 120 zajcev na leto sam. To pa je rodilo gorje v srcu mojih mejašev, tembolj, ker je k njim zahajal klepetavi tovariš Hribernik iz Lokavca, s katerim si nisva bila ţe dalje časa prijazna. Sklenili so, da me pri Hriberniku zasačijo in flagranti293. Zato so hodili poletni čas k njemu na mene na preţo. Spali so po celi tjeden gor v Lokavcu in me čakali, pa mene ni bilo, če tudi nisem nič vedel za to. Zvečer 27/7. se podam s tremi najstarejšimi otroci rododendron brat na Veliko Kozje. Ker sem imel na juţni strani Kozja lovsko pravico sem uzel psička in puško seboj. Naslednje jutro sem itak moral na uradno konferenco na Zidanmost. Bil sem referent. O večni luči sem ubil srnjaka, kterega mi je pes prignal. Poslal sem ga z lovcem domu na Razbor. Ta strel in psa so slišali: Hribernik, Ulich, Geipel zvečer pred Lokavško šolo sedeč in sklenili, da gredo zjutraj sled iskati. Jaz pa sem z mojimi potomci šel na Mrzlo Polje k Skale-tu (Klinerju) spati. Zjutraj 28/7. (sobota) sem vstal zgodaj ob ½ 3 in rekel, naj pridejo otroki pozneje za meno na Vrh Kozja, kjer si bodemo nalomili rododendrona, sam pa sem šel brez psa klicati srnjaka. Ţe po 3. klicu je pridrvel star samotar s prekrasnimi štangami294: rariteta zaradi abnormalnosti. Poderem, poberem! Sedem, pa malce pozajtrkujem, ko pes začne gnati proti Toplicam, sigurno tudi srnjaka. "Napravim tobaka" in ţgem. Pa pride pes k meni in kmalu tudi včerajšnji lovec in moji 3 otroci. To je bilo ob 5 h zjutraj na meji revirjev na Velikim Kozju. Pripovedujem, kako je pritrkal srnjak in našel smrt. Pa še malce poţganjamo in se napravimo na pot po sleč. Psa sem navezal, srnjaka je nesel moj lovec. Nad "Papeţem" je lepa ravnica. Tam še posedimo, nič hudega sluteč. Ob 7 h jo jaz mahnem na Zidmost k urad. konferenci in rečem lovcu, naj mi neso današnega srnjaka na svoj dom, tam strebi in obdrţi drob, srnjaka pa ob 11 h prinese na restavracijo v Zidmostu. Moji otroci Mira, Viktor, Vidko so vzeli psička na povodci seboj in šli z lovcem po kolovozu nizdol v smeri na Razbor. Pa še niso šli 300 m ko srečajo: Hribernika vodnika, Geipelja in Ulicha. Dajo lovcu nazaj znamje: razumel je in kar na hrbet legel za cesto, s srnjakom vred. Otroci gredo mimo unih treh brez pozdrava. Kar naprej domu. K sreči Hribernik ne pelje graščaka v hosto, ampak tje k Papeţu, da kaj poizvedo, če so me kaj videli, kdaj in kako. To je lovca rešilo, da jo je po drugej poti skozi naš revir ubral in srečno odnesel pete. Jaz sem šel mirno svojo pot na Zidmost in pri ţandarmeriji shranil puško in nahrbtnik. Bla sva z postkomandantom Košar-jem dobra in prijatelja, pa hajd na konferenco. Bil je navzoč okrajni šolski nadzornik Vodušek in okrajni glavar grof Attems. Oba sta se tresla od smeha mojim verzom "temperamentih". Ob 11 h najdem lovca z srnjakom (današnjim). Poleg mene je stal izdajalec 293

(lat. In flagranti) ob samem dejanju, pri delu (zalotiti)

294

rogovje

143


Hribernik. Sladkal se mi je in videl, ko sem od g. restavraterja shranil 97.40 krajcarjev za srnjaka. Nagovoril me je, da sem mu celo kupil 1 vrček poive in 1 virţinko, a meni ni nič črhnil, da je zjutraj graščaka peljal na mojo sled in kaj so našli in koga srečali. Pa pa jo je urno ubral domu in onima dvema povedat, da sem res ubil sernjaka in prodal. Drugo jutro so se podali na Zidmost na postkomando. Hribernik je napravil z straţmojstrom načrt in šli so v Kozje nazaj poizvedovat pri kmetih, kdo me je videl in kedaj in kaj sem nosil. Pondeljk sem ravno tiste krasne srnjakove "štange" na zid pribijal, bilo je ob 2 h pop. pa pride straţmojstr prav naglo v sobo. "Ti, kje si ţe ustrelil onega srnjaka, ko si ga oddal restavraterju. "Na svojem". "Na, na, le kar nič ne taji, raj se udaj, saj ne bo nič hudega zato. Veš, oba graščaka sedaj le prideta za menoj. Privošči jima lepo besedo, toliko da jima veselje narediš, pa bo ostalo vse doma. Med tem sta ţe bila v sobi. Straţmojster se vsede in piše vnaglici "speciesfacti", graščaka ogledujeta lovske trofeje; na steni je bilo nabitih 12 jelenjih rogovil in 24 gamsjih kriklnov in 46 srnjaških abnormitet = 82! Grozno sta bila zadovoljna, da sem bil tako miren. Vahtmojster mi je pozneje povedal, da so se me bali. A mene ni bilo strah , čemu? Vseeno sem ponudil Geipelju in Ulichu zadoščenje, na kar je Ulich dejal : "Mir ist ́s nujr darum zu tun , daβ wir Sie einmal habe.um den Baum zu brechen, weil die Leute glauben, Sie sind umsichtbar und nicht zu fangen." Povedali so mi, seveda so lagali, da me je moj lovec ovadil, da so ga ţe odgnali in da vse, vse vedo, da je pač srnjak ukraden. Pa sem se udal in podpisal zapisnik, četudi proti svojemu prepričanju, "da sem stal na tujem, streljal na tujem, pobral na tujem." Ker mi je poprej Wahtmojster rekel, da ne bo tak nič iz tega. Pa so se pobrali in odšli iskati mojga lovca, ki pa ni bil doma, a našli so ga in odgnali v zapor. Tam je sedel 10 dni, a ni znal govoriti. Nič ni govoril, prav nič. Sam adjunkt 295 mi je rekel, da mi ţe naprej čestita, četudi mora celi akt odstopiti okroţni sodniji v Celju. V Laškem sem štrti dan po Razborskem protokolu bil zaslišan in izpovedal, da sem na svojem stal, a na tuje strelal, pobral pa nič, nego da je lovec slučajno našel in prinesel. Moji nasprotniki sploh niso vedli za dva srnjaka, ampak samo za večernega, ki pa je bil doma. To mi je dajalo pogum, da se nisem nič bal. Prič ja ni bilo, le udal sem se. Pa je le bilo prav. August in september so bili krvni sodniki na dopustu, zato so me pozvali na 2. oktober v Celje pred trisodniski kolegij. Drţavni pravdnik Boschen me je grozno črnil, tako da so sodniki ţe verjeli, da sem ubojica. Moji sodniki so bili vsi lovci. Slišali so bogzna kake "sturje"296 o meni. Moral sem jim točko za točko obtoţbe spodbiti in ovreči. Še danes se čudim, kako sem bil prompten 297 in jasen in neulovljiv. 1 ½ ure so me inkvizirali298 , tako da sem postal na 295

(lat. adiunctus) pomoţni uradnik

296

(ital. storije) štorije; izmišljena zgodba ali povest

297

(lat. promptus) spreten, okreten

298

(lat. incvisitio) preiskovanje, zasliševanje

144


zadnje ţe sam divji: "Pa me, če le mislite, da me morete!" Najhuje je bilo tole pojasniti. "Erklären Sie uns diese Tatsache, daβ Sie in der ersten Einvername total geständig sind: auf fremden stehen, auf fremden schissen, auf fremden auflesen. In Tűffer stehen Sie schon auf eigenem, schissen auf eigenem (?) das Eigene auf!"299 Moram reči, da na to vprašanje nisem bil pripravljen a kakor blisk se mi je sproti posvetilo: "Slavni visoki sodni dvor! Prva izjava je ničeva, ker mi jo je oroţnik izsilil, da me uzame seboj če ne obstojim, in da sploh nič ne bo iz cele stvari. Druga izjava je bila v toliko resnična, da sem na svojem stal, a da sem tudi na svoje streljal, še tedaj nisem vedel, danes pa vem. Cela tista cona 40 seţnjev na široko pod robom je še danes preporna300. Več komisijonov301 je bilo ţe na licu mesta, a vsi so za protivnika Ulicha slabo in neugodno končali. Jemam tukaj celi akt, kterega si usojam predloţiti. Tableaux! Prost! (Ta akt in to pojasnilo in ta izhod mi je dal moj prijatelj in mladostni tovariš Dor Kolšek Josip. Ţivel!)

299

Pojasnite nam dejstva, da ste bili na prvem zaslišanju povsem jasni; da ste stali na tujem, streljali na tujem in pobrali na tujem. (del stavka je nečitljiv) 300

preporna - sporna

301

komisij

145


Šolsko leto 1900/01

2.25.

Toletno šolsko popisilo je dalo manj novincev, kakor poprejšnjo. 1) Razbor

23 dečkov

17 deklic

2) Okroglice

16

21

16

15

3) Jevše

5

3

4

3

4) Podgorica

11

11

10

10

5) Poljana

6

2

6

2

61

54

59

45

SKUPAJ SKUPAJ

V Gornji skupini

Obiskajočih 23 dečkov

115 otrok

14 deklic

104+26 = 130 otrok

38 dečkov, 31 deklic – skupaj 69 otrok

V Spodnji skupini 30 dečkov, 31 deklic – skupaj 61 otrok SKUPAJ

130 otrok

Iz drugih okolišev je došlo še 14 dečkov in 12 deklic = 26 otrok Ednajst otrok z šestim letom še ni bilo dosti »godnih«, slabiči. Pri nas je »strm svet«, to se razume, otroci so po razstavljenih gorskih samijah brez pravih cest do šole; le kaka steza vodi do najbliţje vasi, a te steze v novo zapadlem snegu ne eksistujejo302, dokler je odraščeni ne napravijo. Otroci v tacem snegu ali celo burji ne smejo od doma. Se je ţe zgodilo, da so večji ostali tako dolgo na vasi, dokler niso starši prišli po nje! Šolskih kazni to leto ni bilo. Proračun smo sestavili v seji Krajnega šolskega sveta dne 22/7.1900. Z 551 goldinarji, 24 krajcarjev = 788 K.48 h. Prispevnik: Loka 551 K 93 h, Zabukovje 118 K 27 h, Jurklošter ostanek. Od dobrotnikov v tem letu nimamo druzega kot gg. Gossleth-e. Slednji so namreč darovali za šolski vrt 200 kg umetnih gnojil. Dne 13/1.1901 smo sestavili toletni račun z def. 5.73 K. V seji dne 3. sušca smo zaprosili, naj nam deţelni šolski svet nastavi učiteljico ţenskih ročnih del; a slednji nam ni ugodil. Nasvetoval nam je, naj šolo razširimo, kar pa zaradi novostavljene v Loki nismo mogli storiti. Inventar smo pomnoţili z nakupom stiskalnice na sleme. Da smo šolsko hosto plačali z 1/1.1901 z 220 goldinarjev je treba tudi omeniti. 302

(lat. existentia) obstoj

146


Revne otroke smo preskrbeli z šolskimi učili, kakor druga leta, bodisi s knjigami, tablicami, zvezki. Šolsko knjiţnico smo pridno razposojevali. Čitalo se je čez 200 zvezkov. Itak smo šolski vrt pridno obdelovali z učenci. Celo praho smo napravili. V čebelnjaku smo nastanili šest novih panjev. Letina pa je za lansko zaostala, ker je pomladanski mraz dne 16., 17. aprila cvetju zelo škodoval. Tudi sneg je še sredi pomladi padel, če tudi le mimogrede, a za premikajočim sokom je le škodoval. Izventega nam je smrekovi lubadar303 grdo škodoval. Napal je 10 odraščenih dreves, ktera so se posušila. Imel sem po 10 K za nje, a je nisem dal, sedaj pa sem je moral dati zabadava304. To je prouzročila favšija305, so djal! Na speče oko306 smo pocepili 300 divjakov. Blizu toliko smo oddali doraščenih iz vrta. Epidemije ni bilo. A umrl je naš bivši predsednik Matija Špec iz Lisc št. 27. spremili smo ga in korpore od hiše smrti. Je bil poštenjakovič, moţ dobrega starega zrna. Z ljudskim štetjem so me počastili. Imel sem tjeden dni dela za 120 K. Naraščaj: 130 bitij moškega in 150 ţenskega spola. Nadzoroval je g. okrajni šolski nadzornik našo šolo 24. prosinca. Posledica: nakupilo mladinske knjiţnice za 30 goldinarjev in stroţje nadzorovanje šolskega obiska. Verske vaje kakor doslej: petkratna spoved, šolske maše, slavnostni sprevod o Telovem, misijon 3/8.

303

lubadar – zalubnik (Ipidae), majhni valjasti hrošči s gibljivim rilčkom; ţive v zdruţbah pod lubjem in v lesu iglavcev in listavcev; napadajo predvsem staro, bolno drevje, v njem obţirajo ţivo zarodno plast lesa, zato se drevo suši. Znanih je mnogo vrst, ki so značilne za posamezne vrste dreves. Ker se hitro razmnoţujejo, so veliki škodljivci v gozdu in sadovnjakih. Najbolj nevarne vrste: smrekov lubadar, veliki borov lubadar, črni zalubnik, orjaški zalubnik, brestov lesovrt … 304

zastonj

305

zavist

306

Cepljenje je prenos ţlahtnega dela na podlago (semenjak ali vegetativna podlaga) ali spajanje dveh rastlin. V naših podnebnih razmerah lahko cepimo v štirih obdobjih: jeseni in zgodaj spomladi, spomladi, konec spomladi v začetku poletja in konec poletja. Poznamo več vrst cepljenja: okulacija ali očeslanje; cepljenje z dolago ali spajanje; angleško spajanje ali kopulacija; sedlanje, ţlebičkanje; cepljenje v razkol; cepljenje za lub; mostičkanje; spajanje, precepljanje. Okuliramo v dveh časovnih razdobjih, in sicer v začetku poletja na ţivo oko (imenujemo ga tako, ker še isto leto poţene mladiko), ki do jeseni normalno dozori in na speče oko v drugi polovici julija do prve polovice septembra…

147


Dneva Njiju Veličanstev 18/8. in 19/11. smo proslavili. Kanonična vizitacija se to leto ni vršila. Dne 28/8. se je vršila uradna okrajna učna konferenca pri kterej je kronist referiral v verzih – ţel burni aplavz. Šolska naznanila razdelili o Boţiču, Veliki noči, Binkoštih in ob sklepu šolskega leta. Očitne skušnje ni bilo, pač pa smo dobili to leto novi zakon z dne 23/12.1901 za Štajersko veljaven. Vsled tega se razveljavijo zakonita določila dosedajnega šolskega zakona iz dne 4/2.1870 št. 17 § 52 do incl.307 78! Zadeva pa: čas upokojitve, rezignacijo308 na daljno sluţbovanje, zapustitev sluţbe, zaračunavanje sluţbenih let, odplačilo enkrat za vselej; odmera pokojnine; daljši dopusti; izguba pokojnine; oskrba udove; izključljivi vzroki udovine pokojnine; enkratno odplačilo udovskih in sirotnih pravic, izmeritev udovine pokojnine; trajanje uţivanja naturalnega stanovanja; vzgojni prispevek; trajanje uţivanja vzgojnine; pokojnina za sirote; smrtna četrt., stoječi sad zemljišča; učitelj. pokojninski sklad; prispevki učiteljskega osobja k pokojninskemu skladu. Franc Joţef mp. Hartel

mp.

Dne 30/8. smo sklenili šolsko leto z bogosluţjem. Grof Attems Henrik je prestavljen kot namestnik v solnčno Gorico. To nas je hudo zadelo. Pravičen, objektiven, šoli zelo naklonjen je uţival med nami obče spoštovanje.

307

(lat. inclusive) vključno

308

(lat. resignatio) odpoved

148


2.26.

Šolsko leto 1901/02

Eno izmed najfletnejših je bilo to – le leto. Bog ve, da je bilo res. Začelo se je sicer v navadnem znamenju časa, seveda 16/10. a je potekalo v marsičem zanimivo in tudi končalo ugodno. Šolsko popisilo je dalo 114 šoloobveznih domačih od teh 102 šoloobiskujoča. Od teh bo, odnosno 54 moţkega in 54 odnosno 48 ţenskega spola. 1) Razbor

20 deč

18 dekl, obvez.

18 deč

17dekl. obisk.

2) Okroglice

21 –"-

17

-"-

19 –"-

15 –"-

3) Jevše

4 –"-

2

-"-

3 -"-

2 -"-

4) Podgorica 9 -"-

14

-"-

8 -"-

11 -"-

5) Poljana

6 -"-

3

-"-

6 -"-

3

60

54

54

48

-"-

Iz drugih okolišev pa jo je dohajalo 4 deč. 9 dekl. Med šolskim letom je došlo potom sluţbe 7 deč., 13 deklic. Tedaj je bilo: 65 dečkov, 70 deklic, totaliter 135 obiskujočih. To za enorazrednico ţe velja. Ja, pa zakaj pa ne razširijo? Ja, zato! Enkrat je Loka stala 172000 K ktere so še dolţni in bodo še 20 let plačevali, drugič pa zato, ker – no ja – ker – se meni zdi, da bi mi moţke moči ne dali gor, mlade ţenske bi pa ne smel imeti zaradi hišnega miru ne, stare bi pa ne hotel, ker bi bila vedno bolna na tem prepihu in bi jaz imel alternirenden pouk – lahko noč – dolg čas! Od 12 v začetku šole ţe neobiskujočih je bilo 6 dečkov in 6 deklic. Bili so neugodni, slabiči. Mi smo v hribih, kjer je vsa vegetacija kasneje, a pozneje dojde vse pravočasno na svoj cilj. Tudi duševno se naši hribci od začetka bolj kesno razvijajo, a pol pa koj dohajajo, ko enkrat začnejo. Zadnji dve leti sta bili slabeje obiskani zaradi pomanjkanja delovnih moči, zato smo 16 strank kaznovali. Ker je dosedanjemu krajevnemu šolskemu sovetu delovna doba potekla, so občine izvolile nove odposlance. Loka: Dobovšek Janeza, Majcen Janeza309 in Namurš Janeza; Jurklošter: Jurko Antona; Zabukovje: Klenovšek Franceta. Krajevnem šolskem ogledom je bil imenovan Povrstovski France Imperl. V seji krajevnega šolskega sveta dne 16. sušca 1902 je bil Dobovšek izvoljen načelnikom, Imperl namestnikom. 309

Majcen Janez, rojen 03.06.1857, z ţeno Marijo Evo Krajnc in sedmimi otroki je ţivel na Razborju 39 (Pri Matevţu, kasneje Pompetova gostilna)

149


Poprejšnji odbor je v svoji seji dne 11/8.1901 sestavil proračun za leto 1902 iznašajoč 991.35 kron. Loka je po novem prispevniku prinesla 75%, Jurklošter 10%, Zabukovje 15%. Dobrotnike pa smo to leto imeli: Deţelni odsek po svojem darilu 100 K za šolski vrt; Deţelna vlada 100 K za šolski vrt. To pa po priporočilu g. g. barona Apfalterja in okrajnega šolskega nadzornika G. Vodušeka. Iskrena, prisrčna zahvala obema na tem mestu. Nabavili smo za ta denar ţice za brajde. Ţal, da veter trto popolnoma uguli ob ţici in da mora kolje kot glavna opora trti ostati, koder se trta ovija in da logje nosi. Letni račun smo imeli v seji dne 2. februar 1902 z deficitom po 62 K, ker je Jurklošter ostal na dolgu. Tri nove šolske klopi smo dali napraviti in vse zeleno napleskati. Tudi brajdnikov smo postavili 40. Le ţal da je to sveţ, neposušen les, kteri bo kmalu segnil, ker ni prepariran. Veţni tlak smo z borovimi čoki tlakali, da bo mir. Šolsko knjiţnico smo marljivo prebirali: 200 snopičev je bilo izposojenih čez zimo. Obiskali so naš vrt ravnatelj g. Valentinčič in g. g. Malus jun. Zabavnik in Belle v naročilu deţelne vlade in odseka, kako smo porabili podporo. Et došel je tudi novi g. chef okrajnega glavarstva baron Abfalter z g. nadzornikom g. Vodušekom. Ţal da ni bil kronist obveščen, je odsoten bil. Lov z nekdanjim smrtnim sovraţnikom g. Ulichom in gospo, sedajnim prijateljem. Gospoda nista dobila nikjer okrepčila in bila do 2 h pop. tešč. V Lokavcu so čisto slučajno prišli, ko smo lovci počivali. Prepustil sem njima svoj zaloţek. Kriv je pa bil tov. Iglar, ker ni obvestil mene o obisku. Favšija. Toča dne 16/7. in 13/9. je hudo poškodovala letino. Imeli smo kiseli mošt, četudi smo še le 24/10. brali. Zadnja polovica sušca in prva aprila sta bili gorki in izvabili sok. Nabreknile so oke in začel se je cvet najlepše razvijati, pa kar prične deţ in burja, ki trpi 6 tjednov. Stagnacija310! Prvi maj je prinesel sneg. Pozeba se je sicer pozneje deloma popravila, a tako pa ne več. Dne 11/7. je bil tako silovit orkan, da je našo streho deloma razkril, na polju pa 3 kozolce prevrnil. Ošpice311 so se pojavile sredi aprila tako hudo, da je 70% učencev leţalo. Zato smo za mesec dnij s poukom prekinili a morali potem zamudo nadomestiti s 3 tjedni. Še le 24/9. smo imeli sklep šolskega leta. Ko je došel okrajni zdravnik g. Dor Kepa, mene ni bilo doma. Bil sem na lovu. Čakal je nervozen 4 ure. A ko 310

(lat. stagnum) zastajanje, zastoj

311

Ošpice (morbili) je predvsem otroška virusna bolezen(ugotovljeno leta 1911 – Anderson in Goldberger), ki jo v gosto naseljenih kreajih večina preţivi ţe v dobi do adolescence (v 90 do 95% primerov). Teţje je, če za ošpicami zboli starejši šlovek, ter tako bolj nevarne so. Znano je, da so epidemije v pozni pomladi ali pa poleti milejše od tistih v jesenskem ali zimskem času. Prvi opis bolezni je dal perzijski zdravnik Razes (860-932), prva epidemija v Evropi pa je opisana v XV. stoletju.

150


sem prinesel srnjaka, je bil pa le potolaţen. Dobil je lep "štegl" (gnjat). ("Jaz ne bom za bona sera tuki čakal"). Učenka Ana Brečko312 št. 11 Razbore je umrla na posledicah ošpic. Nadzoroval je šolo dne 17/6.1902 okrajni šolski nadzornik g. G. Vodušek. Hvalil je šolsko disciplino in uradne spise, z uspehi je bil zadovoljen, ne pa z šolskim obiskom. Zato je naglašal nadzornikov nalog strogeje postopanje z zanikrneţi! Udeleţevali smo se in corpore verskih vaj, kakor spovedi v začetki, adventu, postu, o Alojzijevem in ob sklepu. Preslavljali smo kot je zaukazano 18/8 in 19/11. – kot šolska drţavna praznika z šolsko mašo in primernim nagovorom, igro in petjem in deklamacijo! Lisca je dobila to leto turistovsko kočo, ktero je zgradil kronist malo pod vrhom s prispevki darovalcev. Otvoritev smo 21/7.1902 obhajali z cerkveno slavnostjo pri sv. Joštu in veselico. Imeli smo nad 400 gostov iz Zagreba, Ljubljane, Trsta, Breţic, Novega mesta, Celja, Maribora, Gospod načelnik Planinskega društva profesor France Oroţen je pisca teh vrst podgovoril, da je začel prispevek nabirati in les kupil in graditev nadzoroval. Stala je koča 500 goldinarjev z opravo vred. Ima spodaj 10 leţišč, podstrešje za 20 oseb. Dan otvoritve se je zbrala tudi šolska mladeţ pri koči in pela in deklamovala in bila obdarjena! Pekli smo celega janca in krompir! Bilo je res fajn! Imeli smo godca in strelce in pevce iz Celja! Ţivijo! 17/5.1902 smo se v Ljutomer podali na vinorej. tečaj do 30/5. Lepi dnevi! Mnogo učili. Krasno! Prvi doktor iz mojih učencev: France Pompe, jurist, promoviral na Dunaju po 4 letih in odpravil tudi enoletno vojaško leto z oficirskim izpitom. Postal korpsartillerie oficir in sodni pristav v Krškem. Priden, nadarjen in napreden narodnjak. Čast, komur čast! 29/9.1902 sem se z chefom okrajnega glavarstva baronom Apfalterjem odpeljal na njegove love (srne) v Črnem grabnu blizu Trojan (1400 m). Tudi Menino smo prelovili. Krasni uţitek! Bilo nas 8 lovcev, dobili 5 srnjakov, med temi dva moja. Zvečer imeli lovsko veselico pod milim nebom pri velikanskem ognju. Prepevali, trobili, veseljevali! Oj, krasni spomini na prekrasni uţitek! (?)313

312

Brečko Ana, rojena 23.07.1893, umrla 11.07.1902, tretjerojena od dvanajstih otrok očetu Joţefu Brečko in materi Frančiški, rojeni Keršlin. 313

nečitljivo

151


2.27.

Šolsko leto 1902/03

Po krasno zauţitih počitnicah smo se 16. oktobra zbrali da pričnemo novo šolsko leto z vso vnemo. Č. g. ţupnik je v to svrho daroval svojo tiho mašo ob polu devetih, da smo se je lagje udeleţili. Šolsko popisovanje je nabralo 119 domačih šoloobveznacev, med temi 117 šoloobiskujočih: 63 – 1 dečkov, 56 – 1 deklic. Iz drugih okolišev je prostovoljno prihajalo 11 učencev. Obiskovalo je tedaj 128 otrok; frekvenčna višina kakor lani. Uzostala otroka sta bila slabiča. Obisk zadnjih dveh letnikov je bil nezadovoljiv, zato smo 14 strank v višini 48 K kaznovali. Krajni šolski svet se je snišel 23/8.1902 k redni seji, v tej smo postavili proračun za leto 1903 v višini 1018 K. Všolane občine so prispevale po lani uveljavljenem prispevniku: Loka 75%, Zabukovje 15% in Jurklošter 10%. Dobrotnikov smo novih pridobili v g. g. deţ. vinor. nadz. Matjašič in Štigler poleg ţe obstoječih starih zasluţnih g. g. barona Apfalter in okrajnega šolskega nazornika g. Vodušeka. Prva dva sta si ogledala naš šolski vrt in ga priporočala deţelnemu odseku v posebno podporo, kar je prineslo 10 cekinov á 20 K. Sledna dva pa sta pripomogla do elementarne nezgodne podpore á 50 K iz tega sklada. Pomladanski mraz od 17. aprila in toča 15/8. sta hudo prizadela trti in drevju. A pridno škropljenje in primerna prirezatev trte je dalo še upanje do par litrov pridelka. In ta je bil res imeniten. Revne učence smo oskrbeli z potrebnimi knjigami in pisalnim orodjem. V tem nam je pomogel g. okrajni šolski nadzornik g. Vodušek. Vsem toletnim dobrotnikom bodi na tem mestu izrečena javna prisrčna zahvala! Letni račun smo sklenili dne 8. februarja 1903 v redni seji. Izkazal je primanjkljaja po 71 K 12 h, Predloţeni račun je bil od okrajnega šolskega sveta odobren. Šolsko uro smo si nabavili: Karlsteinerwerk = 9 goldinarjev. Šolsko knjiţnico smo razširili z druţ. Darili Mohorjahov. Matice, šol. Matice. Otroci so pridno čitali. Razposodilo se je okoli 270 snop. Telovadili smo z vnemo, tako v rednih in prostih vajah kakor na orodju. Izleta (poučna) na Lisco smo napravili dva: 11/1, 6/9. Seveda brez veselice. Gledali smo zgodovinske ostanke Reutenbergov Vrh Gradca, zgodovinsko, teţko nesrečno Breţko polje in Krko, la vlaško gnjezdo baronov: Sušice. Od tam se zalagajo priviligirani oficirji "granice" od leta 1572, potomci onih

152


"junakov" kmetov – uskokov, ki so pomogli graščaku "Joštu Turu am Harit" 314 pobiti in poklati in poobesiti svoje slovenske rojake, kmete pod vodstvom Matije Gubec-a315 in Posavec-a in Gregoriča. Jadna jim majka. Prevladuje tam v onej vasi taka zgodovinska zavetnost, da se še danes podpisuje sluţkinja revica: "Edle von Suschitz"! kdo se ne smeje! "Le ukup, le ukup, uboga gmajna!" Tam doli so stali oni hrasti, na breţiškem polju, kterih veje so nosile do dvajset obešancev. 400 oklopnikov in 600 helebardarjev in 1000 Sušičanov je razbilo in zajelo in uničilo čez 20.000 slovenskih upornikov iz Klanjeca, Zagorja, Krapine, St. Petra, Podsrede, Breţic, Krškega in Kostanjevice. "Stara pravda" pokopana. Nekoliko je uplival ţe tudi "čisti evangelj Truberja in Jurija Dalmatina o kmetski preteklosti, ktera je zanikovala vsako roboto in tlačenje. "Liberte, egalite, fraternite"316! pozneje revolucije. Da, da, ljuba Lisca, ti si vse to videla in še mnogo več poprej, pa molčiš! Okoli tebe in mimo tebe in deloma preko tebe so se valile neštevilne mnoţice prehistoričnih narodov iskajoč si novih selišč, pašnikov, plena. Saj so vohuni ogleduhi pripovedovali o bogatih Gorjancih Norika in (?)317 in Venecije (Venedi, Vindi, Panoni, Turiski). Krasni hrastovi gozdovi ob Krasu so dajali Rimcem les za brodovje. Danes vse – samo le spomin. Joj meni! Dotacija kronistova pa se je povišala. Prisodili so mi IV. Starostno doklado po 200 K in III: sluţbeno stopnjo po 200 K letno. Saj res komaj, če se uvaţuje, da sta to leto odšla v mestno šolanje zopet dva otroka in da mu je narodil sinek: "Benjamin" = Marjan.318 Epidemija nas je izognila, a vsekako so meni jesenske počitnice za 4 tjedne prikrajšali, ker so je za mesec bliţej poletja predjali. S 16. septembrom bodemo zanaprej otvarjali nova šolska leta, da se izednačimo s srednješolskimi oz. mestnimi učnimi zavodi. Letošnje nadzorovanje dne 2. aprila po našem spec. dobrotniku c. Kr. okr. šolskem nadzorniku g. g. Vodušeku nam prineslo sledečo klasifikacijo: Šolski red, hvalno; uradni spisi, hvalno; učni uspehi v nemščini in računstvu napredujejo. Stremiti pa moramo, da šolo v dvorazrednico razširimo, da dobimo tudi ţensko ročno delo v pouk. 314

nečitljivo

315

Gubec Matija iz Hrvatskega Zagorja je bil voditelj kmečkega upora leta 1573. Z jedrom uporniške vojske, kakih 10 000 moţ, se je utaboril pri Stubiških Toplicah in se spoprijel s fevdalno vojsko. Boj 9. februarja 1573 je odločil usodo kmečkega upora. Kmečko vojsko so razbili, Gubca pa ujeli in v Zagrebu najprej mučili, nato pa 15. februarja 1573 usmrtili. Postal je legendarna osebnost, ki je v središču mnogih likovnih in knjiţevnih del. Ta zgodovina je postala snov balad in romanc pesnika Antona Aškerca, mojstra verznega pripovedovanja. 316

Parola francoske revoljucije »svoboda, enakost, bratstvo«!

317

nečitljivo

318

Jurko Marjan, rojen 04.06.1902

153


Verske vzgoje, kakor druga leta: petkratna izpoved, šolske maše v juniju, juliju, augustu in slavnostni sprevod o Telovem 18/8. in 19/11. sta se, kakor običaj proslavila v cerkvi in šoli z sveto mašo, petjem, nagovorom. Kanonična vizitacija se to leto vendarle zopet enkrat izvršila dne 27/4. prečastiti g. dekan Ţuţa se je sam k nam potrudil. Uradna okrajna učiteljska konferenca se je vršila dne 11/7. na Zidanmostu. Njen potek je bil zelo ţivahen po zanimivih predavanjih in debatah v byologični metodi. Koze so nastavljali dne 26/7. in 4/8. v šoli tudi učencem in kronistu. Derl nas je Dor Fridrich. Nemški pravopis se je zlahčal. Od tedaj v bodoče se opusti zategnjen "h" in piše: Traue, Not, Tron, Ton, Toit, mesto Thane, Noth, Thron, Thon, Toth. Posebno naj še omenim, da je to leto izšla naredba o obdrţavanju medpočitniških universitätnih tečajih za učitelje, da se univerzalna naobrazba spopolni. (pa ko bi še plače spopolnili!). Zaključili smo to šolsko leto z dnem 30. sept. 1903. Trpelo je 50 tjednov. Ubogi kronist pa je odjadral na nova odkritja. Kaj vse je "našel" se bo povedalo v prihodnjem nadaljevanju. Pardon! Omeniti mi je še, da smo Mikloţičevo začetnico 319 "odloţili" enako tudi I., II., III., nemško slovnico, zato pa uvedli Scheiner Berjak 1. in 2. n. vadnica in G. Majcen Koprivnik začetnica in prvo berilo320. Veleučeni gospod končnik Peter, naš velezasluţni šolski literat, je postal c. Kr. deţelni šolski nadzornik. Ţivijo! Kmalu bo c. Kr. dvorni svetnik in "Herraus član!" Na zdar! Ţivel!

319

Začetnica in prvo berilo za ljudske šole, Ivan Miklošič, 1878, v devetih ponatisih do 1890.

320

Začetnica za slovenske ljudske šole, J. Koprivnik-G. Majcen, 1897, v osmih izdajah do 1917.

154


2.28.

Šolsko leto 1903/04

Ţo po 14 dnevnih počitnicah smo pričeli toletni pouk. Matrična razpredelnica nam kaţe uspeh šolskega popisila. Šoloobveznih 69 dečkov 56 deklic, obiskujočih 67 dečkov in 53 deklic. Razbor

26 dečkov 23 deklic

24 dečkov 22 deklic obiskujočih

Okroglice

22 -"-

17 -"-

22 -"-

17 -"-

-"-

Jevše

5 -"-

5 -"-

5 -"-

4 -"-

-"-

Poljana

6 -"-

2 -"-

6 -"-

2 -"-

-"-

Podgorica 10 -"-

9 -"-

10 -"-

8 -"-

-"-

5 -"-

6 -"-

-"-

Prostovoljcev

Zaradi fizične nezrelosti smo pustili 1 deč. 1 dekl. "doraščati". Umrl je med šolskim letom 1 deček in 1 deklica za navadno boleznijo. Preselila sta se med letom 1 deček in 1 deklica a ravno toliko se jih je k nam priselilo. Na višjih zavodih se je naobrazovalo 3 učencev: 2 dečka, 1 deklica. Obisk kot vsa leta: po zimi po moţnosti dober. Kaznovati smo morali 13 strank z 50 K. Krajni šolski svet isti, kot lani, se je snišel k 4 sejam. Proračun se je sestavil v seji dne 23/8.1903 v višini 893 K. Letni račun pa v seji 21/2. 1904 z primanjkljajem 24.42 K. Odobren po okrajnem šolskem svetu dne 2/5.1904 št. 171. Šolski dobrotnik je bil to leto zopet g. okrajni šolski nadzornik g. Vodušek. Priporočal je mojo prošnjo za umetni gnoj 200 kg, kterega mi je g. Gossleth poklonil. Hvala obema. 75 in 25 K sem prejel priznanja v cvenku za dobro in vestno obdelovanje šolskega vrta, po g. Vodušeku. Vse to priznanje me je podnetilo še k večjim naporom. Zasadil sem 200 grmov špargelj-na "srebrniča", ki se je izborno obnesel. V juhi, kakor začinjen je to izborna in zdrava hrana. Pošiljal sem ga v Celje in Ljubljano in hranil narsikateri forintek zanj. Koreninične rastlinice mi je poklonil Pušenjak Toma, blagi tovariš iz Cvena. Hvala mu! Da smo na vrtu cepili, sadili, zalivali, škodljivce zasledovali, to je jasno. S trni smo izbuckavali kiseljaka (Heuwurm), peronosporo škropili, trtnega zavijača pokončavali etc. Modrase sem lovil in glave na Ivanišče v Gradec pošiljal. Izkupil sem čez 50 forintov. V začetku so mi plačevali po forintu. Nekaj so mi je pa pokradli na pošti. Pa so se me bali, a bil sem prekanjen. Zakopal sem v zemljo svinjski

155


pisker 8 lit. In vlil vanj ¼ l mleka. Probatum est! To ima privlačno silo. Jazbecev sem dobil 22. Imel sem psičko jazbečarja. Pomagal mi je stari Ivnik Tomaţ321 tudi s pastjo. Kar je povišalo uspeh. Koţe sem dal vstrojiti za otroško obutev, deloma sem jih prodal á30 Kr. Pridnim učencem sem dal po 50 divjakov za lastne drevesnice. Pridno so se lotili. Tako smo naizdatnejše odpomogli pomanjkanju sadnega drevja. Marsikateri prostor se je zasadil. O verskih vajah nimam nič novega poročati. Seveda je g. Čepin o kresu poklical č. g. lazariste in je našuntal na nas. Tako ga je nahrulil p. Janez: "No, kaj pa ti delaš v onem hudičevem gnijezdu?". Sapienti sat322! Zavoljo enega poštenega protestanta, posestnika Rude, še Razbor ni "hudičevo gnjijezdo"! Več pohujšanja je dalo kuharčno in Čepinovo ţivljenje. Šolsko knjiţnico smo pomnoţili in pridno čitali. 500 snopičev. Elementarnih nesreč ni bilo, a smrt nam je ugrabila Matijo Bec-a in Janeza, Lapornika, oba člana šolskega krajnega sveta. Čast njunimu spominu! Šolski vrt sta obiskala g. g. nadzornika Matjašič in Puklavec. Tudi v klet smo pogledali pri domači krači. 7/6 je bilo v Loki birmanje, tudi Razbor je oddal svoj kontingent. Na Lisco smo zleteli 11/1. in 2/5. Panorama, flora! Koz ni prišel cepit distrikt.323 zdravnik. Lenuh! Metode so se nove uvedle: v prirodopisni pouk, byologiske, v risanje Wehrenfenigova, v računanje Peerz-ova, v obravnavo čtiva: formalne stopnje. Naznanila smo štirikrat razdelili: 98% otrok je prestopilo v višje razrede. To leto je veljalo! Sklenili smo s poukom dne 31/7.1904. Moja hčerka Mira je postala učiteljica! Deo gratis!

321

Ivnik Tomaž, roj. 12.12.1842, umrl 27.03.1923, ţivel pa je v Okroglicah 37.

322

(lat. sapienti sat – Terentius-Phor.541) Pametnemu je dovolj malo besed!

323

(lat. district) območje, okoliš

156


2.29.

Šolska leto 1904/05

"Nič novega pod solncem!" je trdil Ben Akkiba, pa vendar! Ker to leto nismo pričeli z 16/10. nego 16/9. Da bo ugodneje potekalo, smo šli v cerkev in prosili za boţjo pomoč. Nato smo v šoli pregledali došel mladinski material. Došlo je od 130 šoloobvezanih 126 in sicer: Razborje 22+23, Okroglice 23+23, Jevše 5+5, Poljana 5+3, Lahovgraben 5+3, Zabukovje s Podgorico 11+10. A tukaj so ţe všteti prostovoljci 12 iz Brega in Podgorja. Tedaj skupaj 126+12= 138. med letom je došlo še 5. Tako smo imeli 76 dečkov in 67 deklic. Srednje šole je od šoloobvezanih starosti obisk 2+1. Umrla sta med letom 1 dečko in 1 deklica. Obiskovanje je to leto za 12% naraslo. Šolskih kazni se je 11 strankam z 52 K pripoznalo. Ker je 3 letna opravilna doba krajnemu šolskemu svetu potekla, smo 3 člane izţrebali: Anton Jurko, Janez Namurš, Janez Majcen. Občina Loka je poslala Jug Matijo324, Janeza Polaka in Janeza Majcena. V seji sne 30/7.1905 je bil izvoljen načelnikom zopet Janez Dobovšek iz Podjam št. 6, namestnikom pa Franc Klenovšek. V tej seji smo sestavili tudi proračun za 1906 na 1400 K. Od lanskega računa, potrjenega po okrajnem šolskem svetu 2/5.1904. št. 171 je ostal primanjkljaj po 24.42 K. Za tekoče leto 1904/5 pa smo proračun sestavili v seji dne 7/8.1904. iznašal je 897.42 K po starem prispevniku. Loka z 75%=680.34 K, Jurklošter 10%=86.50 K, Zabukovje z 15%=130.58 K. V seji dne 25/2.1905 smo letni račun za 1904 polagali v prejemkih 851.08 in troških 848.04. K, tora s prebitkom po 3.04 K. Odobren: št. 246. 23/3.1905. Apfaltern mp. Izmed letošnjih šolskih dobrotnikov moramo imenovati g. okrajnega šolskega nadzornika g. Vodušeka radi 100 K podpore kronistu kot odškodnino za troške prilično obiskovanja šolskih vrtov. Poučevalo se je teoretično in praktično iz vseh panog kmetijstva: travarstvo, čebeljarstvo, sadjarstvo, trtorejstvo, vinarstvo, reja ţivine in svinj in ovc in kuncev in kokošev. In kolobarjenje, špargel kultura, sočivje in vrtnarstvo vobče. Pomnoţili smo šolsko knjiţnico in učila. Telovadili so dečki in deklice na ogrodju, kakor prosto in v redu. 324

Jug Matija, rojen 22.02.1857, umrl 13.02.1931. Z druţino je ţivel v Okroglicah 12 (Oznajil).

157


V zimskem polletju so otroci pridno čitali: 326 snopičev. Dne 7. junija 1905 med telovadbo se je kronistovo desno koleno poškodovalo: "Schnenzerrung". Moral je za 3 tjedne v toplice v Čateţ. V tem času ga je supliral po prijaznem priporočilu g. okrajnega šolskega nadzornika sin, učitelj pripravnik Vid Jurko, za kar je prejel 60 K iz deţelnega sklada. Toča je bila tudi to leto dvakrat! Ker je Čepin premalo "muliv", pa bolj lastno kot na faransko udobnost in dobrobit mislil. O Boţiču smo v šoli postavili krasno drevesce. Povabili vse farane, male in stare in zaţgali lučke ob ½ 12 h. "Ah, aaaaah, ah", se je vse radodarno čudilo. Počitnice, verske vaje, razdelitev naznanil, dotacija, vse po navadi. Gimnazijsko maturo je napravil Viktor Jurko325. 3/7.1905 je "dnevila" uradn. okr. učit. konferenca. Ob tej je referiral kronist o stanju šolskih vrtov, v vezani besedi in ţel obilo priznanja. Razpravljalo se je o autoriteti. Dan 11/8.1905 je zborovala deţelna učiteljska konferenca v Gradcu, kjer se je nahajal tudi kronist kot delegat. Dne 15/6. je nadzoroval našo šolo okrajni šolski nadzornik g. G. Vodušek. Šolska disciplina povoljna, uradno poslovanje pohvalno, učni uspehi višje skupine hvalni, niţje zadovoljni. Nalog se glasi: nabava nove šolske table, oskrba učiteljice za ţenska ročna dela, dobava studenčne vode z vodovodom. Dne 18/8. in 19/11. je častiti stisnil eno tiho mašo za "obči blagor" cesarja. Izletov nismo delali. Koze je nastavil g. distr. zdr. Dor Fridrich. 31/7. smo zaključili šolsko leto tako, kot smo je začeli: bogosluţno. 325

Jurko Viktor, roj. 02.10.1884, višji finančni svetnik, umrl in pokopan v Ljubljani (fotografirano leta 2005)

158


2.30.

Šolsko leto 1905/06

Če smo se sploh kedaj, tak smo to leto dobro in s uspehom molili. Saj je prišel po posebnem priporočilu g. okrajnega šolskega nadzornika g. Vodušeka prilično toletne revizije učiteljske plače naš Razbor v prvi plačilni razred (od 1/1.1906) Hvala iskrena za toliko razsodnostin dobroto. Hočemo si prizadeti, da se skaţemo vrednim, hvaleţnim. Samo ena šola na Slovenjskem je še te sreče bila deleţna. Dne 16. septembra 1905 smo s poukom začeli. Šolsko popisovanje je dalo 71 dečkov in 68 deklic = 139. Od teh obiskujočih 70+67= Razbor= 25+25; Okroglice= 24+26; Jevše= 5+3; Podgorica= 11+10; Poljana= 5+3. Prostovoljcev 8 + 11. Po imeniku je bilo v spodnji skupini: 41+40, višji skupini 46+43 otrok= 170. Ker se jih je med letom še 9 priselilo (pastirji). Šolske kazni so se morale 11 strankam v skupni višini = 76 K odrediti. Seja krajnega šolskega sveta dne 30/7.1905 je sestavila proračun z vsoto 1400 K, druga vaţna je bila 11. marca 1906 s sklepom letnega računa v prejemkih 979.55 K in troških po 982.40 K, tedaj prebitek po 2.85 K. Pa tudi učiteljico za ţenska ročna dela smo dobili v izpitani kandidatki gospici Mariji Medved iz Radeţa. Tega pouka se je udeleţilo 50 deklic, z prav dobrim učnim uspehom. Drevesnico smo deloma izpraznili in na novo rigolanem kosu zasadili 400 divjakov. Ob robeh gred smo nasadili 800 novih trt, da je pocepimo z izbranimi vrstami. Šolsko knjiţnico smo izdatno pomnoţili in pridno čitali. Blizu 700 snopičev smo izposodili. Telovadili smo z vnemo. Spodnja skupina je igrala. Ţal, da nam je 17. augusta strašna toča vse uničila. Nič nismo brali. Par češulj smo pozobali in basta. Boleznij ni bilo. Omislili smo novo omaro in tablo. Verske vaje kakor navadno. Petkratna izpoved in procesija in meše. Počitnice smo opazovali, kakor predpisano. Jesenske od 1/8. – 30/9. "Izleteli" smo na Lisco 15/1.1906. uţivali smo obseţen razgled. Ne le Solčavske in Kamniške, tudi Julijske in Karnske in Koroško Štajerske Alpe smo občudovali, kar je zelo redko kedaj. V zbirki zakonika se nahaja: Nov šolski in učni red: 6/3.1906 št. 1764 (smo dobili, skrajni čas!)

159


Dne 20. aprila 1906 je šolo temeljito nadzoroval g. okrajni šolski nadzornik ravnatelj G. Vodušek. Našel je "disciplino hvalno; uradno poslovanje korektno; v omarah red; zdravstveno stanje otrok prav dobro; učni uspehi povoljni, vzgojni vpliv hvalje vreden; ţenska ročna dela prav povoljna." Tu se špegaj brumna326 duša! Krajni šolski svet mora skrbeti, da šolo razširi, da dobi z vodovodom pitno studenčnico, da pazi na dobro urejen šolski obisk. Amen. Koze je cepil Dor Fridrich dne 27/7.1906. Vse drugo po stari navadi. Zaključili smo šolsko leto veseli in prav zadovoljni dne 31. julija 1906. Eno letni prostovoljc Viktor: g. Jager Fähnrich327: Juhu! Juhuhuhu328!

326

nečitljivo

327

lovski praporščak

328

nečitljivo

160


2.31.

Šolsko leto 1906/07

Vsled ukaza okrajnega šolskega sveta z dne 17/6.1906, št. 586. smo začeli z novim šolskim letom ţe 1. oktobra 1906 z bogosluţjem, kakor navadno. Šolsko popisovanje je izkazalo 135 otrok: 67+68. od teh jih je obiskovalo 66+67= 133. od drugod so obiskovali še: 10+14, tedaj skupaj 76+81=157. to bi bila ţe dvorazrednica. Razbor: 25+22; Okroglice: 23+25; Jevše: 4+4; Podgorica 14+12; Polje 4+5. Prostovoljci: Loka= 5+8, Jurklošter= 1+0, Zabukovje= 3+5, Sevnica=1+1. Od domačih je obiskovala ena deklica šolo v Gradcu; renitetnten329 1 deček. Po skupinah 66+67 spodaj, 10+14 zgoraj: 157= 31/12.1906. Kaznovanih je bilo 19 strank na 137 K. Krajni šolski svet je v seji dne 30/8.1906 sestavil proračun 1402 K, v seji dne 17/3.1907 pa letni račun za 1906 = 206.68 K. Odobren je bil račun: 15/6.1907 št. 413. Prispevale so: Loka 75%, Zabukovje 15%, Jurklošter 10%. Šolski dobrotnik je bil gospod okrajni šolski nadzornik G. Vodušek, ker nam je dal za revne učence lepo mnoţino pisal in tablic. Hvala! Pa tudi kronist je prejel 100 K denarne pomoči po njegovem priporočilu. Sin Vitko je to leto nastopil svojo prvo učiteljsko sluţbo v Zabukovju. Hčerka Mira pa učiteljuje ţe 2 leti v Artičah. Sin Viktor je jurist na Dunaju. Šolski vrt smo pridno obdelovali: gnojili, rigolali, ţico napenjali, cepili, prvi špargelj uţivali. Čbele so bile pridne. Dale eno lajto medu. Šolsko knjiţnico smo precej pomnoţili. Otroci so strastno brali. Nad 800 snopičev smo izposodili. Telovadili smo pridno in igrali. Elementarnih nezgod ni bilo, pač pa je bila zima huda. Stareji trte so raspokale. Boleznij pa ni bilo. Tudi umrl ni nobeden učenec. Jesenske počitnice trajajo od 1/8. do 1/10. druge medletne počitnice po prejšnjem. Verske vaje: spoved 4/10, 6/12., 6/3, 10/6., 20/7. Šolske maše v juniju in juliju. Telovski slavnostni sprevod. 4/10 in 19/11 smo obhajali.

329

(lat.) renitenten – trmast, kljubovalen

161


Pred velikim zapadom smo 15/1 izleteli na Lisco, da si ogledamo in rišemo obzorje. Šolsko poslopje poka. To je zelo opasno330! Severni del zgradbe se ugreza. Treba bo temeljitega popravila. Kronist je bil od kolegov izvoljen vrtnim poročevalcem.Dne 15/6.1907 prilično urad. okrajna učiteljska konferenca je v verzih referiral o stanju tukajšnjih vrtov, kar je povzročilo mnogo smeha brez greha. Nadzoroval je šolo g. okrajni šolski nadzornik g. Vodušek dne 22/3.1907 dopoldan in 23/3. popoldan. Disciplina pohvalna, uradovanje pohvalno, učni uspehi povoljni. Ţenskih ročnih del to leto nismo imeli. Ţal! Koze je cepil Dor Fridrich iz Zidanmosta 22/7.1907. Ţal, da smo izgubili našega okrajnega glavarja Apfaltrerja. Šel je v zasluţeni pokoj na Gorenjsko: Dob331. On je bil naš resnični stanovski atek. Bog ga ţivi! Slovencem je bil pravičen: pošten, objektiven, dober. Predstavil se nam je s 1/7.1907 nov g. en chef baron Műller Hornstein. Kakor smo bili prejšnjega blagega, chefa veseli, tako upamo, da bomo tudi novega se kmalu privadili in ga uzljubili. Smrt nam je ugrabila dva dobra tovarša: Falk iz Trbovelj in Kropej Blaţ iz Zidanmosta, kjer je 35 let delal. Čast! Volilnine shodom je kronist dvekrat načeloval: baron Moscon-a iz Pišec in Roš Ferd. Iz Hrastnika. Bilo je burno, a red smo vzdrţali. Dne 31/7. smo zaključili šolsko leto z bogosluţjem.

330

(Srbizem) opasno-nevarno

331

verjetno gre za sedanji Dob pri Domžalah

162


2.32.

Šolsko leto 1907/08

Eno izmed najboljjih je bilo to leto v vsacem oziru. Ne le, da je šolsko popisilo dobro število z inostrajnci dalo 151 učencev, 80 dečkov in 71 deklic. Po letih: I

=

30 otrok

II

=

33

-"-

III

=

22

-"-

IV

=

24

-"-

V

=

16

-"-

VI

=

16

-"-

VII

=

10

-"-

= 30/12.1907. Po imeniku 30/7.1908 = spodnja skupina: 38+32; zgornja skupina 49+42=161. Tudi letina je bila vsled obile zime in v juniju, juliju trdovratne suše prav lepo uspela. Zrnje kleno, vino izborno, pravcati "34" je marsikomu pomagal brez posebne muke v "boljši svet"! Usled suše seveda je trpela ţivina in ljudje, a obilo padlega deţja 1. in 2. augusta je zamočil travščino obilo. Epidemij ni bilo. Obisk je bil srednje dober. Kaznovanih je bilo 17 strank za 52 K. Od te svote smo 17 K poslali davkariji v Laško za sklad učiteljskih ţenskih ročnih del. Novo izvoljen krajni šolski svet v osebah Anton Jurko, Ivan Polak, Dobovšek Janez-Podjamčan, se je dne 20/9. k svoji redni seji snišel in načelnikom izvolil Klenovšek Franceta, namestnikom pa Jurko Antona. Proračun za 1908 je iznašal 1706.68 K. Sklep računa za 1907. leto kaţe v prejemkih 1614.74 K in 1437.70 K v izdatkih, prebitkom 177.04 K. Odobren je račun po okrajnem šolskem svetu Celje ddto 9/6.1908 št. 562. Prispevnik je ostal stari: Loka 75%, Zabukovje 15%, Jurklošter 10%. Dobrotnik šolske naše mladine je g. okrajni šolski nadzornik ravnatelj g. Vodušek. Podaril nam je pisala in tablice. Hvala! Nadzoroval je našo šolo dne 23/3. dopoldan in 24/3. popoldan. Pohvalil je disciplino in korektno uradno poslovanje, povoljni pa so bili učni uspehi. Šolski obisk in zdravstvenost mladine povoljna, šolski prostori snaţni svrhi primerni,

163


učila prav dobro oskrbljena. Biblioteka bogata, omare urejene. Ţenska ročna dela prav čedna. Krajni šolski svet naj preskrbi še eno šolsko sobo in studenčno vodo! Verske vaje z spovedjo kot navadno, šolskimi mešami in slavnostnim sprevodom. 4/10. in 19/11. smo primerno proslavili. Prekrili smo čebelnjak in drvarnico z 240 K na novo postavili (Klenovšek Franc). Koze je nastavljal Dor Fridrich iz Zidanmosta dne 8. julija 1908. Od učnega osobja ni nobeden zbolel, nobeden dopusta pravil. Šolska naznanila smo delili o Boţiču, Veliki noči, Binkoštih, sklepu. Organizacija šole se je spopolnila z nastavitvijo učiteljice ţenskih ročnih del gospice Vide Jurko 31/10.1907 št. 5641/2. Deţelni šolski svet Gradec 312 K. Kronist je po priporočilu gospoda okrajnega šolskega nadzornika prejel denarno podporo 50 K. Učni načrt, šolske učne knjige ostalo po starem. Kronist je prejel V. starostno doklado. Zahvaljeni bogovi! Dne 7/10.1907 smo si izbirali v osebi tov. Ant. Gnus-a strokovnega odposlanca v okrajni šolski svet. Letina zelo zgodna, za 14 dni poprej pred prejšnimi. Čitali smo zelo pridno: 700 snopičev. I vrt smo ratijonalno332 obdelovali. Špargljeve "fajfe" so Celjani po 1 f 40 krajcarjev plačevali. Telovadili in igrali smo z vnemo. Imeli smo gugalico, na ktero so otroci kar silili. Čbele pa se niso hotele rojiti, dasi so bogato nosile. Trta je dobro in rano obrodila, če tudi nas je toča trikrat nasekala. Dne 1/8. nas je trojica: Mira, Vida, Blaţ, izletela v slovensko Švico, Solčavo k otrovitvi Frischaufof-ovega doma na Okrešlju. 2/8. Bilo je res krasno. Pri Šturmu smo spali in se z Mozirjani snišli. Na potu v Okrešelj je Mira skoro noga skoraj ponesrečila. Rešil oz. otel jo je Borštnik s cepinom. Jaz pa sem svoje revmatično koleno pri Kordeţu 2 dni masiral. Končali smo s šolskim poukom dne 30/7. kakor navadno. Hvala Bogu za to bogato, hvaleţno leto! Vivat sequens!

332

(lat. ratio) razum - razumno, pametno, preudarno

164


2.33.

Šolsko leto 1908/09

Glasom nove določbe smo šolsko leto začeli z prvim oktobrom. Šolsko popisovanje se ponaša s sledečo statistiko: 72 dečkov in 63 deklic=135. Izvzemši enega dekleta so vsi obiskovali. Po imeniku pa: Razbor 62 dečkov 20 deklic, Okroglice 23+23, Jevše 4+6, Podgorica 15+7, Poljana 4+7, vsi obiskajoči. Z prostovoljci tedaj 108+63=171. Na sharlahu je pomrlo šestero deklet, doraslo pa 13+7 otrok. 171-36=135 otrok je bilo koncem leta klasifikovanih. Krajni šolski svet je ostal lanski. Prvo sejo tega leta je imel 20/9. v tej je sestavil proračun z prejemki po 1477.04 K. Letni račun smo sestavili dne 27/3.1909 s prebitkom po 150.47 K. Prispevnik je ostal stari: 75%, 15%, 10%. Dobrotnika nismo imeli druzga, kakor g. nadzornika G. Vodušek-a. Obdaroval nas je z šolskimi potrebščinami: pisala, zvezki. Zato mu pa tudi iskreno hvala vemo. Bog daj, da bi zlati kriţec s krono, ktero odliko je prejel 2. decembra 1908 vpričo zbranega tuokrajnega učiteljstva v Trbovljah iz rok. C. Kr. okrajnega glavarja barona Műller-ja nosil še mnoga leta delajoč za blagor slovenskega naroda in mile naše slovenske domovine! c Ţivel! "Nulla dies sine linea!333" "Naj ne mine nobeden dan brez kakeršne koli zasluge", je bila deviza rimskega cesarja Tit-a, "Wonne der Menscht"." Kronist je v vezani besedi napil g. glavarju Műllerju, tov. Guna pa slavljencu. Slavje krasno uspelo. Vrtno delo je v vseh panogah tako: drevesnic, zelenjad, trtnico, sočivje smo redno in vestno opravljali. Natiskali smo izvrstno vinsko kapljico in sicer 500 lt. Biblioteko smo pomnoţili. Otroci so si izposodili nad 800 snopov. Potelovadili smo in igrali ob lepem vremenu. Dotacija je ostala pri starem. 50K je kronist prejel denarne podpore v priznanje vršenih obiskov šolskih vrtov, o stanju kterih je prilično okrajni uradni učiteljski konferenci poročal. Verske vaje po starem. Sicer bi moral katehet v sporazumu z učiteljem določati dneve spovedi, a menda smatra to pod svojo častjo. Šolska naznanila smo razdeljevali po starem: 24/12., 15/3., 15/6. in 30/7. Klasifikacija je bila ugodna, izzvzemši veronauk z 79 komaj zadostnim. To se je videlo tudi ob kanonični vizitaciji po novodošlem g. dekanu Dor Krulcu. Dasi so imeli otroci v cerkvi katekizme, vendar niso nič znali.

333

(lat.) Naj ne mine dan brez dobrega dela

165


Nadzorovani smo bili pa ţe 6. novembra 1908: disciplina hvalna, učni uspehi povoljni, stanje šolskega poslopja in zdravja povoljno, uradovanje popolnoma povoljno, obisk povoljen, učila prav dobra, biblioteka bogata. Ţenska ročna dela pa so še le začeta, torej še ni bilo kaj pokazati. Nalog: razširitev šole! Vodovod! Zmerili smo terrain od studenca iz Sel do šole in napravili načrt po ingennerju Hans Pitzmanu, Deutsch Bőhne. Elaborat je v arhivu in stane 700 K. Imeli smo za to tudi sejo, a nam je "Liški Bog" (stari Jošk)334 vse zmešal, ker je prišel rogoviliti in uplival na zeta Beršnaka335: "Ti vode ne boš prodajal drugač kot po litrih, kakor pri sv. Kriţu!". Ravnotako je tudi razširitev šole zaradi občinske obremenitve po loški šolski stavbi za dalj časa iluzorična. Novo šolo bodo stavili nad Liscami. Tam je zraven voda, pesek in kamen. Izventega je ob okrajni cesti in v zavetju, pa blizu sredine šolskega okoliša. Sedajna šola se ugrezuje in je ni moči nazidati. Morala bi se pilotirati na severni strani. Koze je stavil dist. zdravnik Dor Fridrich 26/6.1909. Uradna okrajna učiteljska konferenca je bila dne 9/6.1909 na Zidmostu. Prvo obhajilo je bilo še le 1. augusta 1909 – 30/7. smo sklenili.

334

Brečko Jožef, roj. 15.04.1843, Razbor 29-Lisce. Z ţeno Johano Vresk sta imela deklico Marijo, ki se je poročila z Francem Beršnjakom. 335

glej prejšnjo opombo

166


2.34.

Šolsko leto 1909/10

Kakor leni, tako letos: prvi oktober šolski začetek z tiho sveto mašo. Šolsko popisovanje nas poučuje z 64 dečki in 62 deklicami domačimi. Vsi obiskovali. Domovali so: Razbor 24+20, Okroglice 22+23, Jevše 4+4. Podgorica 12+6, Poljana 2+9. Prostovoljci: Iz Loškega šolskega okoliša 8+5, Zabukovje 4+7, Servnica 2+1. tedaj je obiskovalo našo šolo 64+14 dečkov=78 dečkov in 62+13 deklic=75 deklic, skupaj tedaj 153 otrok. Šolski pouk povoljn. Šolskih kazni ni bilo priznanih. Dne 8. septembra 1909 smo v redni seji sestavili proračun 1000 K po ţe znanem prispevnem načrtu: 75%, 15%, 10%. V seji dne 9/3.1910 smo sestavljen račun s prebitkom 102.38 K poslali v odobritev v Celje. Dobrotnik nam je ostal tudi to leto g. ravnatelj in okrajni šolski nadzornik G. Vodušek. Poklonil je nam nekaj pisal, knjig, tablic in zvezkov. Hvala iskrena. Delovanje krajnega šolskega sveta je prijazno in učitelju naklonjeno. Saj pasirajo vse proračunske točke. Šolski vrt smo redno in vestno obdelovali. Oddali smo 200 odgojenih drevesc kmetom za gnoj (10 vozov). Zato je bila letina dobra, izvzemši vina, katerga je uzel oidium336, ker nismo ţveplali. Samo 50 litrov ga je bilo in še ta brbrav. Obilo smo pridelali fiţola, špargelja, opresnine, krompirja. Čebele so pa zaradi večno pršavega obličja Jupiter Pluvija popolni bankrot načinile. Morali smo ob najbolji biri roje pitati. V novo zasadili smo 300 divjakov. Telovadbo smo sistematično gojili in dosegli uspehe. Prilično liških veselic so se otroci vrlo odlikovali. Nadzornik nas je počastil dne 29. listopada 1909: disciplina hvalna, uradno poslovanje hvalno, napredek povoljno, šolska oprema dobra, snaga redna, poslopje primerno svrhi. Treba je le še drugo učno sobo preskrbeti in pitno vodo dobiti. Odgovorili smo, da hočemo vse polagoma urediti. Dne 20. aprila 1910 se je vršila kanonična vizitacija po dekanu č. g.

dor

Krulcu.

Pa dasi niso najenostavnejših vprašanj znali odgovoriti, so bili vse eno očito pohvaljeni. Verske vaje kot običajno. I tako šolska naznanila in opazovanje počitnic. Sv. birma se je delila 30/5. v Loki, kamor so šli tudi birmezreli naši učenci337. 336

(lat. oidium) vrsta parazitskih plesni, povzročajo razne bolezni, največ pri rastlinah, npr. pri vinski trti.

167


Najvišja godovna sta se preslavljala po starem običaju. Poučnih izletov smo priredili čvetero. Učili smo se naravno ţivljenje opazovati "v knjigi narave čitati". Med potjo smo izvajali vojaške vaje vôda in stotnije, brali teloh, volčin, golčke in popisovali, pa tudi geološke opazke smo delali o skladeh škerleca in laporja. Vrh Grdaca smo z andohtjo brskali po grobljah nekdanjih Rovtarjev (Reutenberg). Potres 8. oktobra nas je ob 11 h dopoldne malce prestrašil, a brez posebnih posledic. Mnogo za zimo neoblečenih otrok pa je zadrţeval od šole rano zapadli sneg 19/11. Pomnoţeno knjiţnico smo pridno prebirali, izposodili smo nad 900 snopičev. Okrajna uradna učiteljska konferenca se je pa vršila dne 15/6.1910 na Zidanmostu. Kronist je podaval o roditeljskih večereh. Sklep šole smo imeli dne 30/7.1910 z razdelitvijo šolskih naznanil in sv.mešo. II. sin Stane338 maturiral na Celjski gimnaziji. Jus na Dunaju in Pragi.

337

v birmanski knjigi je naveden datum birme 31. maj 1910. Birmanih je bilo 129 otrok razborske fare. Birmal je knezoškof dr. Michael Napotnik. 338

Jurko Stanislav, roj. 14.02.1891. Poročen 02.09.1922 z Terezijo Gradt. Rodil se jima je sin Stanislav, doktor medicine, poročen v razborski cerkvi 29.09.1951 z Ilono Boroš.

168


2.35.

Šolsko leto 1910/11

Šolsko leto 10/11 je potekalo popolnoma mirno, brez elementarnih nezgod, nemoteno po boleznih. Začeli smo ga s prvim oktobrom 1910 v cerkvi in končali z 31/7 1911 v cerkvi. Tako veli stara šega: »Kvišku srca!« Šolsko popisovanje nam je privedlo domačinov 74+63 = 137 Od teh je obiskovalo le 59 dečkov in 52 deklic = 111 Slabičev je bilo 15 dečkov in 11 deklic. Koncem decembra Razborje 28+18; Okroglice 27+23; Jevše 6+5; Podgorica 11+6; Polje 2+8. Prostovoljcev iz Laškega okoliša 7+2; Zabukovje 3+5; Sevnice 1+3 = 155. (koncem julija) Letina ni zaostajala za dobrimi, osobito vino je bilo prav dobro in obilo! Krajni šolski svet je ostal stari. Prvo sejo z proračunom je imel dne 24/8.1910. Dohodki po 1186 K 98 se krijejo z dozdevnimi troški v isti višini! A letni račun je pa dne 26/2.1911 izkazal 1203.79 K tedaj primanjkljaj po 1781 K. Odobreno 17/6.1911 št. 336. Delovanje Krajnega šolskega sveta je šoli prijazno, izvzemši č. g. ţupnika – kateheta, ki bi rad delal zgago, pa nima zaslombe. Šolski vrt smo pridno obdelovali. Zato nam je pa tudi dobro obrodil. Oddali smo za gnoj 250 dreves, novo nasadili pa 300 divjakov. Dveletnih smo poţlahtnili 320: Calvil, Belfler, Rambur, Mašancko, voščenko, maslenko, zalcburgerco. Suša je trajala skozi junij, julij, avgust samo s trikratnim deţevnim presledkom! Zato se čebele tudi letos niso obnesle! Mnogi je opuščajo. Telovadili smo korajţno in delali poučne izlete v okolico večkrat, da spoznamo rastlinstvo in zgodovinske znamenitosti! Nadzoroval je šolo dne 9/12.1910 g. okrajni šolski nadzornik g. Vodušek. Iz zapisnika je razvidno, da je našel disciplino uredno enako matične uradne knjige, učne uspehe povoljne, učila in biblioteko bogato, snago in red povoljiv. Nabaviti bi bil še električni stroj. Zbirko učil smo pomnoţili z sadnimi modeli in tremi zemljepisnimi reljefi: "Vzhodne Alpe", "Zahodni Balkan", "Srednji tok Dunava". Oskrbeli smo reliefom okvirje s šipami. Tudi Palestino z tičjega

169


pogleda smo nabavili. Kanonična vizitacija dne 30/5.1911 je celo duševno revščino kateheta razgalila. A vseeno je bil č. g. Čepin pohvaljen. "Cornix – cornici nunquam oculos effodit!"339 Uradna okrajna učiteljska konferenca dne 24/6.1911 na Zidanmostu je privabila tudi našega "starega papana Petra Končnika". Kronist je podaval o šolskih izletih. Hilda Rieger o pravih napakah domače vzgoje, mlajši Vodušek o praktičnih računskih nalogah, Volc je podal opis izleta z višjo skupino iz Trbovelj na predilnico v Št. Pavel, Ţalec, Celje, Trbovlje. Izvajanja in debate so našo kapaciteto tako uzadovoljile, da je ob slovesu svečanim patosom 340 izjavil: "Die Lehrerschaft heisigen sdlichsten Bezirkes am weissen Strande der Save kann sich getrost an die Seite der Lehrerschaft des. I. Grazerbezirkes stellen, was ihr ehrliches Streben nach eigener Vervollkonnung sowohl als auch ihre erzichlichen Leistungen anbelgt." Lepšega zadoščenja, krasnejše pohvale se ne da niti sanjati. Papa Končnik je bil star pedagog, izkušen, priznan šolnik in je vedel, kaj je rekel. Bog ga ţivi! Zaoril mu je iz dnu duše naših sve tako gromovit "ţivijo", da so mu ličica zarudela. Verske vaje, dotacija, počitnice, slavlja, vse po starem. Prav zadovoljni z letnim ugodnim potekom smo zaključili to šolsko leto dne 31. julija z tiho sv. mašo in razdelitvijo sklepnih spričeval. Deo gratias!341

339

(pregovor) Vrana vrani nikoli ne izkljuje oči.

340

(gr. pathos) trpljenje, muka

341

(lat.) Bogu hvala!

170


2.36.

Šolsko leto 1911/12

Podatki tega šolskega leta so navedeni v "Amtsstyler"342. Začetek šolskega leta 1911/12 se je pričel dne 01. oktobra 1911. Snišlo se je 69 dečkov in 69 deklic in bilo deleţno šolske maše. Pohišno popisovanje nam kaţe sledeči uspeh: Razborje 26+19; Okroglice 22+22; Jevše 6+4; Polje 4+8; Podgorica 11+4; Radeţ 9+8; Podgorje 4+4; Sevnica 1+2. po imeniku spodnja skupina 40 dečkov 33 deklic, višja skupina 40+41. tedaj skupaj 154 otrok. Obisk povoljn. Zato tudi ni bila nobena stranka kaznovana. Krajni šolski svet je v seji dne 12/5.1912 izţrebal tri člane: Franc Klenovšeka, Janeza Lapornika mlaj. Janeza Dobovška. Z dnem 22/7. 1912 št. 603 so nam prijavljeni novi člani: Franc Oberţan, Franc Beršnak, Franc Imperl Dovgerški. Ostali so od poprej: Matija Jug, Ivan Polak Ante Jurko kot načelnik. Proračun smo sestavili v seji dne 10. septembra 1911, z 1252. 81 K. Letni račun smo sestavili dne 12/5.1912 z 34 K primankljaja. Šolske izlete v bliţnjo okolico smo delali po potrebi. Šli smo na Lisco, Straţe, Št. Lovrenc, Št. Jošt. Nabirali smo cvetljičje, grmičje, mahovje, lišaje, kamnje, gobe ob raznih časih leta. Pogovarjali smo se o starih časih tlake, rabote, ko naš človek ni uţival človeških pravic. Samopašnost, surovost, pohot, uboji, zapravljivost graščakov. Nravstven razsul "boljših" priviligirancev po rodu. Beda, lakota, nevarnost, turski upadi, poţari, punti, ţalostni časi. Tabri, nasipi, trdišča. Prispevnik po lanskem: Loka 75%, Jurklošter 10%, Zabukovje 15%. Elementarnih nezgod ni bilo. Bolezni nobenih. Obiskov ne. Verske vaje po starem: 6/10., 4/12., 27/2., 21/5., 31/7. spoved z obhajilom. Šolske sv. meše jujija, julija, slavlje 4/10. in 19/11. Šolski okoliš je ostal nespremenjen, enako tudi učno osobje in učni načrt in metoda in poslopje in dotacija. Nadzoroval je šolo g. okrajni šolski nadzornik G. Vodušek dne 20/6.1912 nenapovedano. Zato ni bilo več kot ena učenka navzoča, bilo je namreč v četrtek ročno delo. Druge učenke so se pripravljale na I. sveto obhajilo v Loki in Sevnici, ker domači č. gospod ne morejo, "radi starosti in bolehnosti" otrok pripravljati za ta vaţni ţivljenski trenutek. Izpisal si je g. nadzornik potrebne podatke, pregledal zvezke in uradne spise in – odjadral. Če bi se naznanil, bi bil le sebi uslugo storil. 342

nečitljivo

171


Vrtno delo so opravljali učenci, kakor doslej. Čebelorejo smo opustili vsled slabih let in ker sosedje naše roje ugrebljejo. Kanonična vizitacija se je nenapovedano vršila dne 11. junija 1912 z javno pohvalo kateheta. Persiflaţa343! Uradne okrajne učiteljske konference ni bilo "aus Erspargs rieksichten 344" ali bolje, ker je ni treba. Saj smo bili lani pohvaljeni, da smo "Elitta štajerskega učiteljstva!" Si taciusses….."345 Ţenska ročna dela je z dobrim uspehom poučevala gospica Vida Jurkova. Moţila pa najstarejša hčerka Mira z nadučiteljem P. Jankovičem v Šmartno na Pohorje, na Razboru na Velikonočni ponedeljk. Zaključili smo pouk z 31/7.1912 z bogosluţjem.

343

(fr. persiflage) duhovit posmeh, roganje

344

zaradi varčevanja

345

Če molčiš (si tiho) …….."

172


2.37.

Šolsko leto 1912/13

"Naj moli in dela in dela in moli!" pravi latinsko reklo. Zato smo tudi mi oktobra 1912 šli v boţji hram, da smo si zasigurali pomoč od zgoraj, kajti leto je dolgo. Navzoči so bili vsi obiskovalci: dečkov domačih 67 in deklic 55 = 122. slabotnih je bilo 7+7=14. prostovoljcev 12+8=20=142. toraj je bila frekvenca v isti višini kot lani. Obisk je bil povoljn. Zato tudi nismo spoznavali glob. Krajni šolski svet se je dne 8/9.1912 snišel in posvetoval o sestavi proračuna za 1913. Odločilo se je 1478 K 20k, za ktere so všolane občine po dosedanjem prispevniku prispevale: 75%+15%+10%. Druga vaţna seja je bila dne 6/4.1913. V tej smo sestavili račun in ga v Celje poslali v odobritev s prejemki po 1252.84 K in troški 1240.05 K tedaj prebitkom po 12.79 K. Odobren po okrajnem šolskem svetu Laško dne 25/4.1913 št. 350. Šolsko leto je potekalo mirno in normalno, letina pa ni bila kdovekaj. 13/4.1912 je bil hud mraz, ki ni le uzel orehove potice, ampak tudi sadje v obče in vinski pridelek. Tudi toča je dvakrat ropotala. Zima je bila trda, a brez snega. Zato je bilo malo klaje. Moji okulantje voščenk so ozebli tako, da so se posušili. 300 poţlahnjenih drevesc smo oddali v Okroglice za gnoj. Čebel nismo hoteli, ker so nam sosedi roje po "onegavli". Cepili pa smo divjakov čez 400 na novo samo rane vrste: polet. kalvil, vigudnje, kardinal, ker za dom pride zgodnja vrsta tudi zelo prav. Poučne izlete smo delali po potrebi in stik z domom modro gojili. Naznanila smo razdelili 4 krat. Verske vaje, kakor po navadi: spoved 2/10 in celi december, (Čepin kroplje) in celi sušec, 21/6. 27/7. pa šolske maše. Nadzoroval je šolo g. okrajni šolski nadzornik ravnatelj G. Vodušek dne 28/3.1913. Obisk je bil sreden, uspehi zadovoljivi, disciplina povoljna. Nalog po inspekciji, kakor druga leta: šolski obisk. Kanonična vizitacija je bila naročena na 1. aprila. Zato so v farovţu uprizorili: frajla Frančka "velikansko morijo". Čakali smo plein parade g. dekana, a došel je "1. april" sel, ki je povedal, da ne bo nikogarja. Tableaux! Kdo bo sedaj to mnoţico pohanih piščancev pohrustal? Poslali smo po meţnarja, jaz pa sem se absentiral346. Zato pa je došel č. g. dekan brez napovedi 17/6 in konstatiral, da otroci ne le kar znajo, ampak tudi razumejo verske resnice. Ţal, da ţupnikova klasifikacija izpričuje, da nič ne znajo, tem manj pa razumejo, ker v katalogu je 41 petk + 32 četrtk. Otrok pa je bilo tedaj vseh obsikujočih 113. Koze je nastavljal g. Dor Zangger iz Laškega, fini veščak.

346

(lat. absens) absentirati-nalašč oditi, biti odsoten

173


Najvišja godovja oz, spomindneve smo po stari navadi obhajali s programom v cerkvi in šoli. Ţenska ročna dela smo sistematično gojili, imele lep uspeh. A gospica Vida se je 26/7. poročila z g. Eisenhuthom članom Zagrebačkog kazališta. Bilo srečno! Po priporočilu g. okrajnega nadzornika je šolski vrtnar k novem letu prejel priznanilno darilo 20 K. Hvala! (nočejo dati več, ker delegacije za nove kanone "32.5" glasujejo). Dopusta ni nikdo uzel. Umrl nikdo. Dotacija in učni načrt in deţelni šolski svet in okrajni šolski svet po starem. Tumlirczova nemška vadnica se je uvedla z novo metodo. Okrajna uradna učiteljska konferenca se je vršila 5. julija na Zidanmostu. Moj referat pa tov. Skalovnik ni prinesel v zapisniku. Končali smo z tiho sv. mašo, ktero je g. Čepin stisnil ne vem za kom dne 31/7.1913, brez laudamus-a.

174


2.38.

Šolsko leto 1913/14

Število "13" je od njega dni odiozno347. In tudi tokrat. Sicer se nam zdi, da je moralo tako priti, a strašna svetovna morija celih narodov, z groznimi posledicami za preţiveče bi se bila lahko preprečila v tako duševno visoko stoječih drţavah. Začeli smo to leto na videz čisto nedolţno z 1/10.1913. Končali pa ţe v smrtnem sovraštvu in zatiranju nasprotnikov dne 31/7.1914. † 28/6.1914 Fr. Ferdinand d E. Sofija. Manifest od 27/7. kliče vse pod oroţje, da s silo zadobi zadoščenje za uboj v Saerajevu Vidovega dne348. In vendar, kakor sedaj vemo, je ta uboj bil le in ţe 347

(lat. odiosus) sovraţen, zoprn

348

da bi bolje razumeli kronistove zapise v zvezi z I. svetovno vojno, je potrebno opisati zgodovinska dejstva. Vzroki za Prvo svetovno vojno Prvo svetovno vojno so povzročila skrajno zaostrena nasprotja med imperialističnimi velesilami, ki so iskale način za novo razdelitev sveta, da bi prišle do novih surovinskih baz in povečale trţišče za svojo industrijo, še zlasti pa za kapital, ter tako še povečale svojo moč (predvsem Nemčija), ali da bi branile ţe ustvarjeni kolonialni imperij (Anglija). Rusiji je šlo le za prevlado na Balkanu in za črnomorske oţine, Francija se je med drugim hotela maščevati za poraz v vojni 1870/71, Avstrija je hotela oslabiti Srbijo in se učvrstiti na Balkanu, ravno tako tudi Italija. Zato so drţave ustanovile dve nasprotni vojaški zvezi, antanto in trojno zvezo. Povod za izbruh vojne je bil atentat na avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu. 23.7.1914 je Avstro-Ogrska poslala Srbiji ultimat, ki ga ta kot suverena drţava ni mogla sprejeti, 28.7.1914 pa je napovedala Srbiji vojno; 1.8. je Nemčija napovedala vojno Rusiji, 3.8. pa Franciji. Velika Britanija je po nemški kršitvi belgijske nevtralnosti napovedala 4.8. vojno Nemčiji, AvstroOgrska pa 5.8. Rusiji; Črna gora se je pridruţila Srbiji. Italija je proglasila nevtralnost. V začetku v Evropi tri bojišča, zahodno, vzhodno in balkansko. Osnovna strateška zamisel nemškega vrhovnega poveljstva je bila najprej premagati Francijo ((Schlieffenov plan), zato so nemške čete vkorakale čez Belgijo, da so zaobšle francosko obrambno črto, Francozi so se morali konec avgusta 1914 umakniti juţno od Marne. Od 5. do 9.9. je bila znamenita bitka na Marni, kjer je bila nemška ofenziva ustavljena in fronta stabilizirana. Nemškega vrhovnega poveljnika Moltkeja zamenjal Falkenhayn. V vzhodni Prusiji je nemška armada pod Hindenburgom (šef štaba Ludendorf) premagala Ruse, ki so prodirali od Nareva, od 26. do 31.8. pri Tannenbergu in nato še od 6. do 14.9. pri Mazurskih jezerih. Avstrijska armada pod šefom vrhovnega poveljstva Hötzendorfom se je avgusta in septembra borila z Rusi v Galiciji, Rusi dosegli strateško zmago in vrgli Avstrijce do Sana. Konec septembra Nemci pripravili ofenzivo iz Šlezije, da bi pomagali Avstrijcem; 12.10. prišli pred Varšavo, tam bili odbiti, umakniti so se morali do Šlezije; na fronti proti Avstrijcem so Rusi prekoračili reko San.

175


dogovorjeno dejstvo Dunajske dvorne kamarile: Franc Ferdinand in Karl sta bila smrtna tekmeca za cesarski prestol. Imela sta vsaki svojo uplivno dvorno stranko "Če bi ga ne bili ubili v Serajevu, bi ga bili pa na Dunaju!" tako so vedeli povedati zaupni vsevedeţi. Za nas je potekalo to leto sicer normalno.Čudno se je nam pa le zdelo, da je Franc Ferdinanda stranka na dvoru prišla do veljave. Antenberg je šel, Konrad Hofzendorf, Krobathium Haus pa so nastopili v Areni nesrečne bojaţeljne politike. Z inspiracijo po orijenta ţeljnem Viljemu II349. V sporazumu z Tiszo in Berchtholdom so pregovorili Franca Joţefa da je podpisal ultimatum in vojno. Potjorek350 je sledil Aufenbergu v Bosniji kot voditelj velicih manevrjev in osebni spremitelj Fr. Ferdinanda in Sofije. Seveda je vojskina napoved moralično vplivala na nas zalednike. Potek vojne z tacimi ogromnimi ţrtvami pa še bolj. Cene so začele rasti, moke primanjkovati, kava, cuker, petrolej, mast, špeh. Gorje, gorje od dne do dne večje!

Po srditih bojih zahodno od Visle se je vzhodna fronta decembra 1914 ustalila in prešla v pozicijsko vojno. V Srbiji vojvoda Putnik na Ceru od 12. do 24. avgusta premagal Avstrijce pod generalom Potieorekom in s tem dosegel prvo antantno zmago. Srbska vojska prodrla v Srem, toda v bitki na Drini (do 11.11.) zaradi pomanjkanja materiala zaustavljena, umakniti se je morala iz Beograda, Valjeva. V protiofenzivi srbska vojska zmagala v kolubarski bitki (od 3. do 16.12.) in spet vzpostavila fronto na Savi in Drini. 29.10. stopila v vojno Turčija na strani centralnih sil in odprla fronto na Črnem morju, Kavkazu in v Mezopotamiji. Prvo leto se je končalo za centralne sile neugodno, saj se bliskovita vojna ni posrečila, fronte so se spremenile v pozicijsko izčrpavanje sil, boriti pa so se morali na štirih hkrati… 349

Viljem (Wilhelm) II. Hohenzollern - Viljem II. (izvirno nemško Friedrich Wilhelm Viktor Albert von Hohenzollern), * 27. januar 1859, Berlin, Nemčija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska, zadnji nemški cesar (kajzer) in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, nemški cesar in pruski kralj od 1888-1918. Predstavnik nemškega imperializma, pobudnik nemške politike prodiranja proti vzhodu (Drang nach Osten). Oţivil je nemško kolonialno politiko ter izzval številne vojaško-diplomatske krize (bagdadska ţeleznica leta 1898, maroška kriza leta 1905 in 1911, aneksijska kriza leta 1908, vojna napoved Srbiji leta 1914), kar je nazadnje pripeljalo do prve svetovne vojne. Ko je bila Nemčija poraţena, je emigriral na Nizozemsko (Doorm), kjer je tudi umrl.

.

350

Potiorek Oskar (1853-1934), avstro-ogrski general, namestnik v Bosni in Hercegovini. Poveljeval je avstroogrskim silam, ki so leta 1914 skušale pregaziti Srbijo. Po porazih avstrijske vojske na Ceru in ob Kolumbari so ga odstavili.

176


Osumljene osebe so internirali, pretepali, pobijali, obešali. "Vladni organi" so bili vsemogočni, osobito ţandarji. O, koliko nedolţnih osumljencev je šlo v smrt. Statistika ve povedati o 300.000 inteligentnih. Na Krajnskem je bil Šušteršič351 vsemogočen in njega Klerikalna stranka, ki je marsikoga spravila v trpljenje ječe in po nje posledicah v smrt. Vse je bilo nervozno in nezaupljivo. Naši zavezniki so bili Nemci, srbski pa Rusi. Ţe prvi mesec se je premikalo po bojnem polju, ki je na fronti severja bila 70 km dolga. 6000.000 bojnikov. A Nemci so vse stolkli. Hindenburg in Mackenson sta vse strla. Tri ruske armade je Hindenburg v prvih mescih uničil. Mi pa smo v Galiciji zmagovali pod Anfenbergom in Dankom, a Brusilow nas je podrl in v Karpate vrgel. Tam se je uveljavil graničar Boroević Svetozar352. V Srbiji smo jo pri Arangelovacu dobili po hrbtu. Friderik in Potjorek sta z Frankom vred podlegla. Srbi so se odahnili. Pustili smo Srbe in šli v Karpate na pomoč. Dukla, kdo se te ne bo spominjal ţe poznih dnij! Med tem so se Srbom in Rusom pridruţili Francozje. Nemci so Belgijo v 14 dneh proti narodnemu pravu ugrabili in zasedli: Bessel. Zdaj so udarili na Nizozemsko in Francosko. Ţe so bili še samo 70 km od Pariza. Tedaj pa so prihiteli Angleţi na pomoč Francozom in zmagovito prodiranje Nemcev je nehalo. Mi pa smo doma molili za brzo sklepanje miru. Saj vojska še ni nikol trajno dobrega obrodila. Moji trije sinovi so bili takoj v početku upoklicani. Bog in sveta Bogorodica ju varji in ščiti! 351

Šušteršič Ivan (1863-1925), politik, pravnik. Kot kandidat katoliško-narodne stranke (od 1905 Slovenske ljudske stranke) je 1896 postal poslanec v drţavnem zboru na Dunaju, leta 1898 je postal predsednik Katoliškega političnega društva. Leta 1901 je ustanovil parlamentarni klub pod imenom Slovanski centrum (od 1902 Slovanska zveza). Potegoval se je za splošno in enako volilno pravico. Na volitvah 1908 je dobila SLS večino. Šušteršič pa v njej vodilno vlogo. Leta 1912 je postal deţelni glavar in ostal do razpada Avstrije 1918. ker je vedno bolj avtokratsko nastopal, je začela proti njemu rasti opozicija celo med pristaši. Nasprotja so se nakopičila zlasti v zvezi z majsko deklaracijo leta 1917. Šušteršič je namreč videl rešitev jugoslovanskega vprašanja v okviru Avstro-Ogrske. Ob zlomu je emigriral, a se 1922 vrnil, poskusil naslednje leto spet srečo na volitvah, po porazu pa se je umaknil iz političnega ţivljenja. 352

Borojević Svetozar (1856-1920), avstro-ogrski feldmaršal, doma iz Banije na Hrvaškem; sodi med tiste avstrijske generale, ki so imeli med prvo svetovno vojno največ uspeha. Izkazal se je na soški fronti kot poveljnik armade in armadne skupine. V vojaškem muzeju (kraj Lokev), ki je postavljen v taboru, so predstavljeni eksponati iz 1. in 2. svetovne vojne. Posebnost muzeja je uniforma Svetozarja Barojeviča, generala s soške fronte.

177


Šolsko popisilo je dalo 65+57=122 otrok domačinov, od teh pa jih ni obiskovalo šole 2+8=10 zaradi nedospelosti. Prostovoljcev je bilo 15+8=23, tedaj 133 vseh obiskovalcev. Frekvenca je padla vsled smrti dojenčkov: charlach. Obisk je še veljal. Nismo nikogar kaznovali. Krajni šolski svet je bil lanski. Snišel se je k proračunski seji dne 8. septembra 1913. V tej smo sklenili svoto dohodkov z istimi troški po 1698 kron. Prispevnik pa je ostal lanski z odstotki 75, 15, 10. L. Z. J353. Vodnjak smo popravili, kar nas je stalo 500 K, tedaj 300 več, kakor smo proračunali. Sedaj je vse cementirano in za večne čase. Poglobili smo ga za 5m do ţive vode pa nismo prišli. Popravilo je bilo skrajno potrebno, ker je celi strop bil sperel in ga je drţal le še en sam tramič. Sam Bog je varoval, da se ni pri rabi ţe podrl. Letni račun smo sestavili v seji dne 25/3.1914 s primanjklajem po 512.16 K. Odobren z dnem 18/6.1914 št. 567. (Müller mp.) Elementarnih nezgod in boleznij ni bilo. Izletov ne. Šolska naznanila smo razdelili 24/12., 15/3., 15/6., 31/7. Verske vaje 6/10., kradicema celi advent in sušec. Č. g. Čepin, dušni pastir, ţalostnega spomina 26. aprila je odrajţal v pokoj na Videm s svojim haremom in Sack in Pack-om, ko je 22 ½ leta mučil uboge farane. Storil je mnogo krivic. Bog mu bodi milostljiv. Poravnati je ne more! Večji ko je bil praznik, bolj se je nerodno vedel pri oltarju in dajal spodtiko in pohujšanje. Jezoriteţ in maščevanja ţeljneţ. Zavrelko je dajal piti, da so reveţi potem zboleli in pomrli, oba Repinata, Pavčnik, Klemen itd. Slokan je pa ni hotel. Z nikom ni bil dober. Brez zaupanja! Krulec-ovo "Moje prvo berilo" smo uvedli in Lavtarja. Dne 29. aprila 1914 smo sprejeli v slavnostnem sprevodu novodošlega č. g. ţupnika Nikolaja Jamšek-a. upajmo, da bo rešil častno vanj stavljeno zaupanje in da bo vrl dušni pastir in šolski prijatelj, ter da se bo političnega direndaja v cerkvi izogibal. 30/4. je bilo slovesno ustoličenje po č. g. dekanu. Daj Bog sporazumnega in uspešnega delovanja. Kanonična vizitacija se je vršila dne 15. junija 1914. Otroci so proti lani za 70% bolje odgovarjali. Uradna učiteljska okrajna konferenca se je vršila dne 4. julija 1914. na Zidanmostu. Kronist je predaval o nravstvenem pomenu prirodop. pouka, tov. Kern o vzgoji fantazije. Z dnem 31/7. smo zaključili to nesrečno politično šolsko leto. Dotacijo so mi s priznanjem draginjske doklade: 540 K zboljšali. Nadzorovanje po g. okrajnem šolskem nadzorniku G. Vodušeku dne 15/4.1914 povoljno.

353

Loka, Zabukovje, Jurklošter

178


2.39.

Šolsko leto 1914/15

Celo to leto se je nahajalo v najljutejši svetovni vojni. "Viel Feind, viel Ehr 354" se tolaţi Viljem. Nad 50.000000 bojevnikov se preriva po Flandrskem, ruskem in primorskem bojišču. Vse iznajdbe najrafiniranejih ubijnih sredstev se porabljajo popolnoma brezvestno na obeh straneh bojujočih: zadušljivi plini 355, ktere bruhajo "zadušne bombe" se kriţajo po neutralnem boţjem zraku sem in tje, leteče mine crkajo in šrapneli nad glavami in pod in med bolečimi, granate kartece, 35gerji pretresajo gorovja in delajo jeklene okove trdnjav iluzorične. Zrakoplovi ogroţajo tu in tam ţivljenje kombatantov, leteči plameni pihani iz cevk ne prizanesejo nikomu; groza in strah! Rekvirunge356 vsega, kar ima vrednost za obstoj. Draginja, beda, pogibelj, smrt. Strašno!357 Od 26. maja 1915 se je zavezniška Italija Avstriji izkujala in prestopila med njene sovraţnike358. A Boroević jo drţi v ţeleznih pesteh naših slovenskih fantov, kakor so pešpolki 87, 47, 17, 7, 26 = domobranci, pri kterem so trije 354

(nem.) Veliko sovraţnikov, veliko časti.

355

bojni strupi, kemičma sredstva, ki se uporabljajo v vojni, da bi se z njihovim neposrednim ali posrednim delovanjem sovraţniku oz. nasprotniku prizadejale izgube v ljudstvu ali materialu. Bojni strupi so lahko v trdnem, plinastem ali tekočem stanju. Med nasprotnika se mečejo na več načinov: s pomočjo projektila, z roko, z puško, z metalcem ali pa artiljerijskim oroţjem, iz aviona spuščanjem bomb ali škropljenjem. Z Haaško konvencijo (1899) je bila proizvodnja in uporaba bojnih strupov v vojaške namene prepovedana. Vseeno pa so se bojni strupi mnoţično uporabljali v I. svetovni vojni: z pribliţno 120.000 ton uporabljenih bojnih strupov je bilo ubitih 1.100.000 vojakov, kar predstavlja 5% vseh ubitih in ranjenih. Prvič so bili bojni strupi učinkovito uporabljeni 22.04.1915, ko so Nemci na fronti v Belgiji zastrupili z klorom 15.000 francoskih vojakov, od tega 5.000 smrtno. Kasneje so vse vojskujoče strani uporabljale fazgen, difozgen, akrolein, difenilklorarsin, prvič pa je bil uporabljen iperit 12.07.1917 pri Ypresu v Belgiji. Strašne učinke uporabe bojnih strupov so vidne na fotografijah v muzeju 1. svetovne vojne v Kobaridu. 356

(lat. requisitio) v vojni zasega, prisilni odkup npr. ţivine za vojsko ali odvzem brez odškodnine

357

…Na zahodu sta Francija in Velika Britanija od decembra 1914 do februarja 1915 začeli več ofenziv v Šampanji, marca pa v Flandriji (ni bilo večjih uspehov); nemška ofenziva pri Ypresu (uporaba bojnih strupov) v maju le deloma uspela. Cilja antantnih ofenziv na zahodu je bil razbremeniti Rusijo, toda Rusi bili premagani od 4. do 22.2. pri Mazurskih jezerih, do septembra so se umaknili iz Galicije, Poljske, Volinije, Litve in Kurlandije. Rusi bili uspešni proti Avstriji v Karpatih, 22.9. zavzeli Przemysl ter prodrli na Dnester in Prut, nato se je fronta ustalila. Oktobra je stopila na strani centralnih sil v vojno Bolgarija in 14.10. napadla Srbe v hrbet (Avstrijci začeli 7.10. iz Srema in Banata veliko ofenzivo). Srbska fronta je bila razbita, srbske čete so se od konca novembra do februarja 1916 umikale preko Kosova in Albanije na jadransko obalo, od koder so jih izčrpane in močno zdesetkane zavezniki prepeljali na Krf. Po podpisu londonskega pakta je Italija maja odprla fronto na Soči; od julija do decembra štiri soške fronte brez odločitve, Italijani bili odbiti. Po porazu Srbije avstrijske sile napadle Črno goro in zavzele Cetinje. V začetku 1915 antanta izvedla dardanelsko operacijo in se aprila z desantom izkrcala na Galipoliju, toda konec 1915 in v začetku 1916 so se morali zavezniki umakniti v Solun. Na morju nemška daljnovzhodna flota pri rtu Coronel 1.11. premagala Angleţe, a je bila 8.12. uničena pri Falklandskih otokih. Na Severnem morju 24.1. bitka pri Dogger Banku, kjer so se Nemci umaknili. V celoti je bilo 2. leto vojne uspešnejše za centralne sile… 358

Veliko spremembo pa je prinesla italijanska vojna napoved. Italija, ki je bila sprva avstroogrska in nemška zaveznica, je vojno napovedala 23. maja 1915. Antanta jo je za sodelovanje na svoji strani pridobila z londonskim dogovorom. Z njim je Italiji za svtop v vojno med drugim obljubila tudi Trst z zaledjem, Istro in dalmatinske otoke. Angleţi so zlahka obljubili zemljo, ki ni bila njihova.

179


moji sinovi359 in 8 in 20 lovski bataljon360. Tem so še v pomoč BH2, BH4 in planinski tirolski polki. Ţe je izkrvavelo pol milijona Lahov. A tudi naši polki so se ţe po 15 krat prenovačili. Dosedaj je na obeh straneh 3 milijone mrtvih, 5 milijonov ujetih, 15 milijonov ranjenih. Vse armade štejejo nad 60 milijonov boriteljev! Bojna črta = 1000 km. Avstrija je dobila Turčijo in Bulgarijo na pomoč, nasprotniki pa so se za Japonce in Italijane pomnoţili. Jadna nam majka! Cela Evropa je v bojnem ognju! Kje so razsodna svetovna sodišča, ki bi sedaj nastopala. Novi papeţ Benedikt XV361. In Amerika se trudita s posreditvijo, a nikdo jih ne posluša! 1915 z 2. majem smo pustili Dukla in Lupkov prelaz in prodrli ţelezni pas ruski pri Lymanowy in Gorlicah s pomočjo nemške armade (Mackensen). Küzmanek se je proslavil pri Premglsl. Zato so pa zavezniki engavali Italijo, da nas je 3 tjedne pozneje, 1. e. 26/5.1915 napadla pri Cormini. Sedaj smo med »dvema ognjema«, Bog nam pomagaj! Razborje je dalo do danes 170 bojevnikov. (Od teh je 79 ranjenih, 7 odlikovanih, 5 ubitih)362

359

predvidevam, da so bili v vojni naslednji sinovi:

Jurko Viktor, roj. 02.10.1884 Jurko Vid (Vidko), roj. 27.12.1886 Jurko Stanislav, roj. 14.02.1891 360

Skoraj povsem slovenska sta bila mariborsko-celjski 26. črnovojniški polk in ljubljanski 27. črnovojniški polk. V črnovojniških enotah so bili starejši in manj sposobni vojaki. Znaten deleţ slovenskih vojakov je bil v 7. lovskem bataljonu, v trţaškem 20. lovskem bataljonu (maja 1918 43% Slovencev), koroškem 8. lovskem bataljonu (15%), koroškem 1. gorskem strelskem polku (27%), koroškem 7. pehotnem polku (18%), 5. dragonskem polku (34%), 5. strelskem polku (20%), ptujskem 3. pionirskem bataljonu. Nekaj je bilo tudi preteţno slovenskih topniških enot (polkov in divizij). 361

Benedikt XV., papeţ od 1914-1922, rojen 1854, umrl 1922, ki je skušal v I. svetovni vojni (1914 in 1917) zaman posredovati za mir 362

po podatkih, ki sem jih zbral v različnih ţupnijskih evidencah so med I. svetovno vojno padli ali bili pogrešani: Biderman Peter, roj. 07.07.1876

padel v Italiji

Brečko Alojz, roj. 21.06.1895

padel

20.07.1916

Pompe Franc, roj. 01.10.1873

padel

09.10.1914

Ivnik Anton, roj. 16.05.1894

padel

1915

Klenovšek Mihael, roj. 28.09.1889

padel

1915

Šantej Maksimiljan, roj. 10.10.1879

padel

07.02.1917

Suhodolčan Alojz, roj. 01.06.1889

padel

1916

Klenovšek Joţef, roj. 28.03.1890

padel

25.06.1817

Lapornik Matevţ, roj. 17.09.1873

padel

1915

Brečko Ferdinand, roj. 27.06.1884

padel

1914

padel v Sarajevu

padel v Rusiji

Deţelak Anton, roj. 08.05.1895

180


Seveda je vojna ovirajoče vplivala na učne uspehe naše mladine, a po drugem kraju pa zopet spodbudno vplivala na njo, ker smo morali tuhtati in študirati, kdaj in kaj in kako bomo delali, da bomo eksistenco varovali! Tako se je to šolsko leto radi jesenskega dela in pomanjkanja delavcev pričelo še le 3. novembra 1914! Septembrsko šolsko popisovanje nam je izročilo 69+60 = 129 otrok. Obiskovalo pa je le 57+55=112 otrok domačinov. Prostovoljcev je bilo 7+5=12, skupaj tedaj 124 obiskujočih. Zimsko polletje so otroci za pisanje nalog pridno porabljali. Imelo smo za vsema 45 na čisto spisanih spisovnih nalog, 42 računskih, 35 lepopisnih, 27 nemških, 21 risbenih! Iz vseh je vel bojni duh planeta tega leta Mars-a! Proračun smo sestavili dne 6. septembra 1914 z 2101 K 16 k. Račun za leto 14 smo pregledali 7. sušca 1915. Končal se je s primanjkljajem po 62.04 K odobren 24/3.1915 št. 231. Zbirka kovin od hiše do hiše je dala 193 kg kovin. Trije učenci z meno, smo jo rinili na Zidani most.

Spomenik Francu Pompetu, roj. 01.10.1873, padel kot podoficir na Romaniji 09.10.1914. Spomenik je dal postaviti Jurko Blaţ. (po pripovedovanju Karoline Trupi, poročene Kladnik)

181


Za boţičnico vojakom smo poslali v Celje nabranih 19 K in za »Rud. Kriţ« 59 K. Tudi nosle »Tragbahre«363 smo za 30 K nabavili in tov. Mešku na Zidm. v porabo pustili. Vrt smo prav podjetno obdelovali. Saj smo bili srečni, da smo ga imeli. 160 cepljenih drevesc smo oddali za gnoj. A letina je bila le srednja vsled dvakratne toče. Draginja je naraščala: 1 kg mesa 4.40 K, vino 1.20 K, olje 4.66 K, petrolej 80 h, salo 6-8 kron, piščanec 3 K, ovčje 2 K, svinina 5 K, fiţol 1.20 K, krompir 14 h, riţ 3 K. kruha pa ni bilo dobiti. »Kriegsbrot«364 je bil v vsakem oziru slab. Telovadili smo vojaški in tudi streljali! Izleta nič! Nadzorovanje se je vršilo po g. G. Vodišku 26. aprila 1915. Povoljno! Kanonična vizitacija 24/6.1915 z dobrim uspehom! Koze je nastavljal dr. Wienerroither iz Sevnice! Dobro! Spoved 1/12, 16/3, 21/6, 27/7. Prva spoved 9/6, prvo obhajilo 10/6. Šolska maša in slavljenja in razdelitev naznanil365, počitnice, vse po starem! Dotacijo zvišali za 120 K. Učiteljica ţenskih ročnih del je nevarno obolela 3 mesce je ni bilo. Nadomestovala jo je njena sestra Zdenka Jurkova366. Sklep smo imeli 31. julija 1915 z zahvalnico!

363

(nem. die Tragbahre) mrtvaški oder

364

(nem. das Brot) kruh, der Krieg – vojska

365

šolsko naznanilo – šolsko spričevalo

366

Jurko Vincencija, roj. 28.03.1895, hči učitelja Blaţa Jurka, kronista

182


2.40.

Šolsko leto 1915/16

Od vojnih ţrtev je zahtevala doslej usoda za dobro stvar kar kmalu v početku, je tudi rezervni častnik367 gospod doktor Franc Pompe, c. Kr. Okrajni sodnik v Ljubljani. Rojen kot sin edinec v Cirju je absolviral gimnazijo v Celju in jus na Dunaju. Prakticiral je v Celju in sluţil kot sodni pristav v Krškem, kjer se je oţenil. Srečen zakon je bil blagoslovljen z tremi sinovi in eno hčerko. Zelo nadarjeni, dobro vzgojeni potomci, ki delajo čast ime in spomini za blagor naroda in mile domovine padlega očeta. Bil sem njegov kume. Nekrolog v »Slovencu« se glasi: »Na juţnem bojišču368 je padel c. Kr. Okr. Sodnik g. dr. Fr. Pompe rezervnovojniški poročnik, star 40 let. bojeval se je na Romaniji planini369 pri

367

Šola za rezervne oficirje (takrat šola za enoletne prostovoljce) je bila v Slovenski Bistrici. Na bojščih rezervni oficirji niso zaostajali v ničemer za aktivnimi oficirji. 368

… v začetku leta so Nemci prenesli teţišče napadov na zahod in 21. 2. 1916 začeli verdunsko bitko, ki je s presledki trajala do 9.9.1916, ob ogromnih izgubah na obeh straneh. Francozi so Verdun ohranili. Po tem nemškem neuspehu Falkenhayna zamenjala Hindenburg in Ludendorf. 24.6.1916 so francoske in angleške čete začele ofenzivo na Sommi (prvič so uporabili tanke), ofenziva je trajala do decembra, za antanto se je končala neuspešno. V Galiciji je general Brusilov začel 18.03.1916 spomladansko ofenzivo in zavzel Bukovino ter del Galicije; po tem antantnem uspehu 28.08.1916 je na njeno stran stopila Romunija (antanta ji je obljubila Banat, Bukovino in Transilvanijo). Skupna nemško-bolgarska ofenziva je decembra strla romunsko fronto, 6.12.1916 pa je zavzela Bukarešto. Na soški fronti v 6. ofenzivi so Italijani zasedli Gorico, v naslednjih treh pa niso uspeli priti do Trsta. Avgusta je na novo odprta solunska fronta, 18.09.1916 pa je vojska ob pomoči Francozov po ogorčeni bitki zavzela Kajmakčalan, 09.12.1916 pa Bitolo. Na kavkaški fronti so Rusi premagali Turke, ki so tudi v Egiptu doţiveli neuspeh in izgubili Sinaj. 31.05.1916 je pri Skagerraku neodločena bitka med nemško in angleško floto, vendar se je prva umaknila. Centralne sile so spoznale, da ne bodo mogle dobiti vojne, zato so 12.12.1916 preko Wilsona predlagale antanti mir na podlagi statusa quo, kar pa je antanta zavrnila…

183


Sarajevu 5. okt. 1914, ter bil ustreljen od strojnice v trebuh 370. Pokojnik je bil splošno spoštovan in priljubljen vsled svoje vestnosti v sluţbi in ljubeznivosti! Zapušča udovo in 4 otroke. Pred dnevi je sluteč bliţnjo smrt pisal svoji soprogi naj 9. oktobra 1914 zjutraj moli zanj, ker sluti, da se ta dan nekaj z njim zgodi! V jutranjih urah 9. oktob. Je podlegel ranam.« Blag spomin blagemu moţu. R.i.p! Bil je moj učenec in moj birmanec leta 1880. Na svidenje nad zvezdami! Blagor Ti! 01/10.1915 je bil petek in početek. Razbor

25+15

=

40 otrok

Jevše

6+7

=

13

Podgorica

4+5

=

9

Podgorje

2+3

=

5

Okroglice

26+23

=

49

Poljana

4+7

=

11

369

Romanija, gorovje v Bosni vzhodno od Sarajeva, najvišji vrh je Lupoglav (1629m). večidel jo pokrivajo gozdovi in pašniki. Planinski dom na nadmorski višini 1250 m. Romanija je zelo znana iz NOB. Na jugozahodnem vznoţju je klimatsko letovišče.

370

Bataljon celjskega 87. pehotnega polka, ki je bil ţe pred vojno v Skadru, je na začetku vojne skupaj z nemškim mornariškim oddelkom sestavljal poseben Skadrski odred. Bataljon je nekaj časa sodeloval v bojih na balkanskem bojišču, potem pa je bil prestavljen v sestavo polka. Na balkanskem bojišču je bil nekaj časa tudi 27. črnovojniški pehotni polk. Od 18. do 30. oktobra 1914 je sodeloval v bitki na Romaniji planini proti Srbom. Bil je v 17. gorski brigadi in je s protinapadi drţal višine Stupe in Kitak. Polk je prišel 29. septembra v skupini podpolkovnika Karpellusa najprej v Kladanj, nato pa v boj proti Srbom.

184


Radeţ

4+2

=

6

Ledina

2+1

=

3

Skupaj

136

Spodnja skupina 66 otrok, višja 70 otrok. Frekvenca je torej proti lani za 10 otrok napredovala. Obisk je še veljal. Kaznovali nismo nikogarja. Proračun od 29/8.1915 je določen na 1650 K. Račun 13/2.1916 s primanjkljajem po 32.25 K odobren ddto 24/5.1906, štev. 264. Ker je bil letni vladar mesec, so vsi dobrotniki mrknili. Dotacija se je z vojno doklado po 350 K in draginsjko 540 K toliko zboljšala da je bilo za ţiveti premalo, za umreti preveliko. 1 kg masti 14 K, mesa 5 K, masla 9 K, vina 2 K, moka 90 – 140 krajcarjev, ovca 60-100 K. Chronist je bil komisar za popis. sev in pobiranje kovin skozi 15 dni. V tem času ga je večkrat supliral č. g. Jamšek. IV. vojno posojilo so podpisali g. ţupnik, Imperl, Rajner, Lipovšek in Franc Klenovšek = 5200 K. Vrt smo vzorno obdelovali, da smo imeli dovolj krompirja in fiţola. 190 drevesc smo oddali kmetom za gnoj. Tajstvo sv. birme se je v Loki delilo dne 5/6.1916. Kanonična vizitacija se je vršila 26/6.1916. Dobro. Izletov nič. Umrl je le Močivnikov pastir na pljučnici, ker ga je toča dobila v hosti slabo oblečenega. Trgujejo z kostanjevim lesom 100 K seţenj. Voli ţiva vaga 2.40 K. Bolezen: nevtelešeno hrepenenje po miru in kruhu in – nemotenem prebavljanju. "Novi učni načrti" še od poprej. Kos so bili novi. Sedaj prevladuje Mars, Pallas Athenae. Kmalu gledamo zadnje dneve svetega Illiona. Pouk v telovadbi, poljedelstvu, čbelarstvu, ţenskih ročnih delih kakor po navadi. Bombaţ smo kupili iz šolske blagajne. Inšpekcija se je vršila dne 8. aprila 1916 g. g. Vodišek z povoljnimi uspehi. Protokol v arhivu. Dor Wienerroither je 26/6., 3/7. nastavljal kozo. Počitnice kot ponavadi. "Soldatentag in Rud Kriţ dobila svoja prispevka = 20 K. A le vojna, vojna! "Die Deutschen werden von lauter siegen" (kannst rechthan) - hin werden!" je dejal Schwabe Winkele. 185


KonÄ?ali smo 31. julija 1916. Hvaljen Bog!

186


2.41.

Šolsko leto 1916/17

Celo prejšnje in tudi to leto je poteklo v svetovni vojni, razloček je le ta, da se je centralnim drţavam zaklel celi svet in da imamo od dne do dne več in nevarnejših sovraţnikov. Tudi Amerika je sedaj v vrsti naših protivnikov. To pa zato, ker je nemški podmornik v ameriški luki poškodoval ameriški parnik in Viljem ni dal obveze, da se to več ne zgodi371. "Der verscharfte Unterseebotkrieg" bo Nemčijo telebnil in poniţal, naj si tudi nemški admirali računajo in zanašajo na svojo veleindustrijo. Dredschnauthi 372 ne rastejo čez noč in tako številno, kakor gobe po deţju, in reservoir rekrutov in potrpljenja se bo izčrpal. Ţe "brbra", ţe se oglaša nejevolja, če tudi le beli kruh jedo, mi pa še črnega nimamo. Dr. Krekova Majnikova deklaracija. "Das siegreiche deutsce Schwert hat den Frieden dem Osten dikliert, es wird ihn duch dem Westen aufzwingen!" je dejal Viljem. Vederemo! So dejali Englishmäni. Tirpitz373, nemški admiral se bo "ukašljal", ker se omreţje razrušilcev proti Nemčiji zoţuje in otesnjuje od tjedna do tjedana huje – prosto pomorsko pot "trotz Möve" in "Deutschland" in njunih kapitan - heroev. In podmorske mine – tudi lastne – se utrgajo in razpršijo lastno brodovje, kakor kaţejo izkušnje. Trdni ţivci (festere Nerven) Nemcev, na ktere se Viljem zanaša premorejo veliko, vsega pa tudi ne; ako prehrana primanjkuje, odpovejo. Eden sokrivcev

371

… predvsem v taboru centralnih sil in Rusiji je začelo primanjkovati ţivil in surovin, sledile so velike stavke, dezerterstva in oboroţeni upori. 1.2.1917 je bil začetek brezobzirne podmorniške vojne, 6.4.1917 so stopile v vojno na strani antante ZDA. V Rusiji je izbruhnila oktobrska revolucija, začasna vlada je sicer nadaljevala vojno, vendar je morala preloţiti ofenzivo. Na Aisni in v Šampanji (Francija) je začela antanta 13.04.1917 največjo ofenzivo v vsej vojni (vključenih nad milijon vojakov), vendar je v maju ustavljena ker ni bilo rezultatov. 31.07.1917 do 10.11.1917 je bila britanska ofenziva v Flandriji, vendar nemških linij ni predrla. Zaman je bila tudi tankovska bitka pri Cambraiju od 20-29.11.1917. 19.07.1917 sta avstrijska in nemška armada začeli ofenzivo na vzhodu pri Tarnopolu, zavzela je Bukovino ter del Galicije. Po zmagi oktobrske revolucije je Rusija 15.12.1917 podpisala premirje s centralnimi silami, osamljena Romunija je morala 07.05.1918 kapitulirati. Na soški fronti je Italija v 10., in 11. ofenzivi sicer zavzela Banjško planoto, toda v nasprotni ofenzivi so Avstrijci zmagali pri Kobaridu, oktobra in novembra so Italijani vrţeni do Piave, na pomoč pa so morale priti britanske in francoske divizije. Junija je tudi Grčija stopila na stran antante. Nemci so z neomejeno podmorniško vojno dosegli velike uspehe in ogrozili angleško oskrbo. Avgusta je bil upor v nemški mornarici, podobni upori pa so sledili tudi v Avstro-Ogrski. Na arabski fronti so Britanci 11.03.1917 iztrgali Turkom Bagdad, 09.12.1917 pa Jeruzalem… 372

Beseda nečitljiva

373

Tirpitz Alfred von (1849-1930), nemški admiral in minister mornarice (1897 do 1916). Opiral se je na pomoč in zaupanje cesarja Viljema II. Ter sistematično gradil nemško vojno mornarico in jo pripravljal na obračun z Anglijo. Leta 1916 je odstopil, ker so odklonili njegovo zahtevo po neomejeni podmorniški vojni proti Angliji. V letih 1924 do 1928 je bil član Reichstaga. Napisal je spomine.

187


svetovnega gorja je našel svoj moker grob v drznem načrtu dospeti v Ameriko mimo severnega morja: Lord Kitschener374. Vojna statistika je dokazala potom suhih števil, da pade na vseh bojiščih svetovne vojne vsaki dan povprečno pet tisuč moţ. Vse fronte skupaj iznašajo danes 2300 km. Ob Mori in Somi zahteva moderna morija najhuje ţrtve. Največji politik teh časov je bil Jurij V. ker je svojga svaka, pretkanega Viljema "genij en gros" izoliral v Evropi in sploh v svetovni politiki. To pa zato, ker je Viljem pri vsakej priliki širokoustil: "Deutschlandszukunft liegt auf der See!" Tako je opozoril Jurja še pravočasno na pretečo nevarnost. In to politiko tirajo in skrbno negujejo sedaj Asquik, Grey in Georges. Ampak gospodje, v doglednem času, najbrţ prej, kot si mislite, bo vaš deleţ tudi spomin na slavno zgodovino, ala Benetke! Ţe se brusijo kremplji: zagrmelo bo še huje, kot grmi danes. Tekmovalci: Japan, Sev. Amerika. U St. in Velika Britanija se bodo kosali in tedaj ne bo več nobenega Jurja V. Nemčija se bo kruto maščevala. 70 milijonski probujen narod s tako ţivljenjsko silo se ne da z mečem in ognjem strahovati. In Rusija bo do tedaj ozdravela in soodločevala v Evropi in Aziji. "Fingelland hat viel Kerbholz" Umrl je na pustno nedeljo 1916 član krajnega šolskega sveta Franc Oberţan iz Okroglic. Bil je čeden, pošten, trden kmet. Bog mu bodi milostljiv sodnik. Na pustni dan smo ga pokopali. Curil je zmrzel deţ, v kterem se je prehladila in dve leti sleje na posledicah umrla najboljša in najčednejša učenka naše šole Imperl Josipa375, Dovgert 14. Pri Kostanjevici na Primorskem je padel na polju časti: Theo Bolschwing Freiherr, s. kr baron Komandant 87. pešpolka z svojim štabom zadet od leteče mine: "Volltreffer"376. U prt so pobirali ostanke. Starši so bili lastniki "Rude"377 od 1873 do 1908. Chronist je bil "domači učitelj" R. i. p. Klenovšek Josip378, njegov štabni narednik je padel na isti fronti, doma iz Bortša nad Prevej-em. Bil moj učenec, strokovnjak kipar in slikar. R.i.p. Umrl je pa tudi brez smrtnega boja 86 let, 3 mesce, 3 dni stari Franc Joţef I. 379 , ki je vladal 68 let našo Avstrijo: 21/11.1916 ½ 5 zvečer. Bil je otrok svojega 374

Kitchener Horatio Herbert, Earl of Khartoum, (1850-1916). Od leta 1892 je bil poveljnik vojske v Egiptu; zatrl je upor v Sudanu. V burski vojni 1899-1902 je kot vrhovni poveljnik dovolil brezobzirno pustošiti bursko ozemlje, to je spodbudilo burne in ostre kritike po svetu. Med prvo svetovno vojno je kot vojni minister uvedel splošno vojaško obveznost. Potonil je z ladjo, ki je bila torpedirana na poti v Rusijo. 375

Imperl Olga, roj. 21.07.1911, umrla 25.09.1918

376

(nem.) popoln zadetek

377

Kronist omenja več imen Bolschwingov (Otto, Heinrich in Henrick); vse pa imenuje baronom

378

Klenovšek Jožef, roj. 28.03.1890, padel 25.06.1817

188


časa. Prestal obilo gorja. Več kot sam, bili so krivi njegovi zapeljivci, pred vsem Bambelles – grof. Vljudnosti in dobrega srca se mu ne sme odrekati, a bil je vedno "am Gängelbande" večkrat malovrednih sebičneţev. Aristokrat se je le teţko sprijaznil z novo strujo mišljenja in socijalne politike. Slovencem ni bil naklonjen, vsled napačnih indormacij. Viljem II. Je bil njegov vzor. "Schwere Hand". Politiker ni bil dober in v izbiri drţavnikov nesrečen. Grof Stűrkh-ov absolutizem s pomočjo "§ 14" je vladal- le tako so se rodili Adler-ji, kterih se ni zavedal. "Was wollen diese Lehrers?" se je obregnil na Obersthofmeistra in kmetusministra, ko je učiteljska deputacija prosila za sodobno eksistenco. Poljaki so bili od vseh Slovanov še najsrečnejši: "s Zűngerl an der Wage", vsled političnega vpliva svojih veljakov. Vendar pa v smislu rekla: " de mortius nil nisi bene", mu privoščimo tudi tam, kar mi je bilo v ţivljenju najljubše! R.i.p. "a.i.o.e.u." "Ich bin ein deutscher Fűrst!" je dejal leta 1864 v Frankfurtu na "Fűrstentage-u ko so mu priporočevali Prusi, naj se naslanja na Balkan. Statistika šolskega materijala sledi iz septembrskega šolskega popisa. Razbor: 25+17; Okroglice: 26+19; Jevše: 6+6; Podgorica: 6+7; Poljana: 4+4; Radeţ 2+4; Podgorje 0+2; Ledina 1+1 = 130 otrok. Opominov smo poslali mnogo, a kaznovali nikogar vsled prisilnih vojnih razmer. Krajni šolski svet je dne 10/9.1916 sestavil proračun z 2832 K ker je draginja vedno hujši. V seji 11/2.1917 pa je pregledan račun iznašal v prejemkih po 1635.58 K in troških 1688.40 K primanjkljaja: 52.82 K, odobren 1/3.1917 št. 166. Dobrotnikov vojni časi ne poznajo, ker je vsak sebi najbliţji. Dotacija: stan plača v I. plačilnem razredu z 6 drag. star. dokl. Á 200 K , funkcijjske doklade 150 K, draginjske doklade 540 K + 600 K in izvanredni prispevek 300 K = 1600+1200+150+1440.

379

Franc Jožef I. (1830-1916), avstrijski cesar, hrvaško-ogrski kralj in cesar Avstro-ogrske monarhije. Zadnji predstavnik fevdalno –absolutističnih prizadevanj v Evropi, hud nasprotnik demokratskih in liberalnih idej in narodnoosvobodilnih gibanj nenemških narodov. Vzgojen je bil v klerikalnem duhu. V krvi je zatrl madţarsko revolucijo četa 1849 in po njenem porazu zgradil nov centralističnoabsolutistični sistem (Bach). V krimski vojni je pustil na cedilu Rusijo, ki jo je pred tem (leta 1849) v kritičnem trenutku prosil za pomoč proti Madţarom. Bil je nasprotnik Prusije, ker je ogroţala vodstvo Avstrije v Nemčiji, in Francije, ki je podpirala nacionalni boj Italijanov. Leta 1859 je izgubil vojno proti Franciji in Piemontu, leta 1866 pa še proti Prusiji in Italiji. Po teh porazih je skušal rešiti monarhijo z uvedbo dualizma in je vlado nad nenemškimi narodi v avstrijski polovici dal Nemcem, vlado v ogrski polovici monarhije pa prepustil Madţarom, leta 1867. Naslednje leto je Hrvatom vsilil zanje neugodno hrvaško-ogrsko nagodbo, leta 1868. zunanjo politiko je po letu 1871 vse bolj usmeril na Balkan in leta 1878 okupiral Bosno in Hercegovino. Leta 1879 je sklenil zvezo z Nemčijo, leta 1882 pa še z Italijo. Nerešeno narodnostno vprašanje je vse bolj ogroţalo monarhijo. Avstrijska vlada se je zlasti bala, da bo Srbija prevzela vlogo Piemonta med jugoslovanskimi narodi, zato je na Srbijo gospodarsko in politično čedalje bolj pritiskala (carinska vojna, aneksijska kriza); sarajevski atentat je izkoristila kot povod za vojno napoved Srbiji in za začetek prve svetovne vojne.

189


Hvaleţnim srcem zavekovečeni kronist to pohvalno dejstvo (človekoljubno) s kterim so segli g. g. deţelni očetje stradajočimu učiteljskemu reveţu pod pazduho. Krompir = 60 h, moka 2-3 K, salo 18 K, vino 7 k, sadjevec 2 K, pšenica 90 h, kruh in milo "prepovedano". Le z zamenjavo se je dobilo tako prepovedano stvar, h katerej je spadal tudi tobak, govedina, svinina. Delavec in obrtnik je vsakteri zahteval le naturalije in dobro hrano. Dekletoma sem kupil cipele á 72 K, sam sem nosil coklje. Politična oblast se me je poljubno posluţevala za statistično delo kterega posledice so bile vsakovrstsne rekvizicije. Tako je šolski pouk trpel. Vojno posojilo ni uspelo. Farni zvonovi in orglje so pa šle v dokaz plamtečega patrijotizma. Kdor je bil dober priganjač, je postal ravnatelj ali celo cesarski svetnik (Vodušek-Gunis). (Trbovlje je podpisalo 1 milijon, Dol 150 tisuč) Šolski vrt smo marljivo gojili, saj je nam bil najsigurneji pomočnik. Epidemij ni bilo. Pač pa kruti pomladni mraz -24º C. maj, junij suša. Malo koruze, sena, ţita redka. Vina malo. Nastop vlade po Njegovem veličanstvu Karl-u I. Zite Paruske. Bilo srečno! Dne 16. decembra 1916 smo in optima forma praznovali to izmeno. Molili smo goreče, da častno izvede svoje poslanstvo in brez ţrtev doseţe svetovni mir Karol I. Inspekcija se je vršila 3. julija 1917 po g. okrajnem šolskem nadzorniku G. Vodušku. Nalog se glasi na priredbo novega telovadnega ogroda, prenovitev strelovnika, odpravo zinih razpok, razširitev šolske knjiţnice, nabavo nadaljnih učil in postavitev spomenika padlim našim domačinom. Kanonična vizitacija se je vršila 25/6.1917 po č. g. Dor K. a je bilo samo 7 otrok navzočih (ob 1 h popoldne). Verske vaje kot doslej: spoved 4/10., 7/12., 13/3., 21/6, 28/7. "Šolske maše" v juniju in juliju. Uradne konference tudi to leto ni bilo. Le šparajmo! I nove vladarice godovno smo počastili in zaveznika Wiljema "pokadili". Dopusta ni nikdo zaprosil in ne uzel. Naznanila pa smo delili 23/12., 15/3., 15/6. in 31/7. Za varstvo otrok se je z vnemo skrbelo. Mesca decembra so šli vojaki rekviirat ţito. Dekleta: Klenovšek Mica iz Lisce 27, Mervič Mira 3, Pompe Mira 2, Meskarca, Pusarjeva Mica, so pa celo patruljo razblinile in puške pojemale, ţito pa v Cirju zaklenile. Pa kmalu je prišla ţandarmerija iz Sevnice in je "spis" obrnila. V zapor sta šle kolovoditeljica Klenovšek, Merveč. 8 tjednov sta "godli" v Celju na preiskavi. To je bil halo! Amazonke! V soboto 28/7 smo končali to pomembno, dogodkov bogato leto. Te Deum!

190


2.42.

Šolsko leto 1917/18

Viljem je imel takošni načrt, da je vsako leto eno kraljestvo "pospiţal",. Leta 1914 = Belgijo, 1915 = Serbijo, leta 1916 Rumenijo, 1917 je prišla na vrsto Italija. In ta jo je skupila. Below je zdruţil svoje "Schwerenöferje" z Boroevićem in pričel se je ples od Bovca do Adrije za klasično Italijo tutto povere. Ali so jo brisali. Kar gambe pod pazduho pa tempo ellegretto do Piave 380. Tedaj le so naši fantje ţiveli. Gorica prosta! Juhuhu! Vse uspehe, kar so je dosegli v 11 ofenzivah 2 let in pol, vse je šlo v par dneh rakom ţviţgat. Vsak pošten človek jim je to lekcijo privoščil, tem krivopriseţnikom. A ja, dvanajsta ofenziva, to je bil "dies irrae"381! Njihovi zavezniki Francozje in Englishmäni so hiteli na pomoč, da so je ustavili, sicer bi bili tekli še dalje nazaj. Moj sinko Stane se je kot nadporočnik 26 gerjev, domobranskega peš polka na čelu svoje stotnije dejansko udeleţil tega sodnega dne382. Vitko in Vinko sta stala v Tirolah. Bog ve, da ne črtim nobene narodnosti, a izdajstvo Lahov in njihov šovinizem mi ne moreta iz ţelodca. Tem laglje mi je delo šlo od rok pri jesenskem popisovanju. S prvim oktobrom 1917 smo pričeli. Zbranih je bilo 133 otrok. Spodnja skupina 47+36; zgornja 21+29 = 133. domačih je bilo 61+53=114. 19 je bilo prostovoljcev. V zadnjih dveh letnikih je bilo 24+25 = 49 kteri so po zimi dobro obiskovali, a po leti so delali za ljubi kruhek doma. Obstoj je prvo vprašanje. Kazni ni bilo. Tako tudi dobrotnikov ne. Dotacija se mi je z vojnim prispevkom zvišala za 2000 K = 2000 K plače, 1200 K star. 150 opr. 3520 K voj. drag. dokl. 540 voj. dokl.

380

Zgodovinarji trdijo, da so bili vzrok za hud italijanski poraz pri Kobaridu oktobra 1917 avstrijskonemški napad s plinom, vohuni in propagandisti, ki so rahljali moralo italijanskih vojakov, vendar ga iščejo povsod drugod, kot bi morali. Italijani niso bili poraţeni samo ob prvem udaru pri Kobaridu. Poraţeni so bili še velikokrat, preden so izgubili velik del severne Italije in so francoske in angleške divizije napadalce ustavile na reki Piavi. 381

(lat.) sodni dan

382

26. strelski polk – v njem so sluţili vojaki s slovenske Štajerske. Avgusta 1914 je bil poslan na rusko bojišče v Galicijo. Na soško bojišče je prišel jeseni 1915. bojeval se je za Sv. Mihael. V vojni zgodovini avstroogrske armade v I. svetovni vojni so ostali posebej zapisani boji 26. strelskega polka oktobra 1915 na Doberdobu. Vojaki so bili v boju nenehno šest dni, ostali so brez oskrbe s hrano in vodo, ranjenci so umirali brez pomoči na bojišču, mrtve in ţive je napadalo na stotine podgan. Italijansko topništvo je razbilo zaklone in preţiveli so se skrivali, kjer je pač bilo mogoče. Večkrat so se z Italijani bojevali na noţ. Tudi 26. strelski polk je spomladi 1916 sodeloval v ofenzivi na Tirolskem. S tiroslke je bil polk na Sočo poslan šele oktobra 1917. pri ofenzivi 24. oktobra je med vsemi avstrijskimi polki dobil najpomembnejšo nalogo. Moral je prodreti skozi italijanske poloţaje pri Bovcu in omogočiti prodor proti Kobaridu. Polk je uspešno opravil tudi to. Napadel je ob vznoţju Rombona in zavzel Bovec. Ujel je 2000 Italijanov, zaplenil 32 topov in 23 strojnic. Leta 1918 je bil na tirolskem bojišču. Polk je veljal za enega najboljših polkov avstroogrske armade. Zlasti so se odlikovali njegovi jurišni oddelki.

191


A ţal, da draginja tem bolj naraščala. Mernik pšenice se niti za 100 K ne dobi. Ena navadna volnena obleka 1400 K, cipeli 300 K. Mesa in hleba nema. Kdor peče, stori to skrivaj kradicema po noči. Premoţni kmetje, ki so redili po 16 glav ţivine, imajo danes po 4 – 5. Vse je rekvirunga odvela v nemške tabore. Naš vojak je stradal. Le za častnike se je skrbelo. Brigadir je opulentno ţivel. Pri vsakem kosilu in večerji mu je igrala "Musik Kapelle". A ubogo moštvo je trpelo. Vsake vrste mrčes, bolezen, slaba hrana, napori, "Gewaltmärsche", bravure, zapostavljenje za Nemci, vse to je naše fante skelelo. Začela se tajna desorganizacija, prosto ali "dobrovoljstvo" in predaje, ubogi. Čehi so bili za izgled. Mi v ozadju tega gibanja kar nismo imeli. Nič nismo znali za "Jugoslovensko organizacijo v Švici", Italiji, Franciji. Korfn-sko deklaracijo smo samo po imenu poznali. Naša majeva (30/5.1916) pa je le stremila za zedinjenje Slovencev, Hrvatov, Srbohrvatov, kar jih je bilo v okviru avstrijske drţave v eno celotno provincijo z samoupravo, kot so jo imeli Ogri, a v okviru legit. Avstrije in pod Habsburgom Karlom I. Pa kar je moralo priti, je prišlo, seveda za nas neobvedene popolnoma presenečene prerano nepripravljeno. Nemčija se je šerpala. 18 letnih novincev ni bilo več. Amerika pa je vedno nove polke dovaţala. Francozje so končno dobili tudi svojga "Hindenburga" v Foche-ju. Turk in Bulgar sta spešala. Srbi so na Solunski fronti bojujoč se sveto svojo stvar prebijali ţelezen obroč in začeli potiskati dušmanine naza. Tisza se je zbal revolte in poklical od Sočke fronte oz. Piave svoje polke, vse se je polagoma pripravljalo na polom, kteri je konečno sledil, pred kterim je pa tudi Italija stala neposredno. Na Francozkem je Foche postajal od dne do dne podjetneji. Nemški generali niso imeli več sveţih močij, staro pa je bilo ţe vse "stuft" teh neuspešnih naskakovanj, ki so stali hekatombe človeške nedolţne krvi. Umaknili so se iz Champagne in od Verduna. To pa je bil signal za vseh 21 nasprotnih drţav, da so še in na vseh točkah hujše pritisnile: "Demarche" Abgug! Viljem je prisiljen po desolaatnem stanju razmer za centralne armade začel pogajati se za premirje. Sedaj pa je Wilson še krepkeje nastopil kot pooblaščenec zavezancev s svojimi 14 točkami, med kterimi je bila tudi: "samoodločba nenemških narodov, ali še hočejo biti v dosedanjem političnem razmerju v stari Avstriji ali ne?" Kowesz je kot Karlnov pooblaščenec podpisal 2/11.1918 premirje Italijanom, nakar je sledil obči razsul armade in beg tepenih sonverain-ov v Švico. 21 prestolov se je tisto noč zrušilo. Tudi Viljem je moral beţati v inozemstvo, kakor Karl in Koburg in Ludvik Bavarski et tutti quanti. Sedem autov je peljalo Karlove zaklade čez mejo, zadna dva pa njega in njegovo druţinico.383 383

…proces razpadanje Avstro-Ogrske se je nadaljeval. Februarja je bil znan upor mornarjev v Boki Kotorski, maja upor slovenskih vojakov v Judenburgu, 03.03.1918 mir centralnih sil z Rusijo v BrestLitovsku, Nemci so dobili Ukrajino, zasedli pa so tudi Krim, Donbas, Zakavkazje. Poleti so začele tudi antantne sile intervencijsko vojno proti SZ. Na zahodu so Nemci prebili fronto, aprila pa so bili odbiti. 09.04.1918 so Nemci začeli ofenzivo v Flandriji in maja prodrli na Marno, sredi julija so na Marni in Šampanji začeli novo ofenzivo, ki jo je antanta s pomočjo sveţih ameriških čet zavrnila. 15.26/06.1918 je bila neuspešna avstrijska ofenziva na Piavi, borbena morala je bila ţe zelo nizka. 18/0730/08.1918 so se morali Nemci umakniti z Marne na Aisne in v začetku septembra do Siegfriedove linije. Septembra je srbska vojska in druge antantne čete prešle na solunski fronti v nezadrţno

192


Toraj še le čez 4 ½ leta groznih morij in grozodejstev se je vrnil svetovni mir, a ne za vse. Trpeli smo vsi zaradi neznosne draginje, a upamo da bo boljše. Šest kilogramov teţek pujsek 600 K. Ţmavc bok! Bela fina moka 15 K. Germa in mesa in kruha nima. Vino 8 K. K sreči sem imel še 200 l sadjevca, pa 6 mernikov skrite pšenice, drugače bi bili "suho ţviţgali". Od kmeta ni bilo nič dobiti za denar, ker ga vsled "vojaških podpor" vsaka babnca in vako ţenšče imelo, da so kar razsipavali ga. Dobilo se je le proti izmeni ali pa za vaţne usluge k podporam. Za vsako uslišano prošnjo, ktero pa sem moral na pristojnem mestu osebno oddati z baksičem in natura (pitani petelini, nulerca, jajca) sem si izgovoril lepo štruco za bliţnje praznike. Tako so mi nanosile včasih stranke po 6 – 10 belih mlečno kvasenih prepečenih štruc in hlebov. Pa smo ţiveli! Furovţi384 so nehali, tako Martin385, godovanja etc. Ţiv krst te ni povabil, ne poslal ničesar. Sedmine386, obletnice, likofi387, vse preč. Postali so ljudje nezaupni in štedljivi. Prav! Griţa nas je pasla celo leto po malem. A španjska še huje. Celo mrli so. Inspiciral nas je naš stari g. nadzornik Vodušek dne 23/5.1918. Nalog koz navadno. "Feldmassig" je bla. Kanonična vizitacija 24/6.1918. Verske vaje kot vedno. Koze je cepil Dor Wienerroither z dobrim uspehom. Umrl je tovariš Josip Zorn v Loki po kratki bolezni. Govoril sem nagrobnico. R.i.p. Triebnik Carl, č. g. ţupnik blagega spomina je tudi selil se v boljši svet. Bil je šolnikov sin. Blago srce. Naj v miru počiva. Marsiktero sva rekla. Končali smo z 30/7.1918 kot navadno. Amen!

ofenzivo, 29/09.1918 je Bolgarija kapitulirala, 12.10.1918 je bil osvobojen Niš, kmalu nato Beograd, Cetinje, Skadar, na severu Temišvar, Pecs; 10.11.1918 je stopila na stran antante Romunija, 29.10.1918 je v Zagrebu narodni svet proglasil neodvisnost jugoslovanskih deţel v Avstro-Ogrski. 26.10.1918 so Italijani pri Vittorju Venetu prešli v ofenzivo, 29.10. pa dosegli premirje. Zdruţene antantne sile so na zahodu od 26.-28/09.1918 začele ofenzivo, oktobra so morali Nemci zapustiti Siegrfriedovo linijo; v začetku novembra je v Nemčiji izbruhnila revolucija, najprej v mornarici, nato v Berlinu. 07.11.1918 je Nemčija zaprosila za premirje, 11.11.1918. pa kapitulirala… 384

furovž (Dol.) zakol prašiča na kmetiji, kmečki praznik v poznem jesenskem in himskem času.

385

11. novembra je god Sv. Martina, zahvalni praznik za dobro letino. Na Martinovo se mošt spremeni v vino. 386

sedmina – gostija na čas umrlemu, včasih je bila na sedmi dan po pogrebu, sedaj pogrebščina – po pogrebu. 387

likof (iz nemškega jezika Leikauf). Tukaj je mišljena pogostitev po opravljenih večjih kmečkih delih (po košnji, ţetvi, mlačvi), po končani zidavi hiše ali drugih delih.

193


2.43.

Šolsko leto 1918/19

"Veliko leto" zdavna prerokovano:"totus mundus vede clamabit." Ţeljno pričakovano: "totibus Slavis libertatem dabit!" se je nagibalo ţe svojemu koncu, ko je z brachyalno silo udejstvilo še, ţe 1100 let gojene nade: "zora puca, bit će dana." O zlati svobodi tlačenih, zasmehovanih Jugoslovanov. Berchthold, Tisza, Viljem so poklicali "vraga" a "panati"388 ga niso znali. Zato je umaknil Tysza svoje ogrske polke od italijanske fronte domu, ker je postajal nepopularen po svoji bojavroči politiki; Jugoslovanska propaganda pa se je previdno a široko razpasla med slovanskimi polki, razrahljala vojaško disciplino in uglabljala zavest, da strmoglavi nemško oholost in praedestinatio. Nenasitljivi Viljem je moral pasti z svojim drznim sestavom vojaške diktature in pogubonosno strahovlado celega sveta. Vedno le novo in večje oboroţevanje na "kopnem kakor mokrem" – nadutost in izzivanje "Edelvolko" napram vseh, kar ni bilo nemško, je ustvarilo nevzdrţljiv poloţaj. "Der Drang nach Osten" je blamiral za enkrat imperijalistično politiko, ki ni hotela poznati nobenih mej. Zakaj so pozabili ţeleznega Bismarka izrek, ki mu je dajal smernice za velepolitiško agilnost: "Der ganze Balkan ist fűr uns nicht die Knochen eines pomerschen Grenadiers wert!" Bismark se je naslanjal na Rusijo in je vedel, zakaj. A Viljem je hotel Trst, Solun in orijent. ţeleznico, da bi Rusiji vzhodni trgovinski emporij udušil. Avstrijo poţrl. "Kdor drugim jamo kopa, sam v njo pade!" "Fiat justitia, pereat mundus!" še temelji na tacih egoističnih načelih, da taji eksistenčno pravo druzih narodov. Pozabili so pamphlethe, ki so jih rimali pred 100 leti na "velicega Korra": "Als Nap. Der Grosse, ohne Hut ohne Hose eine Filzlaus bus…" "Boţji mlini meljejo počasi – a sigurno!" Tiszu je padel kot ţrtev lastne politike! Dva vojaka sta ga ubila v njegovem vrtu. Socijalist dr. Adler ga je počil "Vihar grozan in pa strašan, gotovo to je sodni dan! Kar svet stoji, odkar ţivi, dočakal ni še tacih dni! In vendar, dasi ljudstva pol – muči glad, poţar in bol, Svobode le učaka dan – stoletja zasuţnjen Slovan!" Krek – Wilson Sta nam sveti imeni!389 388

nečitljivo

389

…vojna je končana z versajskimi mirovnimi konferencami. Nemčija je postala republika, izgubila je kolonije in Alzacijo, Loreno, Poznanjsko, Pomorjansko, Prusijo, Šlezijo, Porenje je demilitizirano, Posarje je pod skrbstvom Društva narodov, Avstro-Ogrska je razbita na nacionalne drţave, Turčija je zmanjšana za štirikrat, Italija je dobila ozemlje po londonskem paktu.

194


Iz razvaline stare Avstrije vstale so nove drţavice:Jugoslavija, Čehoslovakija, Poljska, Ogrska, Nemška Avstrija. S pomočjo bratov Srbov, veliko zasmotreno politiko Petra II. KaraĎorĎevića smo se ujedinili troimeni narod v enega 390. 1. svetovna vojna ni razrešila nasprotij med imperialističnimi drţavami, končala se je z gospodarsko izčrpanostjo in silovitimi druţbenimi pretresi, imperializem je dobil velikega nasprotnika, Sovjetsko zvezo. 390

Da bi mogli bolje razumeti politične in socialne razmere v tedanjem času, avtorja kronike pa analizirata politično dogajanje v tistega časa, je potreben krajši zgodovinski diskurz od 1918 do 1931. Neposredna prednica drţave Jugoslavije, ki je nastala v letu 1945, po končani II. Svetovni vojni, je bila kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), ki je nastala po prvi svetovni vojni in po razpadu AvstroOgrske. V novo drţavo so vstopile: Srbija, Črna Gora, Bosna, Hercegovina, Hrvaška, Slovenija in Makedonija. Skoraj ţe od naselitve Balkanskega polotoka pa do leta 1918 so se narodi, ki so se zdruţili v SHS, razvijali v različnih političnih, kulturnih in ekonomsko-druţbenih razmerah. V zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno so bile Slovenija, Hrvaška z Dalmacijo in Slavonijo, Vojvodina, Bosna in Hercegovina deli avstroogrske monarhije, Makedonija del otomanskega imperija, kraljevina Srbija in kraljevina Črna Gora pa sta bili samostojni drţavi. Srbijo so po letu 1915 deloma zasedli Bolgari, večino njenega ozemlja pa sta okupirali avtsroogrska in nemška vojska, ostanki srbske vojske so se v teţavnih razmerah prebili skozi Albanijo in se zatekli na Krf, kamor je za njimi prišla tudi vlada. Srbska kraljevska vlada in Jugoslovanski odbor sta 20. julija 1915 sestavila in objavila na Krfu t. i. Krsko deklaracijo o odsepitvi srbskih, hrvaških in slovenskih pokrajin od Avstro-Ogrske in o njihovem zedinjenju v Srbijo v drţavi, ki naj bi bila demokratska parlamentarna monarhija pod dinastijo KaraĎorĎevićev, v kateri naj bi bili vsi narodi enakopravni. Njej so se s svojo izjavo 11. avgusta 1917 priključili predstavniki črnogorske emigracije, ki je v Švici ustanovila Črnogorski komite nacionalne osvoboditve in se je ţe prej borila proti absolutizmu kralja Nikole. Po mnogih porazih in pod vprlivom oktobrske revolucije so iz avstroogrske vojske začeli mnoţično dezertirati. Vojake – dezerterje, v glavme kmete, so imenovali »zeleni kader«. Preboj Solunske fronte leta 1918 je spravil na kolena Bolgarijo in pospešil razpad Avastro-Ogrske. Predstavniki jugoslovanske burţuazije so 6. oktobra 1918 ustanovili v Zagrebu Naraodno vijeće, ki je izdalo razglas, da prevzema vodstvo drţavnih zadev, in se izreklo za zdruţitev s Srbijo. V Narodnem vijeću (Narodnem svetu) so bili predstavniki vseh burţuaznih strank, Radićeve Hrvatske seljačke stranke in socialdemokratov Hrvaške in Slovenije. Po odcepitve od Avstro-Ogrske je sabor Hrvaške v Zagrebu raazglasil, da pristopajo odcepljene pokrajine k drţavi SHS, in priznal vrhovno oblast Narodnega vijeća, ki je skušalo organizirati tudi svojo vojsko – nacionalno gardo – iz male mestne burţuazije, brezposelnih in demobilizirancev. Nevdar je bila ta preslaba, da bi nastopila proti oboroţenemu »zelenemu kadru«, ki je podpiral kmete pri razlastitvi veleposestniške zemlje. V Zagrebu in drugih mestih Hrvaške se je razmahnilo delavsko gibanje. Po zgledu oktobrske revolucije v Rusiji je delavstvo ustanovilo ponekod delavske svete. Ker pa revolucionarne delavske stranke ni bilo, se revolucionarna situacija ni mogla razviti v zmago revolucionarnih sil. Hrvaška in slovenska burţuazija sta se znašli v zelo hudem poloţaju: na eni strani ju je ogroţal »zeleni kader«, na drugi strani pa si je Italija poskušala prisvojiti velik del slovenskega in hrvaškega ozemlja, ki ji ga je obljubljal Londonski sporazum. Narodno vijeće je skušalo pomiriti ljudstvo z obljubo, da bo vsak kmet dobil dovolj obdelovalne zemlje. 8. novembra 1918 pa je poklicalo na pomoč srbsko vojsko in vojsko antante. Sklenilo je, da bo takoj zahtevalo v Beogradu politično zdruţitev s Srbijo, ker je postajal notranji in zunanjepolitični poloţaj vse bolj kritičen. Prav tako odločitev so sprejeli tudi v Podgorici, kjer je črnogorska velika skupščina razglasila 26. novembra 1918 odstavitev dinastije Petrović-Njegoš in zedinjenje s Srbijo ni drugimi juţnoslovanskimi pokrajinami v drţavo SHS. Velika skupščina Vojvodine je 25. novembra 1918 sklenila, da se Banat, Bačka in Baranja odcepijo od Madţarske in priključijo Srbiji. Delegacijo Narodnega vijeća je sprejel regent Aleksander 1. decembra 1918 v Beogradu in razglasil zedinjenje Srbije z vsemi jugoslovanskimi pokrajinami Avstro – Ogrske in Črne gore v drţavo SHS pod dinastijo KaraĎorĎevićev. Tako so tedaj rešili vprašanje oblike vladavine brez sklicanja ustavodajne skupščine. Odstopili so od načela federativne ureditve Jugoslavije in sprejeli centralizem, kar je srbski burţuaziji zagotovilo vodilno vlogo. To je izzvalo odpor v Črni gori in na Hrvaškem. V hrvaških polkih v Zagrebu je izbruhnil upor, ki so ga v krvi zadušili. Tudi delavci so v Zagrebu in v drugih mestih nastopili proti politiki Narodnega vijeća. Niso nastopili zdruţitvi, ampak načelom, na katerih naj bi se zdruţitve izvršila. Prvo jugoslovansko vlado so sestavili 20.decembra 1918. v njej so bile zastopane vse burţuazne stranke in socialni demokrati s programom »red in mir v drţavi«. Vse pomembnejše poloţaje so dobili

195


predstavniki srbske burţuazije. Do sklica ustavodajne skupščine je posle paarlamenta opravljalo začasno Narodno predstavništvo (v njem ni bilo srbskih socialnih demokratov in Hrvaške kmečke stranke). Predstavništvo je je 1. marca 1919 sestalo in izdalo zakon o volitvah v ustavodajno skupščino in nekaj neodloţljivih zakonov splošnega značaja, kar je izzvalo napetost v drţavi. Stavke so še bolj oslabile ekonomsko ţivljenje, ki je bilo zaradi vojne, pomanjkanja in inflacije ţe tako močno omajano. V takih razmerah je bil aprila 1919 v Beogradu kongres zdruţenja socialističnih strank in skupin. Te stranke so si dale ime: Socialistična delavska stranka Jugoslavije (komunistov). Večji vpliv revolucionarnih sil se je pokazal na občinskih volitvah, kjer je imela očiten uspeh komunistična partija, posebno v večjih mestih Srbije, Hrvaške in Slovenije, temu uspehu pa je sledila reakcija srbske in druge burţuazije: vse občinske odbore v večjih mestih so razpustili. Zaradi nezadostne enotnosti se KP ni mogla dovolj učinkovito upreti temu napadu. Volitve v ustavodajno skupščino so bile leta 1920 v znamenu volilnega nasilja nad komunisti, toda vlada vseeno ni dobila potrebne večine. V tem letu so vnovič izbruhnili kmečki nemiri in delavske stavke, proti katerim so uporabili tudi oboroţene sile. 30. decembra 1920 je vlada objavila zloglasno »obznano«, ki prepoveduje in razpušča vse delavske in druge organizacije pod vplivom KP. S tem so hoteli ţe pred direktnim napadom uničiti KP. Novembra 1920 je vlada podpisala rapalsko pogodbo. V začetku leta 1921 sta sestavila vlado Pašić in Pribičević z nalogo, da zaduši komunistične nemire in nezadovoljstvo kmetov. Kot odgovor na akcijo vlade se je ustanovil hrvaški nacionalni blok, h kateremu so pristopile vse hrvaške stranke pod vodstvom Stjepana Radića. Poleti 28. junija 1921 so sprejeli vodovdansko ustavo, na katero je istega dne prisegel regent Aleksander KaraĎorĎević. Ko se je Aleksander vračal iz parlamenta, je komunist Spasoje Stejić izvršil nanj neuspel atentat; atentartorja so najprej obsodili na smrt, nato pa na 20 let ječe. Notranjega ministra Milorada Draškovića pa je 21. julija 1921 v Delnicah ubil Alija Alijagić s skupino pripadnikov »Crvene pravde«, ki so ga zato obsodili na smrt in obesili. Te protestne akcije posameznih privrţencev revolucionarnega gibanja kot tudi nekatere druge je vlada in druga reakcija izkoristila kot povod za izdajo zakona o zaščiti drţave (21. avgusta 1921), s katerim so razveljavili vse komunistične mandate in KP prepovedali. V zunanji politiki se je Jugoslavija vključila v t. i. versajski varnostni sistem. Popolnoma se je podredila Franciji in izvajala njeno politiko na Balkanu, ker je upala na njeno pomoč v svojih odnosih z Italijo, Madţarsko in Bolgarijo. Ob podpori Francije so ustanovili »malo« antanto, h kateri so pristopilie Jugoslavija, Čehoslovaška in Romunija. Jugoslavija si je prizadevala, da bi izkoristila malo antanto za ureditev svojih odnosov z Bolgarijo. Marca 1923 so v Nišu podpisali sporazum z Bolgarijo, ki je priznala Jugoslaviji pravico do Makedonije; Bolgarija se je tudi obvezala, da bo prepovedala delo makedonskih iredentistov na svojem ozemlju. Vlada Pašić-Pribičević je leta 1923 razpisala volitve, da bi okrepila svojo večino, vendar ni uspela. Močno pa se je okrepila stranka Stjepana Radića, ki je dobila 69 mandatov. Zaradi ostrega spora s kraljem je Radić emigriral najprej v Veliko Britanijo nato pa SZ. Valada je skušala uveljaviti svojo politiko s tem, da se je opirala na poslance nemške in madţarske manjšine, zastopnike velike burţuazije, muslimanske spahije in makedonsko burţuazijo. Leta 1924 je podpisala pogodbo o prijateljstvu z Italijo in ji priznala pravico do Rijeke. Sklicala je tudi nekaj konferenc z italijanskimi predstavniki zaradi nekaterih še nerešenih vprašanj; leta 1925 so podpisali Netunske konvencije. Velike koncesije na račun slovenskega in hrvaškega prebivalstva so zaostrile poloţaj in izzvale padec vlade Pašić-Pribičević. Naslednjo vlado je sestavil Lj. Davidovič. Poslanci HRSS so nehali bojkotirati parlament, Radić pa se je vrnil v drţavo. Davidovićevo vlado je znova zamenjala koalicija Pašić-Pribičević. V tem obdobju t. i. parlamentarnega reţima so vse bolj omejevali politične pravice ljudstva. Decembra 1924 so prepovedali delovanje neodvisne delavske stranke (legalna oblika KP) in razpustili HRSS po zakonu o zaščiti drţave. Radića so zaprli zaradi domnevnih zvez z boljševiki. Na volitvah jeseni 1925 je dobila HRSS kljub terorju oblasti 67 mandatov; od teh so jih 50 razveljavili. Prisiljena h kapitulaciji, se je HRSS začela po navodilih Stjepana Radića pogajati z radikalno stranko. Odpovedala se je republikanstvu, sspsremenila svoj naziv v Hrvatsko seljačko stranko (HSS) in priznala monarhijo in vidovdansko ustavo. Radića so izpustili in HSS je prišla v vlado. Vendar je koalicija leta 1926 razpadla: Radić je ponovno prišel v opozicijo, ker kralj in vladajoči krogi niso hoteli ati Hrvatom in drugim narodom dejanskih narodnih pravic. Kralj je nato nastopil tudi proti Pašiću, na čelo vlade sta prišla radikala Uzunović in Vukičević. Ti vladi predstavljata prehodno etapo do odkrite monahristično-vojaške diktature. Razvoj dogodkov je privedel do sprave Radića s Pibičevićem in leta 1927 do ustanovitve t. i. seljačko-demokratske koalicije. Agrarna kriza in poslabšanje poloţaja kmetov in delavcev sta povzročili vse večje nezadovoljstvo mnoţic in zaostritev odnosov v paarlamentu kjer je najostreje nastopal Stjepan Radić. Da bi se rešil Radića in zastrašil druge politične voditelje, je kralj Aleksander poleti leta 1928 organiziral teroristični obračun: na seji narodne skupščine je poslanec Puniša Račić ubil Pavla Radića in Djura Bosarička, Stjepana Radića in Grandja pa hudo ranil. To je izzvalo val ogorčenja po vseh večjih mestih in povzročilo vse močnejšo zaostritev političnega poloţaja. V taki

196


Kakor smo bili pred veki let. Lastna favšija nas je spravila v avarsko oblast, iz ktere nas je rešil Samo, a ista nas je pahnila pod peto Frankov. Ogrska zagozda nas je in nas še loči v severne in juţne in plačana učenost slavista slavistov je stvarila Hrvatom in Srbom različni majki, sicer, bi bili Avstriji ţe poprej nevarni. Ogri so pograbili Hrvate, Nemci Slovence in je opredelili v Štajerce, Krajnce, Korošce, Primorce. "Divide et impera!391" Potihnil vihar je, polegel se serd je človeški In v zoro jutranjo se zbudil naš narod je – večji! A temna še daljna bodočnost pred njim se razgrinja: Nerešenih bratov usoda nas kliče, bodri opominja! Za svobodo bratov teh naše nadaljno je delo. Za srečo, povzdigo le-teh zadačo veselo Naprti si vsaki na rame, Ter nalogo sveto prevzame, Da z delom zasmerjenim naša bo zmaga. Pometimo z naših tal Laha sovraga! Vsled razpasle se griţe in španske smo s prvim oktobrom započeto šolsko leto z 20. oktobrom prekinili in še le 15. novembra nadaljevali. (ukrep deţelnega šolskega sveta). Umrla je zelo nadarjena učenka Imperl Olga, pa tudi večjih, močnih ljudi je šlo več pod grudo. V počitnicah izvršeno šolsko popisilo je imelo 120 otrok obiskajočih: 60+60. Domačih 54+51 =105 in 15 prostovoljcev. Krajni šolski svet je ostal stari in imel prvo sejo 15. septembra 1918. Proračun je iznašal 2881 K po starem prispevniku. Druga seja je bila 15. prosinca 1919. V tej smo sestavili račun s prebitkom 14.76 K. Poprejšnje leto namreč je izkazalo deficit 176 K. situaciji je kralj Aleksander ukinil vidovdansko ustavo, razpustil skupščino, prepovedal vse politične stranke in organaizacije in razglasil vojaško-monarhistično diktaturo, t. i. šestojanuarsko diktaturo. Sestavili som vlado generala P. Ţivkovića s srbskimi in hrvaškimi predstavniki velikega kapitala in veleposestnikov. Vojaško-monarhistična diktatura se je obdrţala vse do »majskih volitev« leta 1935. ves ta čas so poskušali razne politične manevre, da bi diktaturi ustavrili masovno politično podlago s pomočjo fašizacije raznih mnoţičnih organizacij (posebno »Sokola«) in od zgoraj umetno ustanovljene politične stranke (n. pr. Jugoslovanska nacionalna stranka). Konec leta 1929 je kralj z ukazom spremenil dotedanje uradno ime drţave – Kraljevina Srboh, Hrvatov in Slovencev – v ime Kraljevina Jugoslavija. Namesto dotedanjeteritorialno upravne delitve na »oblasti« je evedel delitev na »banovine«, hkrati pa je najostreje preganjal vse, kar se ni strinjalo z njegovo diktaturo. Ko se je nezadovoljstvo narodov ponovno vse močneje organiziralo, zlasti pod vplivom komunistične partije Jugoslavije, se je diktatura zatekla k navideznem vračanju ustavnosti in parlamentarizma. Leta 1931 je kralj razglasil novo »ustavo«; »dovolil« je ponovno delo političnim strankam, ki sprejmejo principe »ustave«, ki jo je on predpisal. V teh razmerah niso delovale samo demokratske in napredne sile, ampak tudi najbolj reakcionarne agenture tujega fašizma, katerim reţim v Jugoslaviji ni bil zadosti reakcionaren. Začetek konca šestojanuarske diktature pomeni umor kralja Aleksandra v Marseillu, ko je prišel na uradni obisk v Francijo. Neposredno po smrti Aleksandra je sestavil vlado Bogoljub Jeftić. Ne samo ta vlada, tudi naslednje vlade, kot npr. Stojadinovićeva vlada in vlada Cvetković-Maček, so si prizadevale, da nadaljujejo s fašizacijo drţave… 391

(lat.) Deli in vladaj!

197


Mesca novembra so vse ţeleznice in vse ceste mrgolele domu vračajočih vojakov, vozov, konj, sploh cela selitev narodov. Za par sto kron se je kupilo par upreţnih konj, za 500 K pa ţe tudi koleselj poleg. Tega časa smo se bali. Maroderji so nadloga. Da ni bilo tako hudo, je povod internacija Boroevićeve armade po Lahih = 300.000 moţ. Sicer krivično dejanje, a zaledju dobrodošlo, sicer bi bilo še več tacih pobojnih prizorov, kakor v Pragerskem. Tam so "zasluţni ogrski veteranje" vse stolkli, vino pa spustili. Restavrateur jo je komaj unesel. In samo za to, ker nekemu "soldaku" ni hotel več vina dati. Kupovali smo od oficirjev naplenjene zlatovine, tkanine, vezenine, oroţje, ure, sveče, milo, sladkor, kavo, sir, salame, vse "en groš". Vozili so seboj po zabojih. Podplati in usnje je poprej stalo po 300 K kiligram, sedaj smo dobivali po 17 K. platno, sukno 15 K do 30 K, ţida 40 K meter. Da bi bil kdo slutil? Kronist je kupil par konjev in voz za 300 K, prodal za 800 K čez 4 tjedne, a dalje drţeč, bi bil dobil čez ½ leta tisučaka. Neka bude! Toliko v pojasnilo situacije v "prvih dneh svobode". Proslavljali smo to leto 14/12.1918 dan Ujedinjenja SHS; 8/1. Vodnika: Ilirija; 30/4.1919 prevoz zemeljskih ostankov Zrinjskega in Frankopana iz Dunajskega Novega mesta v Zagreb392; 28. junija Vidov dan393; 12/7 imedan Ujedinitelja. Vse po programu z bogosluţjem in petjem "Narodne himne" in "Te Deum – himno Ambrozija". V šoli smo obrazloţili vsakokrat velik pomen slavlja. Nato pa "Lepa naša domovina". Na igrišču smo poigrali in plesali kolo z tekstom, na kar so se razšli mali in veliki. Pri vsaki priliki naglašamo zaslugo bratov Srbov za naše osvobojenje in uglabljamo zavedanje narodnega ujedinjenja. Ugled in moč nam zamore dati le skupnost SHS. Kakor se cepimo nas ne bo več. Pogoltnili nas bodo Lahi, Švabje, Madjari. Kdor drugače govori, je podkupljen, je izdajica naše narodne edinosti, je naš grobokop. (in to so vsi Šušteršičijansci in klerikalci).394 392

Zrinjski Petar, grof (1621-1671), pesnik in hrvaško-dalmatinsko-slavonski ban; s Turki se je neprestano vojskoval; s Frankopanom Franjo Krstom Trsatskim (11643-1671), sin Vuka Krsta, zadnji član druţine, je skoval zaroto in dogovor s Turki, da bo odtrgal Hrvaško od Avstrije; Toda Dunaj je zvedel za njihovo akcijo; Zrinjski in Frankopan sta odšla na Dunaj, da bi izprosila od cesarja pomilostitev, tam pa so ju prijeli, obsodili in usmrtili v Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt) 30. aprila 1671. 393

Od srbskih praznikov sta se zelo hitro prenesla v Slovenijo Vidov dan in dan sv. Save. Prvega so proslavili v Ljubljani takoj leta 1919, in to večer prej pa tudi na sam dan sv. Vida (28. junij). Vidov dan je bil spominski dan »bojevnikov za vero in domovino«, spremljale so ga različne proslave in vojaške parade, osnovne šole in gimnacije pa so na ta dan zaključevale šolsko leto in delile spričevala. 394

Za proslavljanje najpombnejših, usode polnih sprememb v letu 1918 sta bila na voljo dva datuma. 29. oktober in 1. december. Hrvaški sabor je 29. oktobra razglasil za pretrganje vseh drţavnopravnih odnosov in zvez z Avstro-Ogrsko, neodvisnost dalmacije, Hrvaške, Slavonije, reke ter njihov pristop v skupno drţavo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Narodnemu svetu (Narodno vijeće) Slovencev, Hrvatov in Srbov je priznal vrhovno oblast. Istega dne je bilo v Ljubljani v enakem duhu veliko manifestacijsko zborovanje na Kongrsnem trgu. Prvega decembra je regent Aleksander v imenu kralja petra razglasil zedinjenje Srbije z deţelami neodvisne drţave Slovencev, Hrvatov in srbov v enotno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. 29. oktober je bil samo slovenski in hrvaški praznik (na Slovenskem so ga imenovali dan osvobojenja). 1. december pa jugoslovanski praznik (na Slovenskem so mu rekli dan zedinjenja). Oba praznika so priznavali v obeh slovenskih političnih taborih, vendar so nanju dostikrat gledali različno. (prvodecembrski praznik so leta 1918 izjemoma praznovali Slovenci 14. decembra).

198


Zaprisegli smo 2/7.1919 prilično društvenega zborovanja pri sv. Jederti našo zvestobo SHS Kraljevini in nje Osvoboditelja Petru I. (Markonjiću). Prisego nam je uzel naš novoimenovani gospod okrajni šolski nadzornik Ludvik Černej395. Njegova preteklost nam porok za procvit narodne prosvete. Spesnil in spisal je samo vznešene in lepe sestavke za šolo in dom. Slovo je uzel od nas poprejšnji gospod okrajni šolski nadzornik g. Vodušek. I njemu hvaleţen spomin za toliko nam izkazanih dobrot. Bila sva od 11. leta starosti vedno sošolca, zako vljudski, kakor latinski šoli in na učiteljišču. I sluţila sva izvzemši 10 let "skupnem okraju". Baron Műller Hornstein je postal dvorni svetnik in šel ţe mesca maja 1918 v pokoj. I on je bil meni zelo naklonjen. Bog ga ţivi! D or Wolte mi je sledil kot okrajni glavar, a ţe novembra je zapustil z drugimi nemškimi uradniki Celje in se salviral v nemško Avstrijo. Oblast je prevzel "narodni svet" ki se je ţe v prvih dneh novembra 1918 sestavil iz uglednih narodnih moţ Celja. Enako tudi po trgeh in občinah, koder so sedeli zagrizeni Sűd-Markovci in Schulvereinci, dokler se ni v Ljubljani, Zagrebu sestavilo "narodno viječe". Šolsko upravo je prevzel Višji šolski svet v Ljubljani in pod poverjeništvom Brejc-Vrstovšek-a. Globočnik je prevzel deţelno upravo, kterej pa pri vsej blagosti srca in nadarjenosti brihtne glavce ni bil kos, kakor na našo največjo ţalost kaţe izguba Korotana, naše slovenske politične zibeljke. Tako so nas prehiteli Lahi in Švabje in ugrabili Gospo Sveto, Beljak, Celovec. Stegnili so še kremplje za Slovenskim Gradcem in Mariborom, a naš junak Majster396 "Vojanov«, z liro in

395

Černej Ljudevit (1870-1937), slovenski šolnik, pedagoški in mladinski pisatelj. Avtor številnih pedagoških člankov in razprav, sestavljalec osnovnošolskih učbenikov (čitank, računic) in dveh učnih priročnikov, ljudsko-prosvetni delavec na področju sadjarstva, vrtnarstva in čebelarstva. 396

Maister Rudolf Vojanov je bil rojen 29. marca 1874 v Kamniku kot najmlajši sin finančnega usluţbenca Franca Maistra in Frančiške, rojene Tomšič. Oče je bil rojen v pečarski druţini v Ptuju, mati pa v kmečki in poštarski druţini v Trebnjem na Dolenjskem. Rudolf je kmalu izgubil brata in očeta. Starejši brat Artur je umrl za davico, ko je bil star sedem let, mlajši brat Ernest, ki je bil ţelezniški uradnik, pa je umrl za jetiko, star 37 let. V osnovno šolo je Rudolf hodil v Mengšu in v Kranju, niţjo gimnazijo je končal v Kranju, 5. in 6. razred gimnazije pa je obiskoval v Ljubljani. Z majhno pokojnino, ki jo je mati dobivala za pokojnim očetom, je sinu le teţko omogočila šolanje. Po 6. razredu gimnazije je Maister odšel v domobransko kadetsko šolo na Dunaj in jo 1894 končal. V sluţbi je bil v Ljubljani, Celovcu, Brucku, Przemyslu, Celju, Gradcu in v Mariboru. Leta 1905 se je poročil z Marico Stergerjevo iz Logatca. V zakonu sta se jima rodila sinova Hrvoj in Borut. Ţe z imenoma sinov je javno pokazal svojo narodnostno usmerjenost. V Przemyslu je Maister zbolel in se zdravil tudi v Dalmaciji in v Egiptu. Po okrevanju ni bil sposoben za vojaško delo na fronti, zato je opravljal le dela v vojašnicah. Kot poveljnik 26. črnovojniškega okroţnega poveljstva (Landsturmbezirkskommando) v Mariboru, kjer je sluţboval med 1. svetovno vojno, se je druţil s Slovenci in hodil v Narodni dom. To so mu mariborski Nemci zamerili in ga toţili vojaškim oblastem. Ob manjšem domnevnem prekršku je bil marca 1917 kazensko premeščen v Gradec. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil, tudi na posredovanje dr. Antona Korošca, oproščen in se je po treh mesecih vrnil v Maribor.

199


mečem jih je pobrisal!" Došla srbska pomoč je ukrotila nemško pohlepnost. A obmejna komisija sestavljena iz Američana i Angleţa in Francoza in Laha in Slovenca je v našo škodo odločevala, kjer je le mogla. Tako smo izgubili tudi Špilje in Radgono in Pečuh, pa precej Banata. Okrajno glavarstvo je zasedel dor Andrejka, znan po očetu, autorju "Slovenski fantje v Bosni!"397 Neizprosna smrt je iz naših vrst ugrabila priljubljenega g. dvornega svetnika Petra Končnika v pokoju v Gradcu in mu zatisnila trudne oči. In tovariša in uzornega učitelja Vodušeka Gust. Okrajnega šolskega nadzornika. Prenaporno delo, pa slabotna konstitucija sta pogodili njegovo zgodnjo smrt. Najpomembnejša dejanja je Maister opravil v prevratnem času, v letih 1918 in 1919, v Mariboru in na slovenskem Štajerskem, sodeloval pa je tudi v bojih na Koroškem. V času priprav na plebiscit je bil predsednik Narodnega sveta za Koroško. Leta 1921 je bil predsednik jugoslovanske komisije za razmejitev z Italijo. Leta 1923 je bil upokojen skupaj s starejšimi častniki, ki so prej sluţili v avstro-ogrski vojski, čeprav je bil star šele 49 let. Po upokojitvi je general Maister v Mariboru sodeloval pri organiziranju slovenskega kulturnega ţivljenja. Ker so se pojavili prvi znaki delovanja nemške narodne manjšine, je veliko časa posvetil narodnoobrambni dejavnosti. Ko je bila 1. decembra 1928 v Mariboru ustanovljena Narodna odbrana za mariborsko oblast, je bil general Maister izvoljen za predsednika odbora. Na njegovo pobudo je bila avgusta 1933 v Mariboru ustanovljena veteranska organizacija borcev za slovensko severno mejo z imenom Zveza Maistrovih borcev. General Maister je bil izvoljen za častnega predsednika te organizacije. Ţe pred upokojitvijo je začel bolehati za vnetjem ţivcev v nogah, in ker ni bilo primernih zdravil, je skoraj povsem ohromel. Kljub temu je rad zahajal v Zavrh pri Lenartu, kjer mu je prijatelj notar Štupica dal na voljo svojo hišo nad vinogradi. Prijetno se je počutil sredi kmečkega ţivljenja v Slovenskih goricah. Na počitnice je zahajal tudi na Unec pri Rakeku, na posestvo, ki ga je podedoval po teti. Tam ga je zadela kap in je 26. julija 1934 umrl. Ob prevozu njegovih posmrtnih ostankov z Unca v Maribor se je generalu Maistru poklonila velika mnoţica ljudi v Ljubljani in v Celju. V Mariboru so pripravili mrtvaški oder v veţi mestnega magistrata, kjer so se od njega poslovili Mariborčani. Dne 28. julija 1934 so generala Maistra z velikimi častmi pokopali na pobreškem pokopališču v Mariboru. 397

Jernej Andrejka plemeniti Livnograjski, slovenski častnik, plemič in pisatelj, * 1850, † 1926. Napredovanja podpolkovnik AOM (?) Dela Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878.

200


Sladko snivaj blaga duša. Prof. dr. Poljanec je imenovan višjim šolskim nadzornikom. Naznanila smo štirikrat razdelili. Verske vaje kakor navadno. Dotacija se uravnava, draginja pa ţe zopet narašča vsled navijanja cen po veriţnikih in špekulantih. 31/7. 1919 konec!

201


2.44.

Šolsko leto 1919/20

Pričetek šolskega leta datira od 1. oktobra 1919. Šolsko popisovanje je dalo 21+13 v Razborju, 22+12 v Okroglicah, 1+6 v Jevši, 4+4 v Poljani, 4+4 v Podgorici, 3+5 prostovoljcev. Negodnih 3+6 vsled nerazvitosti pustili še pol leta doma. Krajni šolski svet je v svoji seji dne 19/10. sestavil proračun: 3682 K. Tokrat sta bila navzoča oba krajevna šolska sveta: stari in novi za vse slučaje. V novem imam princip. nasprotnika svaka Roštoharja398, kteri je svoječasno trdil, da bo bolje, ako se "šole razkopajo, učitelji pa pobijejo". Novi krajni šolski svet je osmero oseben: Janez Roštohar, Jur Koritnik 399, Martin Kosm400. Izvolitev teh je bila ba občini v Loki priporočena po Matiji Jugu, kteri je hotel v Krajni šolski svet spraviti razpor. Iz Jurkloštra je voljen Joţef Špec na Polju401, miren, dostojn in trdni posestnik. Iz Zabukovja je poslan stari prejšnji član France Imperl Dovgerški. Kot krajni šolski ogleda je bil dekretiran Anton Jurko. Izven tega sva z g. katehetom tudi članova. Načelnikom je bil izvoljen Joţef Špec, namestnik Janez Roštohar. Druga seja z letnim računom za 1919 se je vršila dne 28/3.1920 s primanjkljajem po 6 K. Ostali smo člani Mohorja402 Slovenske Matice in Slovenske šolske matice. Naročeni smo pa tudi na Sadjarja403 in Čbelarja404 in Kmetovalca405. 398

Rostohar Janez, roj. 24.12.1861, umrl 18.03.1949, poročen z Neţo Brečko, roj. 05.01.1854. ţivela sta na Razborju 31 (Lisce) 399

Koritnik Jurij, roj. 16.04.1875, stanoval v Okroglice 10

400

Kosem Martin, roj. 24.08.1870, umrl 03.02.1944, stanoval v Okroglice 23 (Podvin)

401

Špec Jožef, roj. 30.03.1868, umrl 16.05.1943, stanoval Polana 2 (Polje)

402

Mohorjeva družba - Ustanovitev druţbe za izdajanje dobrih slovenskih knjig sta 27. 7. 1851 javno razglasila kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janeţič s skupino prijateljev. K temu jih je spodbudil škof Anton Martin Slomšek. Za zavetnika so si izbrali sv. Mohorja. 1852 je Društvo sv. Mohorja poslalo 785 članom prvi knjigi. Avstijska oblast je društvo potrdila leta 1853. Prvi vodja je bil Andrej Einspieler iz Celovca. Tam je bil tudi sedeţ Mohorjeve druţbe, saj je bil Celovec bolj slovenski kot Ljubljana. Člani Mohorjeve druţbe so bili Slovenci vseh poklicev in stanov. V seznamu članov najdemo poleg škofov, ţupnikov, doktorjev in profesorjev ter šol in knjiţnic tudi kuharice, kmete in dijake. Prvih trinajst let je bila Mohorjeva druţba edina slovenska zaloţba. Vsako leto je svojim članom poslala redno zbirko s koledarjem in slovenskimi večernicami. Pri tem je ni ustavila nobena vojna. Redna zbirka izhaja vsako leto še danes. 1862 je razpisala nagradni natečaj za nova besedila: za povest ter zgodovinsko in naravoslovno študijo. Ko se je po prvi svetovni vojni Avstro-Ogrska sesula, je general Maister svetoval Mohorjevi druţbi, naj se iz Celovca umakne na Prevalje, dokler se razmere ne uredijo. S seboj so vzeli vse, razdrli so tiskarske stroje in jih odpeljali. Tudi veliko usluţbencev je odšlo skupaj z Mohorjevo druţbo na Prevalje.

202


Izposodilo se je dokaj snopičev na dom, osobito čez zimo. Telovadbo in povrtno delo smo pridno gojili. Cepili smo trto in drevje na razne načine z uspehom, tako marelice in češnje in jablane in hruške. Le orehi nam niso gratali. Cerkvene obrede v prejemu svetotajstva smo opazovali in bili udeleţeni pri slavnostnih cerkvenih prireditvah: patrocinijDne 24/6.1920 se je vršila kakonična vizitacija po dekanu č. g. Krulcu, prijatelju mladine in učiteljstva. Nadzoroval je šolo dne 10/5.1920 g. nadzornik L. Černej in klasificiral zmoţnost učitelja 1, metodo 2, točnost 3. Ţenska ročna dela je poučevala g. Vida Eisenhuth z dobrim uspehom. Nalog: šolski obisk je strogo nadzorovati. Narodnim praznikom so proglašeni: 1/12, 17/12, 28/6, 12/7. Vse te smo slavnostno praznovali z bogosluţjem, petjem narodne himne, deklamacijo primernih poemov, nagovorjem o pomenu dneva. Na posebno odredbo Okrajnega šolskega sveta smo morali dne 22/7., torej tjeden pred normalnim sklepom vsled oslovskega kašlja s šolskim poukom končati. Naznanila smo delili 15/12., 15/3., 15/6. Počitnice kot običajno. Okrajno glavarstvo: Dor Ţuţek. Letina je bila sušna, a blagoslovljena. Ujim ni bilo. Dotatia urejena po srbskem zakoniku, prirejena prikladno sedanjim draginjskim razmeram. Zahvalo za njo vemo demokrata: Dor Kukovec, Dor Kramer, Dor Pribičevič. Sploh imamo v Srbih glede spopolnitve naše šole v vsakem oziru do danes največjo zaslombo. Višji šolski nadzornik Vadnjal. Draginja podprta z "izvoznicami" ima svoje ţalostno poglavje. Dosedaj se še ni našel nobeden drţavnik, ki bi jej bil kos. Pa zakaj ne? Nam znano. Valuta mora padati, dokler prejemamo "prodajne" milijarde v tujem in ne v svojem denarju. Prodajne pomeni naš izkupiček. Ţalostno!

Novi drţavi Avstriji je pripadel del Koroške s Celovcem, zato se je Mohorjeva druţba odločila, da se bo dokončno nastanila v Celju. Spet so vse naloţili na vlak in odpeljali v Celje. 403

strokovna revija Slovenski sadjar je izhajala od leta 1913 do 1933. Izhajala je enkrat mesečno.

404

strokovna revija Slovenski čebelar je izhajala od 1898 leta, enkrat mesečno.

405

strokovna revija Kmetovalec je izhajala od leta 1884 do 1944, enkrat mesečno.

203


2.45.

Šolsko leto 1920/21

Točno začeli, točno sklenili. 1. oktobra 1920 in 31/7.1921. Obekrati smo bili v cerkvi, kjer smo prosili oz. se zahvalili za boţjo pomoč. Statistika šolskega popisovanja nam navaja 59+33=92 šoloobveznih in 54+23=77 šoloobiskajočih domačinov. Prostovoljcev smo imeli 9+9=18, tedaj skupaj 95 obiskajočih domačih in tujih. Zima ni bila prehuda, saj je bil celi prosinec, februar in marec brez snega; a druga polovica aprila in majnik je venomer prščalo. Zato nam je sadje pozeblo, oz. se radi deţevja cvetje ni oplemenilo in je obletelo. Obisk je bil med zimo bolji od onega poleti. Zato smo šest strank poslali v Laško na sodnijo k pouku, kar je pomoglo. Od novih učnih knjig smo uvedli vse tri stopnje "šolski listač". Prvo od našega okrajnega šolskega nadzornika L. Černeja, drugo od Rapeta, tretjo od Flereta. Dobro delo! Poučevali pa smo mladino tudi na šolskem vrtu v sadje – trto – čbeloreji, gnojitvi, poljedelstvu, ţivino in vinoreji in delali poučne izlete v divno bliţnjo okolico. Raz starega gradca Reutenbergov in Lisce smo motrili našo daljšo romantično in zgodovinsko imenitno okolico, spominjajoč se tlake, robote, turskih in črnih vojska, francoskih marodarjev in rokovnjačev. Ţenska ročna dela so se po gospej Gvozdanovi smotreno uspešno poučevale. Prinesli smo si 2 panja bučel, postavili telovadni ogrod, zamazali cisterno da drţi, nabavili ubogim učencem knjige in pisala in zvezke in volno dali nekterim celo obuvala in stare obleke. Zasadili spominsko lipo "Jugoslavijo" na igrišču, pridobili novega graščaka Rude za šolo, da je poklonil petero knjig moderne za učiteljsko knjiţnico, itd. itd. Narodne praznike smo spoštljivo obhajali: 29/10., 1/12., 17/12., 24/5., 28/6., 12/7. S sporedom. Peli so otroci in orglal kronist. Šolska izvestja smo razdelili 15/12., 15/3., 16/6., 31/7. Svetotajstva smo prejeli: 4/10., 7/12., 16/3., 21/6, 27/7. Birmancev se je nekaj poslalo v Sevnico. V bliţini so bile "črne koze", ktere pa je zavrnilo slabo in hladno deţevje konc aprila in basta. Leto je bilo sušno. Stisnemo lepo, dobro vino, a klaje bore malo. Cena mesu je tedaj padla na 18 K, a se je med zimo uspela na 28-31 K. Draginja se uspenja in je za reveţe usodna.

204


Hudo je občutimo uradniki in druţinski očetje. Obutev, par 700 K, srednja obleka 2000 K, bela moka 20 K, sladkor 60 K, kava 100 K, olje 70 K, meso 2832 K, salo 72 K, fiţol 16 K, riţ 32 K, koruzni zdrob 14 K, vino 40 K, petrolje 20 K, sveče 32 K, ričet 14 K, kaša 14 K, ţganje 120 K, sir polemendolski 120 K. Dotacijo so nam z dnevnicami zboljšali in alimentacijo za nepreskrbljene do 18 let priznali, a so veriţniki šli za toliko višje s ceno. Ustavo smo s pomočjo "Samostojneţev" dobili, a Radičeva in Korošci je ne marajo. 17/4 in 5-6/5. je zapal sneg. 11/5., 15/7., 16/8. toča. 17/10.1920 proračun = 1159 K, 3/7.1921 račun de. 590 K. Nadzorovani 23/6.1921. Redi 1,2,-2,-2,2,1. Deo gratias!

205


2.46.

Šolsko leto 1921/22

"Cives, Cives pecunia quaerenda primum virtus post numos!" je veljalo ţe pred dve tisuč leti, kako bi danes ne? Vse stiče za pridobninami: erar, davkarija, "die streitbare Kirche", pa tudi ministri. Kmetič ceni vole od sejma do sejma više, drţi svoje pridelke od mesca do mesca draţje; trgovec skaka od 100 na sto odstotkov gor, le gor, a konzumenti čakamo na povišico! Draginja naravnost neznosna. Kdo nas otme? V tacih teţkih mislih smo začeli novo šolsko leto 1/10. Popisanih sem imel: Razborja: 20+14; Okroglice 16+4; Jevše 2+7; Podgorica 7+2; Poljana 5'3; tedaj 50+30=80. Prostovoljci Loka: 9+4; Sevnica 2+6; Zabukovje 1. Tedaj obiskujočih 80 domačih in 22 tujih in 6 negodnih = 108 – 9 dospelih 99. Dne tretjega sušca 1921 je ostavil za vselej naš planet Franc Meško, nadučitelj na Zidanmostu, vsled posledic prenapornega trpljenja med vojno kot samaritan. Ponesli smo ga v častnem spremstvu na blagoslovljeni vrt Loke, kjer so mu trije govorniki: č. g. dekan Dor Krulc, tovariš nadzornik g. Lj. Černej in poslanec Drţič imenom ţelezničarjev v slovo spregovorili. Prvi je apostrofiral Kozje (100 m visoko): "Vi visoki hribi, sramujte se! Vi ste napram zaslugam rajnega pravi pritlikavci! Tolike so njegove zasluge za trpeče človeštvo! R.i.p. Višje nadzorstvo za ljudske šole se je za bivše Štajersko poverilo tovarišu Francetu Gaberšku, za bivše Krajnsko pa tovarišu Engelbertu Gangl-u. Dor Poljanec pa nadzoruje sedaj srednje šole. Organizacija! Poverjeništvo za pokrajino Slovenijo glede šolstva se je izročilo g. Dor Skaberne-tu in Benku.

206


Pokrajinski kralj. namestnik za Slovenijo je postal Hribar 406, bivši ljubljanski ţupan za časa potresa. Ubogo šolsko mladeţ mučijo razne bolezni: griţa, kašelj in španska. Pa tudi zima je bila zelo trda in huda. Ţe 23/10. je zapal sneg. Naša rešitev je bila le ta da smo si pravočasno oskrbeli dovolj drv. Verske vaje kot navadno. Učni teksti lanski. Proračun smo ţe omenili v seji 3/7.1921: 12256 K. Letni račun se je pregledal v seji dne 7. maja 1922 Prejemki: 11564 K; izdatki: 11417.50 K tedaj 147.28 K pribitka. Dne 11/5. je preiskala posebna komisija šolsko poslopje ter odredila sledeče: šola se razširi v dvorazrednico. V to svrho se sedajna učna soba prezida in iz učiteljevega stanovanja odpravi ena stena (ki loči 2 sobi). Tako se dobita 2 razreda brez velicih stroškov, in še za voditelja ostane stanovanje. Za drugo učno moč pa se poišče stanovanje na vasi. Gradbene hibe se popravijo, les deloma izmenja, ţlebovi omislijo novi.

406

Hribar Ivan (1851-1941), slovenski politik. Rodil se je v kmečki druţini, bil urednik in ravnatelj praške zavarovalnice (ljubljanske podruţnice) Banka Slavija (1876-1919), ljubljanski ţupan (1896-1910). Za njegovega ţupanovanja je dobila Ljubljana vodovod, plinarno, elektrarno, električno cestno ţeleznico, Zmajski most. V Jugoslaviji je bil pooblaščeni minister in poslanik v Pragi (19191921) in pokrajinski namestnik v Ljubljani (1921-1923). V politiki je zastopal s Tavčarjem radikalno smer nasproti "elastikarjem" Šukljetu, Kerniku in Levcu. V začetku devetdesetih let sta postala s Tavčarjem prvaka narodno napredne stranke. Ognjevito je zagovarjal misel o slovanski vzajemnosti in gojil zveze z češkimi, hrvaškimi in srbskimi drţavniki. Čeprav je zastopal avstroslovansko zamisel, je bil dunajski vladi sumljiv, zato ga ni hotela 1910 ponovno potrditi za ljubljanskega ţupana. Med prvo svetovno vojno je bil sprva konfiniran, pozneje pa zaprt. Hribar se je ukvarjal z leposlovjem, pisal članke in prevajal. S Tavčarjem je izdajal političen in leposloven list Sloven (1884-1887). O svojem delovanju je izdal obseţne spomine z dodatkoma (19281933). Delo je dragoceno gradivo za kulturnega in političnega zgodovinarja. Po aprilskem zlomu leta 1941 je obupal, da bi dočakal osvoboditev, zato si je vzel ţivljenje

Nagrobnik na ljubljanskih Ţalah (fotografirano leta 2004)

.

207


Ravno ta dan si je izčrpal g. nadzornik potrebno statistiko, v dokaz da je Razbor obiskal je pregledal tudi vse zvezke za naloge. 22/6.1922 se je vršila kanonična vizitacija po č. g. Krulcu, blagem, učiteljstvu in šoli naklonjenem nadţupnikom iz Laškega. Povoljno! Isti je benediciral tudi novo zrezano gotiško obhajilno mizo 407 v farni cerkvi. Izrezal jo je domači umetnik Joţe Imperl iz Povrs št. 38 za 7000 K, les so darovali: Anton Jurko iz Stare Glaţute, Beršnak Franc in Špec Joţef – cekmeštra. Delo je krasno in povišujo vzneseno lepoto cerkve. Osmega junija 1922 se je vršila v Belgradu Kralj Aleksandrova poroka z Rumunsko kraljičino Marijolo (23 letno) nad vse sijajno. Šole so proslavile ta veseli dogodek z cerkvenim bogosluţjem in šolsko veselico na Stari Glaţuti. Koštruna smo plačali: 400 K, vse drugo pa je blagosrčni dolgoletni šolski načelnik Glaţutar408 podaril nadebudni mladini. Pelo, prednašalo, igralo, jelo in pilo pa tudi učilo se je. Otrokom in vsem udeleţencem ostane ta blagi dan v najlepšem spominu. Ţivijo! Vidov dan smo sijajno proslavljali z enakim programom kakor druga leta. 28/6. smo koncem slavlja sklenili s šolskim poukom in pričeli z velikimi jesenskimi počitnicami, ktere bodo letos izjemoma trajale do inclusivo 15. spetembra. Glasom odloka pokrajinskega poverjeništva za bogosluţje in vero se izenačijo velike počitnice na vseh učnih zavodih tako, da trajajo celi julij in august. Koder je nujno, sme se v mescih septembru, oktobru izvesti dopoldanski nepretrgan pouk, da so otroci ţe ob 1 h popoldne doma in na pomoč pri delu in paši. 407

obhajilna miza v farni cerkvi na Razborju, ki jo je izdela mizar Joţe Imperl (fotografirano leta 2005)

408

Glažutar - vzdevek Antona Jurka

208


Dotacija se je v toliko izboljšala, da so dnevnice fiksirane z 24 din za vsako učno osebo; za otroke in ţeno pa 5 din dnevno. Seveda še to daleč ne zaleţe najnujnejšim potrebam, a dobro je koljkor je. O Duhovem je umrl na pljučnici zelo čeden in marljiv učenec Pintar Ivan409. Blagor mu! 11/6. smo se v Loki snišli in odkrili spomenik tovarišema Zornu Josipu in Mešku Francu410. Blagor njima.

409

Pintar Ivan (Janez), roj. 29.05.1908

410

Na Loškem pokopališču ni več obeleţja za imenovana Zorn Josipa in Meško Franca, ter je tako verjetno, da sta grobova prekopana.

209


2.47.

Šolsko leto 1922/23

Šolsko leto se je pričelo ţe 15. septembra po 10 tjednov trajajočih počitnicah. V teh smo od hiše do hiše nabrali 82 šoloobveznih otrok, a vsled telesne nesposobnosti jih 12 doma pustili še eno leto. Tako je bilo le 70 domačinov, kterim smo privzeli še 21 iz druzih šolskih okolišev. Skupaj tedaj 91. Med letom jih izstopilo sedem, a so se nadomestili z drugimi v pastrisko sluţbo vstopuvšimo. Umrl ni n obeden, kot je sploh bilo to leto glede zdravstvenega stanja izborno. K temu je sigurno pripomogla kruta zima in še v aprilu in maju padajoči sneg, kteri pa razen orehom ni škodoval. Obisk šole je bil vseeno pozimi dober, a poletu vsled mnogega dela pomanjkljiv. Učno snov pa smo vso predelali, kar pa gospod nadzornik ni mogel presodoiti, ker je na dan nadzorovanja 12/6. bilo in je bilo navzočih le ¼ = 21 slabičev iz bliţine. A leto je bilo vmarsičem zanimivo. Tako je bilo navzlic suši dovolj ţiveţa za ljudi, četudi drugega, za ţivino pa ga je hudo primanjkovalo. Kupovali so seno celo posestniki, ki ga niso še nikoli poprej, po 9-1200 K. Bela moka je bila 32 K, koruzna 24 K, meso 96 K, krompir 6 K, vino liter 22 K pri kleteh, jakovc 10 K, fiţol 16 K, ajdova moka 34 K, par čevljev od 8-1200 K, obleka od 3-6000 K, a nič kaj posebnega. Tudi vozni tarifi so se zvišali. III. razred v Zagreb (od Brega) 68 K. Maribor isto, v Ljubljano isto. To nas je tem bolj bolelo, ko nam plače niso kakor za 2 oz. 4 din pri dnevnicah zvišali. Pa ljudje so se vseeno pridno vozili, kakor tudi pridno kadili, dasi je cena tobačnim izdelkom za 100% poskočila. Voli ţiva vaga do 65 K. Horribile dicku! Ovčetina 75 K kilogram, olje 170 K liter, mleko 12 K liter pri nas. Pa ţiveli smo, četudi smo pridno zabavljali čez celi svet. Prosili smo ljubega Boga za boljše čase, pa menda ţe ima stari Abraham a st. Clara prav, ki trdi, da naš ljubi Bog ni zmiraj "von Eilenburg" ampak mnogokrat "Wartenburg". Zato nas je pa gospod nadţup. Dor Krulc prilično canonične vizitacije dne 7/6.1923 potolaţil, čleš "Gut Ding braucht Weile411"! Slovesnosti smo pa imeli to leto v izobilju. Najprvo smo 25/9. vrlega Slomšeka spomin počastili, kterega je avstrijska vlada ţaljivo zasledovala, na to smo 24/10. obhajali spomin na slavno zmago pri Kumanovem412, 30/10. oprostitev 411

(nem.) Dobre stvari potrebujejo nekaj časa; Za dobre stvari je treba počakati.

412

23. in 24. oktobra 1912 je bila "kumanovska bitka" (Kumanovo mesto v Makedoniji, v pokrajini Ţegligovo). Prva srbska armada je s petimi pehotnimi in eno konjeniško divizijo prodirala proti Ovčemu polju in se ustavila 22. oktobra na postojankah severno od Kumanova, da bi počakala na zdruţitev s tretjo armado, ki je prodirala prek Kosova. Vodstvo srbske vojske je domnevalo, da se bodo zbrale glavne turške sile na Ovčem polju. Zaradi slabega izvidniškega delovanja srbske vojske, zlasti tudi konjeniške divizije, se je turški vardarski armadi posrečilo, da se je s petim in šestim korpusom

210


iz švabskih krempljev, 2/12. Ujedinjenje, 17/12. rojstno slavo našega kralja heroa Aleksandra413, 9/1. rojstno slavo kraljice Marije, 31/3. spomin Zrinskog

neopaţeno pribliţala srbski vojski (njen sedmi korpus je bil ţe od prej na postojankah pri Kumanovem) in 23. oktobra nepričakovano napadla srbske postojanke. Zaradi samoiniciativnosti, hrabrosti in drznosti niţjih poveljnikov in vojakov pa sta dve srbski diviziji odbili turške napade in se obdrţali na svojih poloţajih; odločilno vlogo je pri tem imela donavska divizija prvega sklica. Po srditih bojih so bili Turki premagani in prisiljeni k umiku. Štab prve armade je dovolil samo previdno napredovanje, namesto da bi ukazal energično zasledovati sovraţnika, zato se je turška vardarska armada rešila popolnega poraza in se znova zbrala za boj v "bitolski bitki". 413

KaraĎorĎević Aleksander I. (18881934), mlajši sin kralja Petra I. Za prestolonaslednika so ga razglasili leta 1909, srbski regent je postal leta 1914, regent v stari Jugoslaviji je bil 1918-1921, kralj pa od 1921 do 1934. ţe kot prestolonaslednik je kazal absolutistična nagnjenja, kot kralj pa je uvedel najprej prikrito, od leta 1929 pa odkrito diktaturo. Leta 1931 je razglasil oktroirano (vsiljeno) ustavo. Njegova vlada je bila v političnem in socialnem pogledu reakcionarna. Dne 9. oktobra 1934 so ga v Marseillu ubili atentatorji – emigranti, ki jih je organizirala Madţarska in fašistična Italija. Prestolonaslednik Aleksander na poti po Sloveniji leta 1918

211


Frankopana, 24/5. Ciril Metoda414, 28/6. Vidov dan415. Vse lepo po programu in z cerkveno pomočjo. 21/6. pa Alojzijevo. K temu je mnogo pripomogel nov 414

Ciril in Metod, brata. Ciril (redovniško ime), prej Konstantin, je bil mlajši brat (826 ali 827-869), Metod pa starejši (umrl 885), oba iz Soluna. Bila sta učena moţa in sta imela visoke poloţaje: Konstantin je bil učitelj filozofije in knjiţničar v cerkvi sv. Sofije v Carigradu, Metod pa visok drţavni uradnik. Na ţeljo bizantinskega cesarja Mihaela III. In na prošnjo moravskega kneza Rastislava sta odšla kot meniha – misijonarja na Moravsko in tam širila krščansko vero med večidel še poganskimi Slovani. Poslanstvo je imelo svoje politično ozadje, zagotovilo naj bi bizantinski vpliv v tem delu Evrope. Ciril in Metod sta se na to delo resno pripravila: najprej sta sestavila slovansko abecedo (glagolico) in prevedla v jezik makedonskih Slovanov, ki jima je bil od otroških let dobro znan, potrebne cerkvene knjige tako sta ustvarila prvi slovanski knjiţni jezik in postal očeta slovanske knjiţevnosti. Njuno misijonarsko delo med Moravskimi Slovani je izzvalo nemško duhovščino, da ju je obtoţila pri papeţu. Brata sta šla v Rim, da bi se opravičila. Tam je Ciril umrl pokopali so ga v cerkvi sv. Klementa. Papeţ je odobril Metodovo delo in ga postavil za panonskega in moravskega nadškofa. Po vrnitvi na Moravsko so ga nemški duhovniki zaprli in se je komaj rešil ječe. Znova je odšel v Rim, da bi se branil pred novimi obtoţbami. Po vrnitvi na Moravsko je umrl. Cirilove in Metodove učence so pregnali z Moravskega, del teh učencev je prišel tudi med juţne Slovane.

Slika Sv. Cirila in Metoda v cerkvi Šmihel pri Ţuţemberku (fotografirano leta 2005)

Za praznik Cirila in Metoda je papeţ Leoon XIII. Razglasil 5.julij (ta dan se je praznoval še zlasti po letu 1880) 415

Vidovdanska ustava – prva ustava Jugoslavije (tedaj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev), dokončno izglasovana na Vidov dan 28. junija 1921 z relativno majhno večino; za ustavo je glasovalo 223 poslancev (radikali, demokrati, Jugoslovanska muslimanska skupnost in Turška nacionalna stranka, t.i. Djemijet), proti 35 poslancev (največ republikanci, kmetje in socialisti), vzdrţalo pa se je 152 poslancev (hrvaške stranke in komunisti). Ustava je začasno utrdila oblast kralja in njegove klike; sprejela je načelo, da so Srbi, Hrvati in Slovenci (drugih jugoslovanskih narodnosti ni priznavala) samo tri plemena enega naroda ter tako izvedla unitaristično ureditev drţave, s tem je bil zanikan obstoj

212


krajni šolski svet, kteri se je konstituiral 31/12.1922 in načelnikom izvolil zopet Antona Jurka Glaţutarja. Roštohar je šel. Mesto njega Šantej Anton. Ta je tudi 6 kub. metrov stavbnega lesa pripeljal k šolskem popravilu, Videc pa 8 kub. metrov peska, apno in cement smo dovaţali pa iz Sevnice in Zidanmosta, da smo za prvo silo popravili zunanje lise severne strani šolskega poslopja, kar je stalo 86.000 K. Samo domačih 6 zidarjev je zasluţilo 20.000 K (mizar Imperl 25.000 K pa pri cerkvi, klepar Rozine iz Trbovelj pa 21.000 K za ţlebove) Ni čuda, da smo ţiveli v vedni zoni zaradi onega, kteremu pravijo "nervus rerum". Loška posojilnica nam je po gospodu ţupniku Šketu 416 priskočila na pomoč z 90.000 K za prvo silo z 6% obresti; gotovo zelo konciliantno 417, ko drugi zavodi zahtevajo 10% in še več. Bodi blagemu moţu tukaj izraţena prisrčna hvala. Last non least. Predpisanih počitnic smo se pošteno drţali, tako tudi verskih vaj: spoved 6/10., 7/12., 17/3. in 23/6. Z svetim obhajilom. Revne otroke smo preskrbovali z vsem potrebnim, deloma tudi z obleko. V šolskem vrtu smo pridno delali, tako da imamo sedaj 600 cepljencev in 200 divjakov. Prvi roj čebel smo dobili 15/5. Zelo teţek. Iztočili smo 12 kg medu, kterega hranimo za potrebo. Gospod nadzornik L. Černej se je sam potrudil in pokazal praktično stran tega sitnega in nevarnega dela, 12/6.1923. Vrtno kôp smo zagotovili z 20 kopači dne 6/4. Beli četrtek, za 1800 K, ravno prav, ker 8/4. je začelo nalivati in šlo "dokler ni nehalo" do maja. nacionalnega vprašanja, kar je v naslednji dobi povzročilo ostre spopade. Ustavo je ukinil kralj Aleksander 6. januarja 1929 z vzpostavitvijo vojaškomonarhične diktature. 416

Šket Mihael, roj. 1868, od 1. maja 1904 do smrti 24. oktobra 1942 je bil ţupnijski upravitelj v Loki. 27. aprila 1929 je bil imenovan za knezoškofijskega duhovnega svetovalca. (prim.NŠAM, kartoteka duhovnikov (pokojnih) Sluţbeni list. Med drugo svetovno vojno ni bil preseljen. Pokopan na pokopališču v Loki (fotografirano leta 2004).

417

(lat. concilians) popustljiv, pomirljiv

213


Opomnim naj še izid drţavnih volitev, vršečih se 18/3. v prid klerikalne stranke, proti kterej so pri nas vse druge pogorele. Vseh je bilo 8. Vederemo 418, kaj bo Korošec419 od svojih obljub izpolnil. Od tovarišev sta umrla Pukmajster od sv. Jederti na napačni operaciji v Celjski bolnici in stari veteran Valentinič Karlo v Laškem, 79 letni "rumar", kterega je vedno skrbelo, kaj bo jedel, a je bil bogat moţ. Purgar laški. Časten njima spomin! Nadzorstvo je ostalo pri starem, le poverjenik za prosveto Dor Skaberne je odšel, da se ne bo več nadomestil. Naj bi kdo prišel, ki bi "iz 5 ječmenovih kruhov 12 kosov nablagoslovil"! Trebamo! Odloki in ukrepi so v zbirki Uradnega lista svi shranjeni v arhivu. Sklep z vsem pompom završili 28/6. z ţeljo, da bi blo bolje.

418

(lat.) videli bomo

419

Korošec Anton (1872-1940), duhovnik, politik in voditelj slovenske klerikalne stranke med leti 1917-1940. od leta 1907 je bil organizator in voditelj Slovenske kmečke zveze za Štajersko, ki je bila sestavni del klerikalne Slovenske ljudske stranke (SLS) in je zajela pod vodstvom klera skoraj celotno slovensko kmečko prebivalstvo na Štajerskem. Korošec se je pri svojem političnem delovanju opiral na klerikalni tisk (Slovenski gospodar, Straţa). Na seji parlamenta 30. maja 1917 je Korošec v imenu jugoslovanskega kluba prebral t.i. majsko deklaracijo. Ta je zahtevala na temelju narodnega načela in hrvaškega drţavnega prava zdruţitev vsega ozemlja monarhije, na katerem ţivijo Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojno drţavno telo pod ţezlom habsburške dinastije. Konec leta 1917 je Korošec postal ţe nesporni voditelj celotne klerikalne stranke. Korošec se je kmalu izkazal kot vnet zastopnik burţoaznih interesov. Kot minister za promet je aprila 1920 surovo zadušil stavko ţelezničarjev in bil posredno glavni krivec za pokol delavcev na Zaloški cesti v Ljubljani 24. aprila 1920. ni pa mogel v skladu z razpoloţenjem v svoji stranki in v širokih plasteh slovenskega ljudstva pristati na centralistično ureditev drţave SHS, ki jo je sankcionirala Vidovdanska ustava leta 1921. v najbolj kritičnih trenutkih za srbsko burţoazijo ji je Korošec pomagal obdrţati oblast. Tako je leta 1927 sklenil t.i. blejski sporazum z razcepljeno in oslabljeno radikalno stranko pod Vukičevićem in obvaroval njegovo vlado pred padcem. Ko leta 1928 po atentatu v skupščini na Stjepana Radića in hrvaške poslance ni nihče hotel prevzeti vlade, se je ponudil Korošec in sestavil vlado pod svojim predsedstvom. Po razglasitvi diktature kralja Aleksandra 6. januarja 1929 je ostal v vladi tako dolgo, dokler ga opozicija v lastni stranki ni prisilila, da je odstopil. Vendar je ţe leta 1935 postal notranji minister v filofašistični vladi Milana Stojadinovića in ostal v njej do začetka leta 1939. v zadnjih letih svojega ţivljenja se je Korošec nagibal k klerofašistični struji v svoji stranki okoli Ehrlicha in Straţe v viharju.

214


2.48.

Šolsko leto 1923/24

Uradni slog kronike. Počitnice od 28/6. do 31/8. (glavne počitnice) Č. g. katehet ţupnik Jamšek Nikolaj 10/8. šel v bolnico v Ljubljano, kjer je 14/10. tuberkulozi podlegel. R.i.p. Pohišno popisovanje je dalo: 54 dečkov in 39 deklic = 93 otrok I. oddelek

II. oddelek

I. oddelek

II. oddelek

dom.

8+11

9+7

17+6

10+9

77 dom.

tuj.

3+2

3+2

3+4

2+1

20 tuj.

obisk

10+10

12+9

20+10

12+10

93 obisk

Niţja skupina

Višja skupina

Od domačih ni obiskovalo radi nezrelosti 1+3=4 otrok. Koncem leta je bil sledeči material: Vpisanih tekom leta

Domačih

Tujih

skupaj

Izostalo slabotnih

Koncem leta domačih in tujih

Ne obiskuje

Koncem sposob.

Nesposobni

Med letom dostarali

44+33

11+9

55+42

1+3

47+30

1+3

44+27

3+3

5+6

Se preselili v drug okoliš

3+6

Vzorna učenka Marija Vresk420 na sušici umrla 12/3.1924 Potek šolskega leta v vsacem oziru zelo ugoden. Obisk precej zboljšan od lani: 25 strank posvarjenih 3 stranke kaznovane. Material dober! Obravnavali vso snov. Nalog napisali preko 50 jezikoslovnih in 50 računskih. Telovadili z vnemo na novem orodju: drog, konj, skakali na vrv in na visoko in dolgostno. Šolski vrt uzorno obdelan: bogato pognojen, vedno pridno zalivan, plet, okopan. 420

Vresk Marija, roj. 01.12.1910, Razbor 27 (Lisce)

215


Čebele med zimo 4 panji umrle. Koncem leta bilo 5 panjev. Drevesnica uzorna (vse privezano) 600 cepljenk. Letina 1923 (jesen bila izborna. Toliko sadja še nikoli ni bilo nikoli. Draginja je malce pojenjala. Z novim šolskim letom došel nov katehet, kaplan Vladimir Capuder bivši vojni kurat iz Griţ. V šoli in po kuhnjah marljiv. Instalacija novega ţupnika č. g. Jaka Kalan-a dne 3/4. V šoli točen, vesten, gentlemanlik. 15/11. prvi sneg s sledečo hudo zimo, trajajočo do velike noči. Spoved z obhajilom: 28/9., 7/12., 11/4., 23/6. Šolske maše vsaki ponedeljek in petek v juniju. Narodne praznike posvečivali 1/12., 17/12., 28/6. Cerkv. praznovali sv. Alojzija 21/6. Stavljanje koza 23. in 30. maja. Ugodno! Kanonična vizitacija dne 2. maja 1924. Dobro. Odslovljena je bila z 29/2. učiteljica ţenskih ročnih del gospa Vida Eisenhuth in upokojena. Isto tako je bil upokojen ohne Sang in Klang421 66 let stari, v Razborju 45 let "tadellos"422 sluţbujoči šolski upravitelj in vodja Blaţ Jurko. "Der Mohr hat seinen Dienst getan, der Mohr kann gehn!"423 Kako se bodo pa ţiveli? Fige bodo jeli! "Sic transit gloria mundi"424 Šola je bila tako uzorna, da ni bilo treba nič bnadzorovati po nadzorniku. Izšla je Pragmatika, a se ne ve, kdaj bo stopila v pravo. Plače so nam izboljšali, a ne nakazali, oz. nakazali deloma. "Quere mutato rerum". Vsi ukrepi in odredbe v Uradnem listu. Sine ira et studio425.

421

(nem.) Brez rompa in pompa!

422

(nem.) tadellos - brezhiben

423

(nem.) Zamorec, svoje delo si opravil, sedaj lahko greš!

424

(lat.) Tako mine slava!

425

(lat.) Sine ira et studio – brez jeze in naklonjenosti, t.j. nepristransko (geslo rimskega zgodovinarja Tacita v Analih).

216


"Ade du schnĂśde Welt"426, je dejal Hofer in ĹĄe -

426

nekdo-

(nem.) Zbogom, ti prezirljiv svet!

217


218


2.49.

Šolsko leto 1924/25

Šolsko leto je pričelo dne 10. septembra z običajnim cerkvenim opravilom v farni cerkvi in je do 20. spetembra prostovoljno poučeval ţe upokojeni dotedanji šolski upravitelj Blaţ Jurko, dokler ni tega dne nastopil sluţbe šolskega upravitelaj Ciril Delcott427, imenovan z dekretom ministrstva prosvete v Beogradu z dne 26/8.1924. O. N. br. 43113. Dne 1. decembra se je praznovalo praznik Ujedinjenja. Šolska mladina se je udeleţila slovesnega cerkvenega opravila ter se potem zbrala v šolski sobi,

427

Delcott Ciril, rojen v Trstu 16.03.1892. Učiteljišče je obiskoval v šolskem letu 1908/09 v Kopru in do 1912 v Gorici. Po treh letih in 9 mesecih učiteljevanja v koprskem okraju, mu je izpraševalna komisija za občne in meščanske šole v Gorici podelila 27. novembra 1916. leta licenco, da sme samostojno poučevati na občnih ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom. Hkrati pa mu je dovolila da sme pomoţno poučevati verouk svojega veroizpovedovanja na ljudskih šolah. Poročen s Terezijo Šušteršič, roj. 19.10.1891 v Ţalcu. Poročena v Zagrebu pri Sv. Blaţu. V zakonu sta se jima rodila dva otroka – Danica in Branko (oba rojena na Razborju) prevzel dolţnosti šolskega upravitelja v šoli Razbor 20.09.1924.

219


kjer jim je šolski upravitelj v govoru pojasnil pomen praznovanja Ujedinjenja našega naroda, otroci pa so deklaamirali in peli. Dne 17/12. je šola praznovala rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja. Šolska deca se je zbrala ob 9 h v šoli k predavanju patrijotične vsebine primerne praznovanju tega dne. Dne 27. junija, namesto na Vidov dan, ki je padel na nedeljo se je zaključilo šolsko leto s šolsko slovesnostjo po končanem cerkvenem opravilu v okrašeni šolski sobi. Predavanja, deklamacije, šaljivi prizori, petje in razdelitev šolskih naznanil. Dne 16. maja se je po naročilu šolske oblasti vršilo v šoli predavanje zdravstvene vsebine ter je bil ta dan prost pouka. V tekočem šolskem letu se je v naši drţavi izvedla razdelitev v oblasti in sreze. Slovenija je bila razdeljena v mariborsko in ljubljansko oblast. S to razdelitvijo so odpadle dotedanje meje Kranjske in Štajerske. Ljubljanski oblasti je od bivše Štajerske pripadel po tej razdelitvi laški, sevniški in breţiški sodni okraj. Laški sodni okraj, ki je politično spadal pod okrajno glavarstvo Celje je sedaj dobil svoje sresko poglavarstvo s sedţem v Laškem. Tudi prosvetna uprava se je ločila na obe oblasti s sedeţi v Ljubljani in Mariboru, potem ko se je ukinil prej skupni prosvetni oddelek za Slovenijo. Tekom počitnic so se vršila v prosvetni upravi razna imenovanja in tedaj je bil za sreskega šolskega nadzornika v srezu laškem imenovan g. Fr. Drnovšek, šolski upravitelj v Sevnici. Tekoče šolsko leto je bilo v zdravstvenem oziru zadovoljivo in brez kake epidemije, vendar smo imeli med šolsko mladino smrten slučaj. Dne 22. aprila smo pokopali pridnega učenca Jakoba Prašnikar428, ki je podlegel druţinski bolezni jetiki. Šolska mladina ga je spremila na zadnji poti. Cepljenje koz je meseca junija izvršil okroţni zdravnik iz Radeč. Statistični pregled Šoloobveznih otrok je bilo

dečkov

deklic

skupaj

V začetku šolskega leta

57

38

95

Koncem šolskega leta

49

38

87

Število šolskih otrok, ki so obiskovali šolo V začetku šolskega leta

57

37

94

Koncem šolskega leta

49

37

86

V druge šole hodili

-

-

-

428

Prašnikar Jakob, roj. 04.09.1916, sin Jakoba Prašnikarja, ki je umrl natanko leto dni pred sinom, prav tako zaradi jetike.

220


Iz tujih šolskih okolišev so bili

11

8

19

Šolska mladina je opravljala verske vaje sledeče dni v šolskem letu: 31/10., 6/4. in 20/6. Šolsko leto se je zaključilo dne 27/6., ker je Vidov dan padel na nedeljo. Nadzorovanje se v tem šolskem letu ni izvršilo.

221


2.50.

Šolsko leto 1925/26

Pričetek šolskega leta je bil dne 3. septembra z udeleţbo šolske mladine pri cerkvenem opravilu v farni cerkvi. Pouk je pričel 4. septembra. Narodne praznike smo praznovali: 1/12., 17/12. in 28/6 z zaključkom šolskega leta. Vsakikrat s patrijotičnim govorom, petjem, deklamacijami. Verske vaje so se vršile: 6/10., 22/2. in 21/6. V tekočem šolskem letu se je izvršila nova sestava krajnega šolskega sveta. Novi člani: Pompe Franc429, Derstvenšek in Koritnik J. kot zastopniki občine Loka. Za Jurklošter je ostal Vidic A., istotako še nadalje za Zabukovje Imperl Fr. Dovgerski, šolski ogleda pa Jurko Anton. Za načelnika je bil izvoljen Jurko Anton, za namestnika pa Pompe Franc iz Kriţa. Pri šolskem poslopju so se izvršila razna popravila, ki so bila še nujno potrebna. Na podstrešju sta bila vstavljena nova prečna tramova z novimi strešnimi oporami ter nabit nov podstrešni tlak iz desk. Vsi prostori v poslopju so bili na novo pobeljeni in stropi deloma na novo ometani. Vsa okna popravljena, vstavljene nove šipe ter vse zakitano. Popravljena so bila tudi vsa vrata in potem z okni vred prepleskana. Tudi so bile popravljene vse ključavnice in izgotovljeni ključi za večino vrat na novo. Štedilnik je bil popravljen. Kuhinja je dobila nov pod, strop, iste in jedilna shramba pa tudi ţelezne vezi, da se je z istimi strop opačil. V šolski sobi je bil postavljen nov oder in stopalo s tablama na škripec, pisalna miza in stol. Šolski vrt je bil obdelan, a radi vednega deţevja v maju, jiniju in juliju ni posebno uspevalo. Izredno hladno poletje s pogostimi poplavami v ravninah, ker je z redkimi izjemami v imenovanih mesecih deţevalo vsak dan. Povodnji 429

Pompe Franc, roj. 21.02.1880, umrl 1941, stanujoč na Razborju 2 (na Kriţu)

222


so napravile veliko škode. Za pomoč poplavljencem je bila akcija za pobiranje prispevkov po celi drţavi. Drţavnim nameščencem pa se v ta namen odtrguje od plače mesečno 6-10% in tako plačajo oni vso škodo poplav. Na vrtu se je posadilo z dečki višje skupine 100 divjakov. Prvo polletje se je zaključilo dne 31. januarja. V drugem polletju se je poučevalo dečke v telovadbi, če je bilo za to ugodno vreme, deklice pa so igrale. Ţenskih ročnih del se ni poučevalo. V zdravstvenem oziru je bilo tekoče šolsko leto zadovoljivo. Cepljenje koz je izvršil g. dr. Vidmar iz Radeč. Šola ni bila nadzorovana v tem šolskem letu. Šoloobveznih otrok je bilo

dečkov

deklic

skupaj

V začetku šolskega leta

54

41

95

Koncem šolskega leta

40

35

75

V začetku šolskega leta

49

36

85

Koncem šolskega leta

35

30

60

V druge šole hodili

-

-

-

Iz tujih šolskih okolišev so bili

6

6

12

Število šolskih otrok, ki so obiskovali šolo

Šolski obisk se je izboljšal od lani, kar pa je delalo teţave, ker je ljudstvo razvajeno s preveliko popustljivostjo v zadnjih desetletjih430. Sklep šolskega leta je bil na Vidov dan 28/6. Za oblastnega inspektorja pri Velikem ţupanu v Ljubljani je bil imenovan g. dr. Lončar, za sreskega šolskega nadzornika v Laškem pa g. Ljudevit Potočnik doslej šolski upravitelj v Štorah. Pred sklepom šolskega leta se je dne 26/6. vršil šolski izlet na Lisco. Izleta se je udeleţilo 35 otrok, kljub temu, da je zjutraj kazalo slabo vreme. Okoli 10 h smo bili na vrhu. Ko smo se razgledali na vse strani, so otroci igrali razne igre, peli, končno pa tekmovali v skoku in teku. Zmagovalci so dobili darila: svinčnike, peresa, dinar, sladkorčke. Okoli 1 h smo došli k načelniku krajnega šolskega sveta Jurku, kjer smo imeli pripravljeno kosilo, proti večeru pa smo se vračali domov zadovoljni z lepo uspelim izletom. V prijetnih spominih na izlet smo sklenili 28/6. na Vidov dan šolsko leto.

430

Ciril Delcott je s tem izrekel kritiko popustljivosti njegovega predhodnika Blaţa Jurka, ki je zaradi vremenskih ali pa socialnih razmer bil morda res pretirano razumevajoč za izostanke otrok od pouka.

223


2.51.

Šolsko leto 1926/27

Dne 4. septembra je pričelo šolsko leto. Šolska mladina se je udeleţila tega dne cerkvenega opravila. Narodne praznike smo praznovali 1/12., 17/12. in 28/6. kakor običajno s primerno proslavo v šolskem prostoru: govor, deklamacije, petje. Verske vaje šolske mladine so se vršile v dnevih: 6/10., 26 in 11/4 in 17/6. Ministrstvo za prosveto je na podlagi člena 148. finančnega zakona za leto 1927/28 izdalo uredbo o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole. Vsak šolski okoliš mora imeti svoj šolski odbor, katerega člane voli občinski odbor. Sestava tukajšnjega krajevnega šolskega odbora se še ni izvršila. Šolski vrt je bil obdelan in je dodbro uspeval. Pocepilo se je okrog 60 trt in 100 divjakov. Trta ima letos malo nastavka, stara je in opešana, ter jo bo treba polagoma izmenjavati. V drugem polletju se je dečke poučevalo v telovadbi ob ugodnem vremenu na telovadišču. Pouk v ţenskih ročnih delih se ni vršil več od leta 1924 dalje, ko je bila učiteljica ţenskih ročnih del reducirana. Deklice so se rade udeleţevale zato deških ročnih del, včasih pa izvršile kako vrtno opravilo zelenjadnih in cvetličnih nasadih. Prvo polletje je bilo zaključeno dne 29. januarja. Ves februar in še dalje je divjala med šolsko mladino bolezen "španska" ali gripa431, vendar k sreči ni bilo nikakega smrtnega slučaja radi te epidemije. Pač pa nam je smrt ugrabila pridnega učenca 2. oddelka Antona Bec 432, Klemenovega, ki je zbolel na davici in umrl 12/12. 1926. radi tega slučaja je bila šolska soba desinficirana od sreskega desinfektorja.

431

gripa (influenca) je virusna infekcijska bolezen. Gripa je zaradi svojih epidemioloških karakteristik (eksplozivne epidemije, pandemije) bila znana ţe v najstarejšem času. Omenja jo ţe Hipokrat v V. stoletju. Velike epidemije ali pandemije influence so bile še 1552 v Angliji, v XVI. In XVII. Stoletju. Influenca pa se je močno razširila v XVIII., XIX, in v začetku XX. stoletja. Ţarišča pandemij je bila pogosto v Aziji. Tako so v XVIII. stoletju bile znane štiri pandemije, ki so se začele na Kitajskem, da bi se preko Rusije razširile po celi Evropi. Najbolj pogubni sta bili predzadnji dve pandemiji; prva od 1889-1890. število ţrtev ni znano, ve pa se da je bilo veliko (samo v Parizu je umrlo 40.000 ljudi). Nedvomno pa je bila najhujša pandemija v letih 1918-1919. Zaradi vojne in slabše evidence ni bilo mogoče ugotoviti, kje je influenca začela. Ime "španska gripa", kakor so jo imenovali, vsekakor ni bilo upravičeno, ker pandemija zagotovo ni imela svojega začetka v Španiji. Kolikor je znano se je istočasno pojavila v Franciji in Ameriki ter za kratek čas zajela ves svet. V naslednjih nekaj mesecih je prepotovala vso zemeljsko oblo v treh valovih in pokosila 20 mio ljudskih ţrtev. Smrtnost je bila največja med ljudmi v višku ţivljenjskih moči, to je v starosti od 20-40 let. Virus influence tipa A, je tako izoliran prvič leta 1933. 432

Bec Anton roj. 17.01.1919, Razbor 12 (Dol)

224


Dne 11. maja je šolo nadzoroval sreski šolski nadzornik g. Lj. Potočnik iz Laškega. Šoloobveznih otrok je bilo

dečki

deklice

skupaj

V začetku šolskega leta

46

40

86

Koncem šolskega leta

38

33

71

V začetku šolskega leta

41

38

79

Koncem šolskega leta

33

31

64

V druge šole so hodili

-

-

-

Iz tujih šolskih okolišev so bili

6

6

12

Število šolskih otrok, ki so obiskovali

Za novega oblastnega prosvetnega inšpektorja je bil imenovan g. dr. Karel Capuder, doslej srednješolski profesor. Dne 25. junija se je vršil šolski izlet. Šli smo na Lisco, nato k načelniku krajnega šolskega sveta g. Antonu Jurku, posestniku v Lahovem grabnu, kjer je bil pripravljen obed za šolske otroke. Proti večeru smo se vračali domov. Šolsko leto smo sklenili na Vidov dan z običajno udeleţbo pri cerkvenem opravilu in s primerno šolsko proslavo v šolski sobi.

225


2.52.

Šolsko leto 1927/28

Šolsko leto je pričelo dne 5. septembra z običajno šolsko mašo. Narodne praznike: Ujedinjenja 1/12., kraljevega rojstnega dne 17/12 in Vidovega dne 28/6, se je praznovalo z udeleţbo pri cerkvenem opravilu in s proslavo v šoli. Šolski otroci so se udeleţili verskih vaj dne 9/10., 20/12. in 11/3. Koncem meseca oktobra se je preselil z Razbora veroučitelj – ţupnik Jakob Kalan, ker je stopil v pokoj. Verouk je za njim poučeval začetkom novembra došli provizor, kaplan Joţef Koţelj, do tedaj kaplan v Kostanjevici na Krki. V novem krajevnem šolskem odboru so sledeči člani: predsednik Franc Pompe, posestnik Kriţ 2, zapisnikar, šolski upravitelj, blagajnik Ferdinand Imperl, mizar433, odborniki: Franc Beršnak posestnik Lisce, Juri Koritnik, posestnik Okroglice, za občino Jurklošter Anton Jurko, posestnik Lahovgraben, za občino Zabukovje pa Andrej Trupej, posestnik Zdole 12434. Za oblastnega šolskega nadzornika osnovnih šol v ljubljanski oblasti je bil imenovan oz. reaktiviran po izpremembi reţima Fortunat Luţar, šolski nadzornik v pokoju. V pokoj je pa stopil pod pritiskom političnih razmer dotedanji oblastni šolski nadzornik Engelbert Spangl (?)435. V tekočem šolskem letu je bil zopet izdan nov enotni učni načrt za 1., 2., 3. in 4. razred osnovnih šol.

433

Imperl Ferdinand, roj. 04.07.1902, umrl 10.01.1981, (kasneje lastnik trgovine na Povrsah), pokopan na Razborju (nagrobnik na razborskem pokopališču – fotografirano leta 2005)

435

priimek nečitljiv

226


Tekom počitnic so se pri šoli izvršila sledeča popravila: v jedilni shrambi se je obila z asfaltnimi ploščami vlaţna severna stena in nekaj tal, da se je tako vlago izoliralo. Pod v jedilni shrambi se je popravil. V stanovanjski sobi se je zazidalo okno na vzhodni steni, ki je bilo nepotrebno in izpostavljeno vetru, ter se je v sobi poloţil nov pod. Popravljen je bil pod v kuhinji in štedilnik. Od kuhinjskega lijaka je bil izpeljan betoniran odtočni jarek mimo vodnjaka do vrta ograje, da se tako ni več nabirala mokrota ob zidu poslopja. Pobeljena je bila šolska soba, deloma hodnik, kuhinja, jedilna shramba in soba. Šolski vrt je bil obdelan. Dečki višje skupine so posadili 100 divjakov in oskrbovali drevesnico. Poletje je bilo izredno vroče 35º – 38º C v senci in tri mesece skoraj nikakega deţja v poletnih mesecih. Zato je nastopila suša, ki je naredila mnogo škode na zelenjadi in drugem rastlinstvu, a ugodna je bila za trto, ki je dala na vrtu pribliţno 1 polovnjak436 mošta. Dne 31. januarja je bilo zaključeno prvo pollletje. Zdravstveno stanje šolskih otrok je bilo še povoljno, a omeniti je okrog 10 obolenj na zlatenici437, vendar brez teţjih posledic. Dne 22. maja je šolo nadzoroval sreski šolski nadzornik iz Laškega. Šoloobveznih otrok je bilo

dečkov

deklic

skupaj

V začetku šolskega leta

36

30

66

Koncem šolskega leta

27

30

57

V začetku šolskega leta

35

27

62

Koncem šolskega leta

26

27

53

V druge šole so hodili

-

-

-

Iz tujih šolskih okolišev so bili

3

4

7

Število šolskih otrok, ki so obiskovali šolo

Sklep šolskega leta je bil na Vidov dan z običajnim vzporedom.

436

polovnjak - votla mera za vino na Štajerskem, okrog 300 litrov.

437

zlatenica – je rumenenje koţe, sluznic in očesne beločnice; povzroča jo nabiranje ţolčnih barvin v tkivu. Zlatenica ni nikdar bolezen zase, marveč samo vidno znamenje kake druge bolezni (bolezni jeter).

227


2.53.

Šolsko leto 1928/29

Pričelo je šolsko leto dne 6. septembra s cerkvenim opravilom in praznovanjem rojstnega dne Nj. Visočanstva prestolonaslednika Petra. Narodne praznike: Ujedinjenja 1/12., kraljevi rojstni dan 17/12., in Vidov dan 28/6. je šola praznovala z udeleţbo pri cerkvenem opravilu in nato s proslavo v šoli438. Dne 29/10. smo praznovali desetletnico narodnega osvobajanja, tudi s cerkvenim opravilom in šolsko proslavo, skupno s šolarji iz Henine. Dne 24/5. pa praznik sv. Cirila in Metoda in 21/6. sv. Alojzija. Verske vaje so se vršile za šolsko mladino v dneh 13/10., 18/3. in 24/6. Politično ţivljenje in delovanje narodne skupščine je postajalo zadnja leta vedno negativnejše tako, da se notranja ureditev in konsolidacija 439 razmer v drţavi nista mogli razvijati, kakor je narod pričakoval in ţelel. Nasprotno, politične strasti so se tako razvnele, da so postali sporazumi med političnimi strankami popolnoma nemogoči. Parlamentarna razruvanost je ovirala vsako plodonosno delo v drţavi in v nevarnosti je bil napredek in razvoj našega narodnega ţivljenja. Strankarska strast je zlorabljala parlamentarizem in prišlo je v Narodni skupščini do ţalostnih razdorov in dogodkov, ki so dosegli višek v krvavem obračunavanju, ko je črnogorski poslanec Puniša Račić streljal in so kot ţrtve padli hrvatski narodni tribun in vodja Stjepan Radić, ter narodna poslanca. Tak parlamentarizem je postal nevzdrţen in je vodil v nevarnost narodno in drţavno edinstvo. Njegovo Veličanstvo Kralj Aleksander se je odločil napraviti konec temu drţavnemu stanju, ki je tudi v inozemstvu slabilo ugled naše drţave. Zgodovinskega dne 6. januarja 1929 je kralj Aleksander izdal manifest za narod, s katerim razveljavlja Vidovdansko ustavo iz leta 1921 in razpušča Narodno skupščino. Razpuščene so bile ob enem vse oblastne in občinske samouprave. Novoimenovana vlada, katere predsednik je bil general Pero Ţivković, je bila nepolitična in je takoj pričela s preureditvijo celokupne drţavne uprave, z geslom predsednika: "Več delati, manj govoriti!", v nasprotju s prejšnjimi vladami, v katerih se je preveč govorilo, a premalo delalo. Izvajati se je pričela reorganizacija drţavne uprave in posebno izenačenje drţavne administracije, po smernicah kraljeve proklamacije z dne 6. januarja 1929. izdanih je bilo več novih zakonov in pripravljen je za izdajo tudi nov 438

Zakon z dne 27. decembra 1929 je določal dva drţavna praznika: dan zedin jenja (1. december) in kraljev rojstni dan. Ta je bil v obdobju vladavine kralja Petra I. 12, juoija, v letih, ko je vladal kralj Aleksander, 17. decembra, v času kralja Petra II. Pa 6. septembra. 439

(lat. consolidatio) utrditev, urejanje

228


šolski zakon440 tako, da bo, kakor se upa, v prihodnjem šolskem letu uveljaveljen. Za ministra prosvete je bil imenovan bivši narodni poslanec Boţa Maksimović. Premeščen je bil vršilec dolţnosti prosvetnega inspektorja v Ljubljani Dr. Capuder Karel in na to mesto se je povrnil prosvetni inspektor dr. Lončar Dragotin. O velikih počitnicah je bila popravljena drvarnica. Postavljen je bil betonski podzidek in obita je bila z novimi kostanjevimi deskami. Iz takih desk je tudi bil narejen nov pokrov za greznico s stranišča, ki je bila doslej odprta. Tudi šolski čebelnjak je bil popravljen – je bil obdelan in je vse dovolj dobro uspevalo. Pocepljenih je bilo pribliţno 100 jabolčnih divjakov in 50 trt. Nekoliko škode je na vrtnih nasadih naredila toča dne 9/6., ki je posebno hudo prizadela

440

Osnovnošolski zakon, ki je poenotil osnovno šolstvo v okviru jugoslovanske drţave, je izšel 5. decembra 1929. nosi jasen pečat »jugoslavenstva«, saj je nastal v času šestojanuarske diktature. Uvedel je splošno in obvezno osemletno osnovno šolo, kar za Slovenijo sicer ni bila novost, novost pa je bila za druge predele Jugoslavije. Nova prvina je bila tudi uvedba tako imenovane koedukacije – skupnega pouka za dečke in deklice, čeprav z omejitvijo, da morajo ločiti učence po spolu povsod tam, kjer to razmere dovoljujejo. Zakon je prepovedal telsno kazen ter uvajal razrede, oddelke in ocene, kot jih piznamo danes. Do takrat je bila v šoli kot staroavstrijska dediščina najbolj zaţelena ocena enica – prvi, najboljši red, po novem petica.

229


Okroglice, Lisce441, Polje, Cirje, Jame, Kriţ, Podgorico itd. Vse ţito, sadje, trto je strašna toča sklestila in popolnoma uničila. Take vremenske katastrofe ne pomnijo doslej v tukajšnjih krajih. Prvo polletje smo zaključili dne 26/1. z razdelitvijo šolskih izkazov. Med šolskimi otroci se niso pojavila nikaka nalezljiva obolenja in je bilo zdravstveno stanje v splošnem prav dobro. Redni šolski obisk je obirala letošnja izredno huda zima, kakršne ne pomnijo nad 30 let. Toda hujša je bila v dolinah, v Posavju -35º C, ponekod celo do 37º C, medtem, ko je bilo tu - 22º C ponoči tudi - 25º C do - 28º C. V šolski sobi se je dalo segreti le do +6º C, a čez noč je črnilo zmrznilo v črnilnikih. Po slabih kleteh je ta zima naredila veliko škode. Zapadel je debel sneg in pota so bila zakidana z visokimi neprehodnimi zameti. Šolo je nadzoroval dne 27. junija sreski šolski nadzornik iz Laškega. Dne 16. maja je bila običajna izkušnja iz verouka v cerkvi, o priliki cerkvene vizitcije dekana iz Laškega.

441

Zaselek Lisce (fotografirano leta 2005)

230


Šoloobveznih otrok je bilo

dečkov

deklic

skupaj

V začetku šolskega leta

40

42

82

Koncem šolskega leta

38

34

72

V začetku šolskega leta

33

34

67

Koncem šolskega leta

31

26

57

Iz tujih šolskih okolišev

4

3

7

Šoloobiskujočih otrok je bilo

Dne 15. junija se je vršil šolski izlet v Zagreb, kjer so si otroci ogledali stolno cerkev, muzej, ţivilski trg, največjo trgovsko hišo Kästner & Öhler, zoološki vrt in druge zanimivosti. Izleta se je udeleţilo 24 šolskih otrok in 5 šoloodraslih. Sklep šolskega leta je bil z običajno slovesnostjo v cerkvi in šoli na Vidov dan.

231


2.54.

Šolsko leto 1929/30

Ministrstvo prosvete je odločilo, da se podaljšajo počitnice do 16. septembra in tako je šolsko leto pričelo tega dne z običajnim cerkvenim opravilom. Narodni prazniki: praznik Ujedinjenja 1/12, kraljev rojstni dan 17/12., rojstni dan kraljice in Vidov dan so se praznovali kakor navadno z udeleţbo šolske mladine pri cerkvenem opravilu in proslavo v šoli. Dne 27/1. se je vršila proslava Sv. Save442 in 4/2. pa Strossmajerjeva443 proslava. Verske vaje je šolska mladina opravljala v dneh: 12/10., 6/12., 14/3.in 20/6. praznoval se je tudi šolski praznik sv. Alojzija. Ko se je veroučitelj, provizor Joţef Koţelj preselil koncem meseca oktobra v senjsko škofijo, je za njim poučeval verouk novodošli provizor Joţef Pretnar 444, do tedaj kaplan v Dobovi pri Breţicah.

442

Nemanjić Sava, Sv. Sava (okoli leta 1174 do 1235), prvi srbski arhiepiskop, pisec in prosvetitelj, najmlajši sin Štefana Nemanje z imenom Rastko. Okoli leta 1192 je odšel v ruski samostan na Sveti gori, se pomenišil in prevzel ime Sava. Ko se je pomenišil tudi Štefan Nemanja in prišel na Sveto goro, sta zgradila samostan Hilander. Po zaslugi Save se je Hilander razvil v središče knjiţevnega in cerkvenega izobraţevanja srednjeveških srbskih menihov. Tu je Sava napisal Hilandarski tipik. Pozneje se je umaknil v Karejo ter tudi zanjo napisal tipik (samostanski pravilnik). Po Štefanovi smrti je izbruhnila v Srbiji drţavljanska vojna med Srbskima bratoma Vukanom in Štefanom, zaradi česar se je leta 1208 Sava vrnil v Srbijo in dosegel spravo med njima. Kot spreten diplomat se je udeleţeval političnega ţivljenja Srbije in podpiral centralistično politiko svojega brata kralja Štefana Prvovenčanega. Odpravil seje v Nikejo in dobil od cesarja in patriarha pristanek na samostojnost srbske cerkve, on sam pa je postal njen prvi arhiepiskop (leta 1219). Po vrnitvi v Srbijo je za sedeţ arhiepiskopije izbral Ţičo, Srbijo razdelil med 8 episkopij (škofij) in na vsa škofovska mesta postavil Srbe. Samostojna arhiepiskopija v Srbiji je pripomogla do utrditve fevdalne srbske drţave. Podpirala jo je v boju proti papeţem in zahodnoevropskih fevdalcem, ki so se utrdili na Balkanskem polotoku po 4. kriţarski vojni (1202 do 1204). Sava je kot prvi srbski pisec s svojimi prevodi cerkvenih knjig v srbščino omogočil nastanek srbskega knjiţevnega jezika. Napisal je ţivljenjepis svojega očeta Štefana Nemanje, ki je pomemben vir za preučevanje zgodovine tega časa. Sava je v Srbiji med najvidnejšimi zgodovinskimi osebnostmi srednjega veka. Njegovo biografijo je napisal svetogorski menih Domentijan leta 1253, predelal pa jo je Teodosij proti koncu 13. stoletja. Dan sv. Save (27. januar) so ob prisotnosti predstavnikov oblasti praznovali »naši pravoslavni bratje Srbi v Ljubljani« leta 1922, na proslavi v Narodnem domu pa je pel Ljubljanski zvon. Leta 1923 je dan sv. save postal univrzitetni praznik: iz ustnove kralja Aleksandra so bile tedaj prvič podeljene nagrade študentom, ki so predloţili uspešne študijske izdelke. Tudi v niţjih šolah so bile vsako leto svetosavske proslave. 443

Strossmayer Josip Juraj (1815-1905), zelo pomembna politična osebnost 60. let 19. stoletja na Hrvaškem, od leta 1849 bosansko-sremski škof; zavzemal se je za zdruţitev juţnih Slovanov, velik mecen, ustanovitelj Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti; na vatikanskem koncilu 1870 nasprotoval razglasitvi papeţeve nezmotljivosti in se v odnosu do papeţa zavzemal za pravice episkopata.

232


V krajevni šolski odbor so bili imenovani od občine Loke: Lapornik Ivan, Jevše 23445; Beršnak Valentin, Okroglice 21446; Derstvenšek Ivan, Razbor 8447; od občine Zabukovje Imperl Franc, Podgorica 14448; od občine Jurklošter Anton Vidic, Polje 1449. Za predsednika izvoljen Derstvenšek Ivan, Razbor 8.

444

Pretnar Jožef, roj. 06.12.1892, umrl 1961 v Dobroti – Dalmacija

445

Lapornik Janez, roj. 05.09.1876, umrl 04.09.1932, v dveh zakonskih skupnostih se je rodilo 9 otrok. 446

Beršnjak Valentin, roj. 12.02.1875, umrl 11.12.1945

447

Derstvenšek Janez, roj. 21.12.1892, umrl 13.03.1953

448

Imperl Franc, roj. 17.01.1898, umrl 06.10.1973, pokopan na Razborju (nagrobnik na razborskem pokopališču – fotografirano leta 2005)

449

Vidic Anton, roj. 06.06.1878, umrl 17.06.1960, pokopan na Razborju (nagrobnik na razborskem pokopališču – fotografirano leta 2005)

233


Z zakonom od 3. oktobra 1929, je bilo določeno za našo drţavo novo ime: Kraljevina Jugoslavija. Z istim zakonom je bila izvršena nova administrativna razdelitev drţave na devet banovin450. Naš srez je tako pripadel Dravski banovini s sedeţem banske uprave v Ljubljani, kateri načeljuje ban. Med šolskimi počitnicami je bil popravljen šolski čebelnjak. Šolski vrt je bil obdelan. Spomladi so dečki višje skupine posadili 120 divjakov. Prvo polletje smo zaključili dne 31. januarja. Zdravstveno stanje ni bilo baš zadovoljivo. Jeseni so otroci bolehali na ošpicah, a pomladi se je v mnogih slučajih pojavil oslovski kašelj, kar se je pri šolskem obisku precej poznalo. Šola je bila nadzorovana od sreskega šolskega nadzornika iz Laškega dne 16/12.1929 in 3/6.1930. Dne 19/5. pa je nadzoroval dekan iz Laškega verski pouk pri običajni "izkušnji" iz verouka v cerkvi. Šoloobveznih otrok je bilo

dečki

deklice

skupaj

V začetku leta

43

37

80

Koncem šolskega leta

44

34

78

V začetku šolskega leta

37

32

69

Koncem šolskega leta

38

29

67

Iz tujih šolskih okolišev

6

3

9

Šoloobiskujočih je bilo

450

banovina – upravna in samoupravna teritorialno-politična enota v kraljevini Jugoslaviji (od leta 1929 do 1941). Do ustanovitve banovine Hrvaške (1939) ji je bilo 9: dravska, savska, primorska, zetska, vrbaška, drinska, donavska, moravska in vardarska. Banovine se niso ujemale z narodnostnimi ali zgodovinskimi mejami.

234


Šolski izlet je šola imela dne 26. junija na goro Lisco. Izleta so se udeleţili skoraj vsi otroci. Sklep šolskega leta je bil kakor običajno na Vidov dan s šolsko proslavo.

235


2.55.

Šolsko leto 1930/31

Pričel je pouk dne 3. septembra, radi odsotnosti veroučitelja tokrat brez uvodne šolarske maše. Narodni prazniki: Ujedinjenje 1/12., rojstni dan kralja 17/12. in Vidov dan 28/6. so bili praznovani s primernimi proslavami v šoli, po prejšnji udeleţbi pri cerkvenih opravilih. Enako se je praznoval tudi rojstni dan prestolonaslednika Petra dne 6/9. Letošnje praznovanje rojstnega dne kraljeviča prestolonaslednika je bilo posebno pomenljivo. Tega dne so bile v Beogradu zamenjane stare srbske polkovne zastave z novimi jugoslovanskimi. Stare s slavo ovenčane zastave, ki so vodile našo junaško vojsko od zmage do zmage so bile prenesene in shranjene v zaduţbini kralja Petra I. Osvoboditelja, na Oplencu451. Dan 6. septembra je mejnik med prošlostjo in bodočnostjo za našo jugoslovansko vojsko, je pa tudi kaţipot in mejnik za staro in novo miselnost, ki se mora uveljaviti v vsem našem javnem ţivljenju. In istega dne, ko se je v Beogradu izvršil ta pomemben zgodovinski dogodek so padli kot ţrtve svoje ljubezni do naroda, v slovenskem Primorju, štirje slovenski mladeniči. Ob svitu zore je počila salva intalijanskih fašistov na vojaškem strelišču v Bazovici pri Trstu452 in ugasnila ţivljenja štirih zvestih sinov naroda. Ustreljeni so bili Ferdinand Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Franjo Valenčič. Večna jim slava! Dne 27/1. se je vršila na šoli proslava Sv. Save, dne 4/2. pa Strossmayerjeva proslava, obakrat s primernimi vzporedi. Verske vaje so šolski otroci opravljali dne 6/10., 6/12., 9/3. in 9/6. Dne 28/5. pa se je vršila v farni cerkvi takozvana izkušnja iz verouka, ki je še v navadi v krajih bivše "Štajerske". Navzoč je bil dekan iz Laškega. Na novo in prvič je bil sestavljen od banskega sveta Dravske banovine banovinski šolski odbor, katerega člani so: dr. Pirkmajer Otmar, pomočnik 451

Oplenac – hrib nad Topolo v Šumadiji, sadjarsko in vinogradniško območje. Turističen kraj s hotelom. Na Oplencu je cerkev sv. ĐorĎa, ki jo je dal zgraditi kralj Petar I; v kripti je grobnica dinastije KaraĎorĎevićev. Načrt za cerkev je napravil arhitekt Kosta Jovanović. Cerkev ima pet kupol, obloţena je z belim marmorjem, notranjost pa je okrašena z mozaiki. 452

Bazovica – velika slovenska vas na kraški ravnini jugovzhodno od Lipice v Italiji. V bliţini je spomenik 6. septembra 1930 ustreljenim antifašističnim borcem, ki jih je obsodilo na smrt fašistično sodišče (trţaški proces). Leta 1930 je italijanska fašistična policija po razstrelitvi uredništva trţaškega fašističnega časopisa Il popolo di Trieste odkrila organizacijo in na prvem trţaškem procesu obsodila štiri člane, ki so bili ustreljeni pri Bazovici. To so bili Bidovec Ferdo, Marušič Fran, Miloš Zvonimir in Valenčič Alojzij, še 12 soobtoţencem pa so dosodili zaporne kazni. Ko je leta 1938 Benito Mussolini, italijanski fašistični voditelj, obiskal Kobarid, so nekateri člani načrtovali atentat nanj, vendar ga niso izpeljali, saj bi bile civilne ţrtve med Slovenci.

236


bana kot predsednik; dr. Lončar Dragotin453, v.d. načelnika prosvetnega oddelka kot njegov namestnik, dr. Kotnik Franc, šef odseka za osnovni pouk kot poročevalec; ing. Skaberne Viktor, tehnični referent; Dokler Anton, ravnatelj drţavnega meščanskega učiteljišča; Štrukelj Anton, posestnik in gostilničar; Skulj Andrej, kot poslovodja banskega šolskega odbora. Prvo zgodovinsko zasedanje banovinskega sveta je prineslo učiteljstvu Dravske banovine nepričakovano razburjenje radi ţalitev, uničujočih kritik in teţkih obdolţitev učiteljskega stanu, ki so bile iznešene popolnoma pavšalno od več lanov banskega sveta. Gostilničarji, trgovci in advokati so bili sloţni v udrihanju čez učiteljstvo, pri prosvetni proračunski debati, učiteljstvo pa je bilo skoraj brez vsakega zagovornika. Tako surovo ni bilo učiteljstvo napadeno niti v najhujših časih političnih borb. Značilno pri tem napadu je tudi to, da za vse ostale stroke drţavnega uradništva niso člani banskega sveta imeli potrebe kritike, le nad učiteljstvom so se upali udariti z vso vehemenco454, a neosnovano in brez vsakih dokazov. Kakšna hvaleţnost in priznanje za teţko učiteljevo delo! Dne 31. marca 1931 je stopil v veljavo novi uradniški zakon. Učiteljstvu so se dohodki nekoliko zvišali. Dne 1. aprila 1931 se je vršilo po vsej drţavi ljudsko štetje, glasom katerega ima Jugoslavija blizu 14 milijonov prebivalcev455. Meseca augusta je poteklo 10 let vladanja kralja Aleksandra. Ta jubilej se je v mnogih krajih slovesno praznoval. Pri proračunski seji za leto 1931 je krajevni šolki odbor sklenil ustanoviti fond za zgradbo šolskega vodovoda in vnesel v proračun v ta namen 5000 Din. Naprošen je bil ţe večkrat drţavni higijenski zavod v Ljubljani, da bi pregledal in izpopolnil, oziroma popravil načrt in stroškovnik za vodovod. V Ljubljani so nam obljubili in mogoče bodo letos to obljubo izpolnili ter nam poslali pred zimo inţenirja.

453

Lončar Dragotin (1876-1954), prosvetni in politični delavec, poučeval je na srednjih šolah v Idriji, Kranju in Ljubljani, kjer je bil ravnatelj. Izdal je brošuro »Kaj hočemo«, pisal o šolski reformi, o kulturnih in političnih vprašanjih, se boril za pravice malega človeka ter za avtonomijo narodov Jugoslavije, bil organizator in predsednik zveze društev Šola in dom. 454

(lat. vehementia) ognjevitost, strastnost

455

popisi prebivalstva – v Sloveniji in Jugoslaviji

Sredina 18. stoletja

-

< 1.000.000

15.03.1948

-

1.439.800

15.841.566

31.03.1953

-

1.504.427

16.991.449

31.03.1961

-

1.591.523

18.549.291

31.03.1971

-

1.727.137

20.522.972

237


Zdravstveno stanje šolske mladine je bilo v splošnem prav dobro, ter je prešlo celo brez običajnega oslovskega kašlja in ošpic. Na prosvetnem oddelku banske uprave je v mesecu juliju prevzel posle načelnika Mazi Josip, dosedanji v.d. direktorja gimnazije v Ljubljani, istočasno je dosedanji vodja prosvetnega oddelka dr. Lončar Dragotin nastopil svojo sluţbo kot direktor gimnazije. Za šefa odseka za osnovni pouk je bil v mesecu maju imenovan pri banski upravi v Ljubljani dosedanji sreski šolski nadzornik Repe Andrej. V času poletnih počitnic je bila popravljena severna stena šolskega poslopja in vnovič t. j. tretjič ometana tekom devetih let. Šolski vrt je bil dobro obdelan. Dečki višje skupine so presadili iz drevesnice vrsto jabolčnih dreves ob severno ograjo vrta. Iz šolske drevesnice je bilo učencem oddano čez 50 lepih drevesc za presaditev, a pribliţno 10 drevesc je bilo oddanih za hlevski gnoj. Spomladi se je izvršil na šolskem vrtu preizkus gnojenja z umetnim gnojilom "nitrofoskal". Tudi škropivo "Garkon" proti raznim škodljivcem se je preizkušalo na drevju. Obeta se izredno dobra vinska in obilna sadna letina. Dne 13/6. se je vršil šolski izlet v Zagreb, kjer so si otroci ogledali razne znamenitosti. Izmed vsega jim je pa najbolj ugajal ţivalski vrt v Maksimiru456 in pa celodnevna prosta voţnja s tramvajem po vsem mestu. Ker je Vidov dan padel na nedeljo se je zaključilo šolsko leto dan preje 27. junija, z običajno proslavo v šoli, katere so se udeleţili tudi šolski otroci z učiteljstvom iz Henine. Šoloobveznih otrok je bilo

dečki

deklice

skupaj

V začetku šolskega leta

48

43

91

Koncem šolskega leta

38

34

72

V začetku šolskega leta

46

39

85

Koncem šolskega leta

36

30

66

Iz tujih šolskih okolišev

7

7

14

Šoloobiskujočih

Z ozirom na število otrok bi bilo zelo potrebno razširiti šolo v dvorazrednico.

456

Maksimir – velik park v Zagrebu; zoološki vrt, umetna jezera; urejen leta 1787 v francoskem stilu, pozneje preurejen v angleškem vzoru.

238


2.56.

Šolsko leto 1931/32

Pričeli smo dne 3. septembra s šolarsko mašo. Vsi narodni prazniki: 1/12., 17/12. in 28/6. so se praznovali slovesno z udeleţbo šolskih otrok pri cerkvenem opravilu in nato s primerno proslavo v šoli. Šola je imela dne 27/1. Svetosavsko in 4/2. pa Strossmayerjevo proslavo. Verske vaje šolskih otrok so bile odrţane v dneh 26/9., 15/12., 18/3. in 28/5. Šola je praznovala tudi šolski praznik Sv. Alojzija dne 21/6. Zdravje šolski otrok je bilo v splošnem dobro in k temu primeren tudi šolski obisk, ki ga je nekoliko motila le dolgotrajna zima. Po krasni jeseni z izredno bogatimi pridelki ţiveţa, vina in sadja sta bila še tudi december in januar prav znosna in skoraj brez snega. Koncem januarja in prvi teden februarja je bilo pa pravo pomladansko vreme, tako da so cvetele trobentice, zvončki in seveda teloh. Izletavale so tudi čebele. Toda drugi teden februarja je nastal naenkrat velik vremenski preobrat s sneţnimi zameti, viharji in mrazom – 20º C. sneţni meteţi so se pogostoma ponavljali še ves marec in tudi april tako, da je zadnji sneg izginil še le 18. aprila. Takrat so se še – le mogla hitro izvršiti vsa prva pomladanska dela. Sneg je pa zapadel še 10. maja in prekril vse naokrog 15 cm debelo. Vsa vegetacija je vsled dolgotrajne zime silno zaostajala in je n. pr. trta cvetela še po kresu. Ţita so bila srednja. V poletju je nastopila huda suša, kekršno ţe dolgo ni bilo. Sredi augusta vročina na solncu do + 46º C. Vse rastlinstvo se je začelo sušiti. Nad en mesec ni bilo kaplje deţja, kar je za tukajšnji hribovit teren ţe katastrofalno. Šola je bila nadzorovana od sreskega šolskega nadzornika dne 21/1. in 6/6. Dne 23/5. pa je bila v farni cerkvi takozvana izkušnja z nadzorovanjem verouka od dekana iz Laškega. Šolski vrt je bil dobro obdelan. Spomladi se je razdelilo šolskim otrokom nad 50 komadov lepih jabolčnih drevesc. Učenci višje skupine so presadili v drevesnico okrog 100 jabolčnih divjakov in jih nekaj pocepili. Pozimi se je vršilo v šoli sadjarsko predavanje sreskega ekonoma in ţivinorejsko predavanje sreskega veterinarja iz Laškega. Iz učiteljske knjiţnice se je izposojevalo knjige. Potrebno bi bilo osnovati šolsko javno knjiţnico. Dne 8. novembra so se vršile volitve v narodno skupščino. Pokazale so, da je ogromna večina naroda za edinstvo Jugoslovanov in Jugoslavije. Z vso odločnostjo so bile temeljito zavrnjene vse zle namere bivših politikov dr.

239


Korošca in dr. Mačka podpirane od sovraţnega nam inozemstva. Obsojena in uničena je bila narodna nesloga, ki bi bila posebno za Slovence neizogibna propast, nad katero so se sovraţniki našega naroda ţe veselili in ţeljno čakali prve prilike za zasedbo vse Slovenije poleg Jadranske obale. Zaključili smo na Vidov dan s cerkveno slovesnostjo in proslavo v šoli. Običajno so prisostvovali tudi Heninčani, ki pa so tokrat izostali. Šoloobiskujočih otrok

dečkov

deklic

skupaj

Začetkom šolskega leta

46

43

89

Koncem šolskega leta

54

45

99

240


3. POVZETEK in KONEC

Šolanje otrok na Razborju se je začelo 1849 leta, učitelji pa so bili kaplani oz. ţupniki, leta 1876 je šola pričela s poučevanjem kot enorazrednica, leta 1879 je šola dobila prvega provizoričnega učitelja, leta 1937 je imela šola 2 oddelka, med 1. septembrom in 10. decembrom 1944 je šola delovala kot partizanska šola457, v šolskem letu 1979/80 pa –

† so se zaprla vrata šole, učence pa so prešolali v Loko in v Sevnico.

457

Prve partizanske šole so nastale ob partizanskih odredih. Bile so začasne, bolj manifestativne kot do kraja urejene. Partizani so zasedli zlasti odročne kraje, pregnali navadno okupatorjevega učitelja ter skušali ustvariti nekaj svojega. To se je dogajalo zlasti ob osvoboditvi krajev na Gorenjskem in Štajerskem, saj je bil nemški učitelj poleg ţupanov in oroţništva poglavitni steber vsega ponemčevanja. Namesto nemške so partizani odprli slovensko šolo. Značilnost teh šol je bila improvizacija, delo je bilo vse osredotočeno samo na jezikovni pouk, zlasti na branje slovenskih knjig in časopisov, letakov in propagandnega gradiva. Ker je okupator poţgal večino slovenskih knjig, so na Gorenjskem izdali ilustrirano začetnico »Šolo smo odprli«, ki je postal učbenik partizanske šole.

241


23.07.2000 zgradba šole dobi novega upravljalca – Karitas, novo ime – Šola ţivljenja, in novo poslanstvo – Don Pierinov dom za odvisnike458.

458

Skupnost Srečanje (fotografirano leta 2005)

242


Častno in pomembno delo učitelja na Razborju so še opravljali: Franc VALJAVEC459

od 19.09.1936

do oktobra 1936 459

Učitelj Valjavec Franc, roj. 08.12.1892 je bil poročen z Rusinjo Evdokijo Korenkovo, roj. 03.03.1895. v zakonu so se jima rodili štirje otroci Irena, roj. 14.03.1921, Nikolaj, roj. 22.11.1922, Evgenij, roj. 21.12.1929 in Milena, roj. 25.05.1935.

Sin Nikolaj, tudi učitelj, se je poročil z Marijo Veble (vnukinjo šolskega upravitelja), umrl v Fuţina 9 01.11.1993 in pokopan na pokopališču v Zagradcu.

šel za upravitelja šole v Črnomlju (razvidno iz Statusa animarum) Dne 19.9.1936 je bil imenovan za šolskega upravitelja na šoli

243


Ana KALAN460

od 12.01.1935

do 01.09.1938

»Valjavec Franc, ki je sluţboval v Razboru, srez Laško. Dne 26 10.1936 je bil razrešen sluţbovanja na šoli v Črnomlju in z dnem 26.10.1936 imenovan za vršilca dolţnosti sreskega šolskega nadzornika za sres Črnomelj O.N.br.51.752 z dne 11.9.1936 Pouk je nadzoroval dne 15.11.(1937/38) g. Valjavec Franc kot v.s. šol.nadzornika in dne 15.6.1938 kot preglednik za srez Črnomelj. 31.3.1938 je bil premeščen Valjavec Franc šol. upravitelj v Črnomlju in v. d.srezkega šolskega nadzornika v Šmartno pri Kranju.Ukaz III.br.2925/38 z dne 6.1.1938« Od: ljudmila.kocjan@guest.arnes.si Za: peter.teichmeister@s5.net Zadeva: franc valjavec Datum: 17. november 2004 12:18 Spoštovani,iz šolske kronike je razvidno, da je bil Franc Valjavec tudi na naši šoli- OŠ Mirana Jarca Črnomelj.Podatke je zbrala pomočnica ravnatelja Ljudmila Kocjan. Podatki so iz kronike : 1. Kronika šest razredne ljudske šole v Črnomlju (1919/20 - 1936/37 2. Kronika osemrazredne osn. šole v Črnomlju (1937/38-1956/57 )ţig šole Drţavna osnovna šola Črnomelj 460

pisni spomini učiteljice Ane Kalan, ki jih je za namen objave prijazno odstopil njen nečak Spremljala me je moja dobra sestra Cilka. Ker je bilo preveč snega in pot nepreorana, daleč pa od postaje Breg pred Sevnico 1 ½ ure v hrib, sva hranili prtljago v bliţnjo gostilno. Cilka se je vrnila domov, jaz pa v Laško k nadzorniku.

12. 01. 1935 – originalno pismo iz Razbora Draga Cilka in vsi moji domači! Kar največje pismo sem vzela v roke, snovi je dovolj! Kakor dogovorjeno, pišem Tebi, ponesi še potem na Poljšico! V zadregi sem, ker ne vem, pri katerem koncu naj začnem. Pa bom kar po najinem razstanku. Odšla sem v Laško in vse opravila pri nadzorniku. Spisala sem 2 x prisego, nakar sem jo pred nadzornikom pred priţganima svečama in kriţem izvršila. Nadzornik je videti strog in je navdušen nacionalec in sokol, kar zelo zahteva tudi od nas. Na Razboru pa Sokolskega društva ni in g. upravitelj tudi ni njegov pristaš vobče.

244


Končno sem v četrtek le dospela na ta naš hrib. Ţe na kolodvoru me nekdo kliče: »Gdč. Kalanova!« jaz se oziram, pa vidim tujca, čudno zavitega. Po ovratniku ga končno spoznam – razborskega ţupnika! Malo čuden patron je to, pa v hribih se še kaj drugega najde. Povabim ga na voz in res prisede in se z nami pelje. Zeblo nas je na vozu in končno sva jo z g. ţupnikom mahnila peš po bliţnjici. Po 1 ½ uri smo bili na cilju. Saj ni tako daleč, kot so ljudje strašili, le sreda je bila baje res nedostopna. Spala sem prvo noč pri g. upravitelju na divanu in jedla tudi, kakor tudi drugi dan. Pristaviti moram, da je zelo prijazen in postreţljiv. Ima 3 otroke: 15 letno hčerko Ireno, ki je ţe pridna gospodinja, fanta prvošolca in 5 letnega fantka. Ţena, luštna in preprosta, zgovorna Rusinja in kot taka pravoslavne vere.

In sedaj pa kraljujem tu v kaplaniji. Soba je velika, čedna, z zelo lepim razgledom,a prazna in pusta. Sama sem v celi hiši in kar strah me je bilo sinoči. Krajevni šolski odbor jo je vzel v najem in plača mesečno 100 din. Lahko bi si torej poljubno izbrala kakšno drugo stanovanje, a ga ni dobiti. Gostilničar ga ne da, drugi so pa sami kmetje in nimajo prostora. Nerodna zadeva! Govorila sem tudi, da bi dobila kakšnega »Šlafkamerada«, pa nimam postelje zanj, drugače bi ţe bilo. S farovško ni nič, ena je tako čudna, nič ne govori, druga – kuharica pa mora zgodaj vstajati. Za mene mi je upravitelj dal divan, blazino, koc, mizo, 2 stola in svoj veliki kovčeg, tako da za prvo silo ţe ţivotarim tu. Glede hrane je isto tako nerodno. Na gostilni imam naročeno kosilo vsak dan, danes sem ga ţe imela, pa ni kaj prida: goveja zakuhana juha, meso in zelje. Zjutraj in zvečer in malice si oskrbujem kar sama. Imam ţelezen štedilnik in kar na njega za toploto kurim, pa postavim še kakšen lončič. V farovţu sem dobila en literski lonec in še eno kastrolco in v trgovini sem si nakupila za prvo uporabo. Sicer pa tako ne morem drugega uporabiti kot mleko in čaj in klobase. Baš nocoj sem si servirala pol klobase na pokrovki, kroţnika namreč nimam, mleko in čaj pa iz kastrolce popijem. Kakor vidite, je tudi moj začetek teţek, od postelje preko vsega do denarja. Izdatki so prišli, ki jih nisem pričakovala in kmalu bom na suhem. Strašno, kajne, za Vas, pa tudi za mene, ko je človek sam sredi tega »Razburja«. Drago je pa vse, mleko po 2 din (1/2 l ga jemljem dnevno), voznik mi je računal 50 din, kolek za Beograd 250 din, rabila bom 4 fotografije za usluţbenski list, z urami imam smolo itd. Da pojasnim glede ure: urar je dejal, da je bila poškodovana kupljena in jaz popolnoma nič nisem bila kriva. Računal bi 40 din, pa sem rajši dodala 30 din še zraven in kupila navadno budilko. Rabim jo pa, rabim, cerkvene ni, v šoli ni, solnca pa tudi ni vsaki dan, da bi se po njem ozirala. Luči tudi ni, upravitelj jih sam nima, ker je imel prej na Gorenjskem elektriko, pomagati si moram s svečami. Pa je slabo za oči in še veliko se pokuri, delati pa moram pri luči. Tudi nocoj mi le svečka bili, ko Vam to pišem. Za nocoj imam kar dosti. ………………. Mesec januar je potekel v skrajno napornem delu – učenci I., II., in III. Razreda skupaj 64 otrok. 5.2.1935 pa odlok o plači s pripombo: Prvomesečna plača se Vam odtegne po čl. 134 U.Z. za uradniški pokojninski sklad. Prvi mesec sluţbe – tako teţko zaţeljen – torej zastonj!

Sinoči sem v najlepšem redu prejela vso Vašo pošiljatev. Za vse skupaj se Vam prav lepo zahvalim. Kar ste poslali, vse je dobro. Pripeljal je iz Zidanega mosta tukajšnji trgovec, ki je silno prijazen in usluţen. Zvečer ob 6 ih je bil tu. Prišli so njegovi trije pomočniki (on je namreč tudi mizar) in sosed, pa

245


so mi lepo uredili. Imela sem tudi dve pridni deklici, ki mi nosita mleko in sta vsak večer pri meni, pa sta mi tako lepo pomagali, da smo ob 9 ih imeli sobo ţe v najlepšem redu. Nato pa smo sedli k mizi prav dobre volje in se gostili. Hvala bogu, sedaj je pa soba lepa kot »iz cukra«. Rumena oprava se lepo poda k modro pobarvanim stenam. Upravitelj je prišel k meni in se je izrazil, da mi kar zavida, tako lepo, okusno je urejeno. In danes – nedelja – se kar najbolje počutim v novem domeku. Zunaj zopet brije okoli oglov, da kar tuli in nosi sneg, v moji sobi pa je lepo toplo. Samo domačih ljudi se mi še manjka, da bi sedeli in kramljali. Drugače sem se ţe precej privadila. Zmrzovati mi ni treba, saj je bilo za učiteljico, prvo na Razboru, ţe pripravljenih 8 m3 drv, bukova, vsa ţe razţagana. Kolin imam dosti, klobas in pečenke, mi jih otroci in ljudje prinesejo. Danes n. pr. Mi pride ţe večje dekle in pravi, da je prinesla koline. Jaz jo gledam, nič ne poznam in vprašam, če hodijo njihovi otroci v šolo. Pravi, da ne, ampak da so tudi prejšnjemu g. upravitelju vedno dajali koline. To je bila Angelca iz Zdol, pozneje poročena Angelca Vidmar. Ohranili sva od tiste nedelje dalje stike vedno, do danes – 40 let po odhodu iz Razbora. Lani – avgusta 1976 sta me z Lenčko, ki sva si tudi ostali zvesti 40 let, spet obiskali.

Sicer pa je Razbor prelep kraj. Na sredini poti Breg – gora Lisca se razgrne kot na dlani ravnica predhribja. Na majhni planoti se dviga farna cerkev sv. Janeza Krstnika, za njo ţupnišče z velikim vrtom ter kaplanija, ki je nudila meni skromno streho, vendar se je iz majhne sobe odpiral pogled na lepo Savsko dolino tja do Sevnice in gori do Radeč, pa na Dolenjske griče in hribe. Poleti pa je sonce tako lepo zahajalo daleč za najvišjim Kumom. Šola je bila stara, pritlična. Za stoletnico – septembra 1976 – pa je bila ukinjena. Otroci, danes še okoli 80, se vsako jutro vozijo v bliţnji Jurklošter za Lisco ali v Sevnico ob Savi. Tedaj pa je šolo obiskovalo 120 – 130 otrok. Domačije kmetov in bajtarjev so bile raztresene po slemenih hribov – 1 – 2 uri daleč. Vmes so bili vinogradi, a ţal je raslo v njih tudi mnogo šmarnice. Otroci niso imeli ne obleke, ne obutve in pozimi jih večina nismo videli. Šele na pomlad so se prikazali. Delo v šoli je bilo zelo teţko. Moji otroci za 1., 2. in 3. razred, vsega skupaj naenkrat so se zbirali popoldne. Vpliv vina iz šmarnice je bilo teţko čutiti. Učenci so prihajali tudi pijani v šolo, pa teţko so se učili. Kruha mnogi niso imeli, za kosilo pa na ţgance še kozarec šmarnice. Tako so me na izletu v Mariboru sestre v samostanu vprašale, če je to pomoţna šola. Še jaz sem bila z njimi vred uţaljena, saj sem bila tako ponosna nanje. Še dobro se spominjam, kako smo nazaj na vlaku razigrano prepevali: »Sem fantič z zelenega Štajerja, sem vedno korajţen, vesel …« Z ljudmi smo se kmalu udomačili. Z mladino in šolarji smo uprizarjali proslave, igre, pevske nastope. In bilo je tako lepo!

246


V januarju l. 1936 tik po praznikih boţiča in Novega leta sem postala »slavna«. Časopisi vseh vrst so prinesli vest z naslovom: »učiteljico na Razboru so ukradli« Res je bilo. Neki brezposelni postopač, tedaj jih je bilo zelo veliko, je v popoldanskih urah, ko sem bila v šoli, vlomil v kaplanijo. Pravzaprav mu vlamljati ni bilo treba, ker se je skril v mojo temno drvarnico za vrata ţe dopoldne, ko sem šla po vodo na farovški vodnjak, potem pa je mirno raziskoval po stanovanju. Odnesel je celo mesečno plačo, zapestno zlato uro in razne kuharske dobrote – klobase, potico. Ob mojem prihodu zvečer domov je bilo vse razmetano. Časopisna raca: »Špile so kriţem kraţem leţale po sobi.« no v resnici je izginilo le par klobas. Upraviteljevi so me vzeli v svoje stanovanje, ker sama nisem več upala tu prebivati. Takoj nato pa so uredili podstrešno sobo v šoli in maja l 1936 dozidali zraven še malo kuhinjico z okencem na podstrešje.

16. 5. 1936 odlomek iz pisma moji mami: »… Dela kar dosti. Konec leta se bliţa in g. nadzornika vsak dan pričakujem, kar ni nič prijetno. Za drugo leto se obeta še več dela v šoli, saj se jih bo nabralo okoli 70 …« pa je prišlo novo šolsko leto 1936/37 Niti slutila nisem, da se bo delo še bolj pomnoţilo, kot sem pričakovala. Upravitelj Valjavec je bil premeščen za nadzornika v Črnomelj, jaz pa sem ostala sama za 128 otrok, dopoldan in popoldan pouk ter upraviteljski posli, vse to za pripravniško plačo 970.- din mesečno, ki se s tako povečanim delom ni povečala niti za en dinar.

247


Danes je to delo za štiri, pet učiteljev in ravnatelj. Res sem se takoj preselila iz podstrešja v večje stanovanje spodaj, kar preveliko zame. In vstal je spet strah … Pompetove deklice iz gostilne so me hodile »varovat«. Z učitelji sosednjih enorazrednic smo skovali tovariške vezi: prosta nedelja in prosti četrtek druţabni popoldan na Henini pri Ilici, na zapuščenem Lokavcu pri Martini, pri Sv. Miklavţu nad Laškim pri Ivotu, še bolj oddaljenem Sv. Lenartu pri Radovanu Gobcu ali pri meni na Razboru. Kako lepo, prijetno je bilo! Ob tem pa so hitreje minevali samotni dnevi nas učiteljev po hribih in dolinah.

L 1936/37 je bilo zares plodno. Opravila sem tudi praktični učiteljski izpit v Ljubljani od 9-23.4.1937, točno v predpisanem roku, po treh letih prakse.

248


Skica za spominsko značko, ki jo je izdelal učitelj likovnega pouka OŠ Savo Kladnik v Sevnici g. Aleš Fenos

… v soboto 26. maja je bila veličastna proslava 100 letnice šole (18791979) na Razboru. Tja sem odpotovala ţe v petek 25.3. ob 13.20 z avtobusom Kranj v Ljubljano in 14.35 z vlakom Ljubljana-Zidani most-Breg ob 16.20, nato pa sem porabila kar 3 ure za pešpot Breg – Razbor, ker so me spomini skoro na vsakem koraku zaustavljali. Domovala sem pri prijaznem Rudiju in Anici Alif ter obiskala mnogo starih znancev. Pri sobotni proslavi se je zbralo ogromno ljudi, med njimi še sevniška šola, ki je izvedla lep program. Bilo nas je le pet učiteljev razborske šole. Ravnatelj sevniške šole nas je zapored klical na oder in vsakemu poklonil velik šopek nageljnov in miniaturno ročno izdelano kovinsko šolsko tablo.

Sledila je bogata zakuska v moji nekdanji učilnici, ki se je podaljšala do 17.30. sledilo je še zanimivo kramljanje pri Rudiju do 23 ih.

249


Učiteljica Ana Kalan se je odselila v Selce, Škofja Loka. Tam je nadaljevala z učiteljevanjem in umrla v Kranju, kjer je tudi pokopana

250


Ivo ŠVARC461

od 01.09.1937

do

Angela PETEK 462

od 01.09.1938

do

Vida JENČIČ

od 1933

do 1934463

Ana ALIF464

od 01.06.1945

do 31.08.1974

Prispevek učencev Osnovne šole Simon Jenko ob smrti učiteljice v Šolskih razgledih 461

Švarc Ivo, rojen 21.04.1911 Sv. Vid nad Ljubljano. Prišel je iz sv. Miklavţa v Laškem, od leta 1991 pa je študiral v pedagoški šoli v Zagrebu 462

Petek Angela, rojena 25.12.1914 v Otavicah 9, pri Ribnici. Kasneje se je poročila in prevzela moţev priimek Šilc. Umrla naj bi v Kočevju pribliţno leta 1998, vse do upokojitve pa je sluţbovala v Kočevju, kjer je poučevala (v osnovni ali posebni šoli) Podatke sem pridobil od njenega nečaka Petek Joţeta iz Otavic 463

na Razborju je poučevala le nekaj mesecev; sedaj poročena Rupret, ţivi v Ljubljani

251


Rudolf ALIF465

od 25.06.1945

do 31.08.1972

Cene DEBELJAK

od

do

464

Alif Ana, rojena Sobočan, 26.06.1919 v Bučkovci, umrla 04.08.1992, pokopana na Razborju

Učitelja Ana in Rudi Alif z učenci razborske šole (fotografija iz 1968 ali 1969 leta) 465

Alif Rudolf, roj. 24.02.1916 v Polani (Razbor), umrl 21.05.1996, pokopan na Razborju

.

252


V imenu vseh učencev šole na Razborju, njihovih staršev in tudi ostalih, iskrena in velika hvala vsem učiteljem na Razborju, in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali in sodelovali pri izobraževanju razborske mladeži. Upam, da so kraj in ljudi v tem kraju imeli vsi tako radi, kakor Blaž Jurko.

253


4. ZGODOVINSKA ČASOVNA LESTVICA Da bi laţje razumeli različne dogodke in dogajanja, ki so opisana v tej knjigi, sem dodal Zgodovinsko časovno lestvico iz Zgodovine Slovencev466 500-592 7.-11.st. 745 800-850 907 12.-14.st. 13.-14.st. 1335-1500 1396-1456 1463 1473-1476

1508

1515

466

Slovenci se naselijo v vzhodnih Alpah slovenska kneţevina Karantanija karantanski Slovenci pridejo pod Franke pokristjanjevanje Slovencev slovensko ozemlje zasedejo Ogri nastanek kulturnih središč v samostanih nastajanje mest slovenske deţele pridejo v dedno posest Habsburţanov Celjski grofje - zadnja domača fevdalna dinastija ustanovitev ljubljanske škofije Kmetje so se povezali v kmečko zvezo (Bund) Prvi so se začeli upirati kmetje na Koroškem in se v letih 1473-1476 povezali v kmečko zvezo (Bund). Od tod je prišla v slovenski jezik beseda punt-puntarji. Punt je imel središče v dravski dolini, spomladi 1478 pa je zajel skoraj vso slovensko in del nemške Koroške. Rojstvo Primoţa Trubarja Na Rašici na Dolenjskem. Bil je sin turjaškega (Auerspergovega) podloţnika in je kot bister mladenič študiral na reki, Dunaju in v Trstu, kjer si je pridobil odlično humanistično in teološko izobrazbo. Spoznal je nauke Lutra, Zwinglija, Pellicana in Bullingerja. Škof Bonomo ga je leta 1530 posvetil za duhovnika in ga poslal za vikarja v ţupnijo Laško, ki je segala do Loke pri Zidanem mostu. Tu je ţe previdno oznanjal protestantske verske poglede in nastopal proti vraţevernosti. Leta 1535 je odšel za pridigarja v Ljubljani, toda ţe po petih letih se je moral pod pritiskom nasprotnikov reformacije za dve leti umakniti v Trst. Potem je ponovno še nekaj let deloval v Ljubljani med protestanti, ki so širili v deţeli protestantsko vero in knjige v nemškem jeziku, ker je bil le ta jezik tedaj usposobljen za kaj takšnega, in so se ga posluţevali vsi izobraţeni prebivalci slovenskih deţel ne glede na nemško ali slovensko poreklo. Leta 1548 so Habsburţani v svojih dednih deţelah stopnjevali pritisk proti protestantom in Trubar je moral v izgnanstvo v Nemčijo, v protestantske kraje. Sprejel je luteranstvo in sluţboval kot pastor v Nurnbergu, Rothenburgu, Kmeptonu, Urachu, Tubingenu in Derendingenu. Njegova humanistična in verska opredelitev, naj vsak kristjan sam bere sveto pismo, sta ga nagnali v odločitev, ki je imela za ljudstvo deţele, iz katere je izšel, velepomembne kulturnozgodovinske posledice. Odločil se je svojemu ljudstvu, »Lubim Slovencem«, kot jih je imenoval prvi v zgodovini, posredovati besedo svetega pisma v njihovem lastnem jeziku, ki do tedaj ni bil razvit za knjiţno rabo. Zato je moral najprej leta 1550 napisati dve osnovni knjigi Abecedarij in Katekizem. S tem epohalnim delom se je Trubar zapisal v zgodovino kot oče slovenskega naroda. Slovenski narod je bil metaforično rečeno rojen iz besede, kakor pravi evangelist Janez za rojstvo sveta. Trubar je vzel za osnovo slovenskega knjiţnega jezika govor svojega domačega kraja Raščice, ker pa je bilo to narečje iz osrednjega dela Slovenije, je bila to posrečena osnova, ki jo je »vsaki dobri preprosti Slovenec lehku mogel zastopiti«. Trubarju je bilo jasno, da se takšen slovenski jezik ne govori le na Kranjskem, ampak tudi na Spodnjem Štajerskem, Koroškem, Trţaškem, Goriškem. Trubar je poleg Katekizma in Abecedarija napisal še celo vrsto drugih knjig, ki so bile potrebne za bogosluţje in Šolo na Slovenskem. Omenimo le prevod Svetega pisma nove zaveze, ki ga je prevajal celih 22 let, od 1555 do 1577, in Cerkveno ordningo, 1564. Kmečka zveza na Kranjskem V prvih mesecih leta 1515 je na Kranjskem zrasla velika kmečka zveza, ki se je razširila tudi na Štajersko in na Kras, zato ta upor imenujemo vseslovenski (pribliţno 80.000 puntarjev).

Zgodovina Slovencev, Cankarjeva zaloţba, 1979

254


15.-16.st. 15.-17.st. 1469-1483 1521-1578 1550-1584 1563

1614

1614

1425-1787 1700

1713 1730-40 1735-80 1740 1744 1745 1747-1819 1748-49 1748-55 1749 1752

vpliv humanizma in renesanse veliki kmečki upori obdobje najhujših turških vpadov reformacija na Slovenskem, predvsem v mestih prva knjiga v slovenskem jeziku, prva slovnica, prevod Biblije Začetek vodenja poročnih in krstnih knjig Na 24. zasedanju tridentinskega cerkvenega zbora (1545.1563) je bil sprejet splošni predpis, ki je vsem ţupnikom ukazoval vodenje poročnih in krstnih knjig. Začetek vodenja birmanskih in mrliških knjig Papeţ Pavel V. (1605-1621) je izdal Rimski obrednik (Rituale Romanum) kjer je predpisal še vodenje birmanskih in mrliških knjig. Predpisano je bilo vodenje Libri de statu animarum Rimski obrednik je predvideval tudi pisanje statusa animarum, vendar neobvezno, zato so v večjem številu (na našem področju) začeli pisati status animarum sredi 18. stol. Nekako po letu 1750 procesi proti čarovnicam

Tolminski kmečki upor. Na Slovenskem so začeli gojiti krompir. Regulacija vodne poti na Savi med Zalogom in Zidanim mostom. Kmečki upor na Spodnjem Štajerskem, zaradi škode, ki jo je povzročala divjačina in zaradi nabiranja vojakov. Upor je zatrl notranjeavstrijski regiment. Ustanovitev osnovnih šol (splošen šolski red; pod nadzorom drţave). Kmetje pobili upravitelja metliške graščine. Upor sta zadušila dva bataljona vojske. Ţiga Zois. V Notranji Avstriji ustanovljena okroţja. Izdelava terezijanskega katastra (davčna "rektifikacija" - nova porazdelitev davkov med deţele). Uprejo se podloţniki ljubljanskega škofa v Tiroseku, Gornjem gradu, Lučah - proti novemu davku na sol. Trst je postal samostojna deţela. V Vidmu in Gorici sta bili ustanovljeni nadškofiji.

1750

1753 1753-54 1754

1757 1766-67 1768 1771

1771 1771

Kmetje na sejmu pri stiškem samostanu pobili tri uradnike tobačnega urada in tri vojake. Prepovedali gradnjo novih lesenih hiš po vaseh. Podoba slovenskega podeţelja se je marsikje spremenila. Prvo splošno štetje prebivalstva (zaradi novačenja in davkov - zaradi teh razlogov štetje deloma nezanesljivo). Tudi štetje hiš (na 150 hiš en rekrut). Vojaški obvezniki so bili lahko vpoklicani med 17. in 40. letom. Sluţiti so morali do smrti ali do teţje pohabljenosti. Na ozemlju današnje Slovenije ţivelo okrog 792.000 prebivalcev. Tlaki so se uprli podloţniki Smlednika. Proti dnevni tlaki so se upirali podloţniki gospostva Kostel. Marko Pohlin je izdal Kranjsko gramatiko in Pisanice. Prvo štetje prebivalstva (vojaško). Okrog 700.000 prebivalcev v Sloveniji; razmerje med kmečkim in mestnim prebivalstvom pribl. 84% - 16% . Ocene: slovenska Štajerska 290.000, Koroška 185.000, Kranjska s pazinsko kneţijo 400.000, Goriško-gradiščanska 115.000 prebivalcev; število vseh Slovencev okrog 900.000. V Avstriji uvedena splošna vojaška obveznost (novačenje do dopolnitve potrebnega števila v vojaški enoti). Izdan odlok, ki je dovoljeval pokop trupel šele 48 ur po smrti.

255


1772-1780 1773 1774 1777 1778 1778-1918 1780 1780 1781 1781 1781-83 1782

1782-90 1783 1784 1785-89 1.11.1789

1789-1790 marec 1790

okr. 1790 1791

1793 1794 1795 marec 1797 1797-1800 jeseni 1797

Melioracija Ljubljanskega barja - gradnja Grubarjevega kanala. Sava je bila do gradnje ţeleznice sr. 19. stol. poglavitna zveza z Banatom. V Avstriji odpravljen jezuitski red; podrţavljeno srednje in visoko šolstvo. Tkanje platna razglašeno za prosto obrt podeţelskega prebivalstva. Uvedena splošna šolska obveznost ( v Prekmurju 1777). Ustanovljena Szombathelyska škofija, ki je zajemala tudi Prekmurje. Skupen patent za Štajersko in Koroško omejil tlako na največ tri dni tedensko (robotni patent). V Ljubljani izhajal uradni list Laibacher Zeitung. Na Slovenskem delovalo 87 trivialk, 12 glavnih, 4 normalne šole, 5 dekliških samostanskih šol in 2 judovski šoli. Na Slovenskem ţivelo okrog 893.000 prebivalcev. Cesar Joţef II. z nevoljniškim patentom priznal kmetom osebno svobodo. Odlok o toleranci - protestantom, kalvincem in pravoslavnim podeljena svoboda vere in bogosluţja. Upor proti tlaki na gospostvu Brdo (lastnik Ţiga Zois). Upor je zadušila vojska. Patent o tlaki za Kranjsko - po velikosti kmečke posesti: cela kmetija - do 2 dni vpreţne in 4 dni ročne tlake na teden, največ 208 dni na leto; manj so bili dolţni posestniki ? in ? kmetij, razmeroma bolj pa so bili obremenjeni manjši posestniki. Z joţefinskimi reformami med drugim odpravljeno nad 700 samostanov. Idrija priključena Kranjski. Proglasitev nemščine kot uradnega jezika na območju cele drţave. Izdelava joţefinskega katastra. Uzakonitev joţefinske davčne in urbarialne regulacije. Izmerili in ocenili so vsa zemljišča in njihov dohodek. Namen je bil pravično porazdeliti davke. Novi vladar je patent ţe naslednje leto preklical. Kmečki upori, ki naj bi nastali pod vplivom francoske revolucije (Gamberk, Šrajbarski Turn - Krško, Loka pri Z. Mostu, Sevnica) Zaradi strahu pred vplivom francoske revolucije Leopold II odpravi urbarialno regulacijo. Zopet uveljavljena davčna zakonodaja M. Terezije in davke so ponovno pobirala zemljiška gospostva. Na Slovenskem je obiskovalo osnovno šolo več kot 8.000 otrok. Ljubljanski odvetnik Joţe Lukman, sin ţebljarja iz Krope, predloţi cesarju prošnje gorenjskih podloţnikov s 162 podpisi iz 53 občin, da naj bi bili kmetje zastopani v deţelnem zboru. Ustanovljeno na Dunaju prvo policijsko ministrstvo (strah pred franc. revol.). Ustanovitev Filharmonične druţbe v Ljubljani. Ena prvih v Avstriji. Prepovedali prostozidarske loţe. Francoske čete prestopile slovenska tla (Soča-Koroška-Dunaj). Izhajale Vodnikove "Lublanske Novize". Mirovna pogodba v Campoformiju: habsburški monarhiji pripade vse ozemlje vzhodno od Adiţe z Benetkami vred (tudi Beneška Istra in Dalmacija) - vse s Slovenci poseljeno ozemlje se prvič zdruţi pod enim vladarjem (le do leta 1805).

1800

1802 1803 1805

1805 1808 1809

14.10.1809

Za avstrijske dedne deţele omejili vojaško sluţbo na 17.-40. leto starosti (prej: dosmrtno). Pehota: 10 let, konjenica: 12 let, topništvo: 14 let. Uvedeno obvezno cepljenje proti kozam. Nov avstrijski šolski zakon (sodelovala tudi Joţef in Anton Špendav). S spremembami in dopolnitvami veljal vse do 1869. Zakon naj bi zavrl "zgrešena pojmovanja, brezverstvo in nemoralnosti…". Poudarjene verskovzgojne naloge pouka. Francoske čete drugič prišle na slovensko ozemlje. Leto pred ustanovitvijo Ilirskih provinc je obiskovalo osnovno šolo le okoli sedmina otrok. V postojnskem okroţju le vsak 25. otrok. Francoske čete tretjič pri nas. V Ljubljani 21.5.1809. Francozi dobijo Goriško, Trst, Kranjsko in polovico Koroške. Proti "ilirščini" nastopil Kopitar. Mirovna pogodba v Schönbrunnu. Napoleon ustanovi Ilirske province

256


1810

1810/11

1811 julij 1811 1812

spoml. 1812 13.10.1813

1815-17 1815-1866 1816

3.8.1816

1817 23.12.1817 2.11.1818 1818-46 1820 1826-27 1827 1828 1830 1830-1834 1831 1836 5.7.1843 1845

1846

1847 februar 1848 marec 1848 21.3.1848

Motnik pride pod Kranjsko (popravek meje med Avstrijo in Francijo). Ustanovljena francoska Univerza v Ljubljani (zdravniki-kirurgi-arhitekti-pravniki-teologi). Delovala le 3 leta. V šolo je hodil vsak sedmi otrok (gl. 1827). Maršal Marmont preureja šolstvo: namesto prejšnjih trojnih oblik: osnovne šole, trivialke, glavne šole in normalke - so uvedli enotne 4-razredne osnovne šole, ki naj bi bile v vsaki občini. Odpravljene osebne obveznosti (tlaka, ki ni bila vezana na zemljiško posest), kar je koristilo zlasti kajţarjem in gostačem, ki niso imeli zemlje. Vodnikova Spomenica: "ilirski" jezik se deli v dve glavni narečji, srbsko in slovensko, ki sta si med seboj različni in imata vsako svojo knjiţevnost. "Code Napoleon", uvedena enakost pred zakonom in civilna poroka. Matične knjige naj bi na občinah vodili ţupani, vendar večinoma do tega ni prišlo. Ljubljanski škofiji je bila podrejena tudi zahodna Koroška in vzhodna Tirolska. Kot protiuteţ francoski politiki začne delovati v Gradcu stolica za slovenski jezik (ustanovitelj J.N. Primic). Avstrija ponovno prevzela Ilirske province. Zadrţijo francoske reforme: odprava cehov, deljivost zemljišč pri dedovanju, ukinjeno patrimonijalno sodstvo. Ponovno uveden šolski sistem trivialk, glavnih šol in normalk. Krompir se povsem uveljavi na Kranjskem, na Koroškem in Goriškem precej koruze, na Štajerskem obe kulturi. Slovenci spet zdruţeni v Habsburški monarhiji, vendar s slabimi stiki z ogrskim delom in z Benečijo. Jezuiti se vrnejo v Avstrijo. Obnovljeni nekateri drugi redovi. Nove boţje poti in slovesnosti. Uveljavljen obvezen ponavljalni pouk v nedeljskih šolah za kmečko mladino od 12. do 15. leta. S cesarskim patentom ustanovljeno navidezno kraljestvo "Nova Ilirija" (Primorska, Kranjska, Beljak, civilna Hrvatska na desnem bregu Save, Čedad, Gradišče, Celovec). 1822 izločena Hrvatska in po letu 1849 se Ilirija ne pojavlja več. Zadnja velika lakota na Slovenskem. Ustanovljena stolica za slovenski jezik na liceju v Ljubljani. Cesar Franc I. je odredil izmero vseh zemljišč. Nastal je Franciscejski kataster. Splovljen prvi parnik na slovenskem ozemlju (Trst). To je bil drugi parnik v Sredozemlju. Prvi parni stroj na suhem prav tako v Trstu - prihodnje leto (mlin). Število prebivalstva na Slovenskem se je povečalo od 838.000 na 1,077.000. Ustanovljena Kranjska hranilnica v Ljubljani (druga hranilnica v Avstriji). Kmečki nemiri v višnjegorskem okraju. V šolo je hodil vsak tretji otrok. Koprska škofija zdruţena s trţaško. Goriški škof dobi nadškofijski naslov. Podrejeni so mu bili škofje trţaškega in ljubljanskega gubernija (Trst, Poreč, Krk, Ljubljana). Almanah Kranjska čbelica; urejal Miha Kastelic. Ustanovljen deţelni muzej v Ljubljani (zgodovina in prirodoslovje). Prva izvirna slovenska povest - Janez Ciglar, Sreča v nesreči. Začele izhajati Kmetijske in rokodelske novice. To je bil začetek nepretrgane vrste slovenskih časnikov in časopisov. Vojaščina zniţana s 14 na 8 let in zoţene kategorije oproščencev. Kljub temu so se naborniki skrivali in raslo je rokovnjaštvo (napadi na graščake). Prva v slovenskem jeziku napisana zgodovinska knjiga - ţupnik v Mali Nedelji, Anton Krempl, izšla v Gradcu: Dogodivšine štajerske zemle s posebnim pogledom na Slovence. Knjiga je bila precej cenzurirana. Dana v promet ţelezniška proga Gradec - Celje (1849: Celje - Ljubljana). Po cesarskem patentu dovoljeno kmetom, da naturalne dajatve in tlako po sporazumu s fevdalcem zamenjajo z denarnimi obveznostmi. Učinek patenta je bil zelo majhen. Vsak tretji otrok je obiskoval šolo. Zmaga revolucije v Parizu. Marčna revolucija na Dunaju. 300-500 iţanskih kmetov napadlo grad in zaţgalo tudi zemljiške knjige in urbarje, simbole

257


20.4.1848 7.9.1848 2.12.1848 1849

17.3.1849 1850

1850 sr. 19.stol1914 1851 1853 1854 1857 1857 1859 16.9.1859 1.10.1862 1863 1.6.1863 1864

1866 7.2.1867 1868

9.8.1868 1869 1870 14.12.1870 marec-maj 1871 1871-72 1872 1874-91 1875

1876 1878 1878 1880 1880-1981 1881-1941 18.4.1882 1884

fevdalnih obveznosti. Nemiri tudi okrog drugih gradov in posestev po Sloveniji. Dunajski Slovenci sestavili program Zedinjene Slovenije. Izšel zakon o odpravi podloţništva. Konec patrimonialnega sodstva nad kmetom. Osemnajstletni Franc Joţef postane cesar. Dana v promet ţelezniška proga Celje - Ljubljana. Začetek izdajanja uradnega lista v slovenščini. Ustanovljeno oroţništvo. Potrjen zakon o občinah, ustanovljena so bila namestništva in okrajna glavarstva.

V Avstriji izdane prve poštne znamke. Z ozemlja sedanje Slovenije se je izselilo skoraj 310.000 ljudi. Ustanovljeno društvo Sv. Mohorja v Celovcu. Peter Kozler izdelal Zemljovid slovenske deţele in pokrajine. Ni smel iziti niti pod imenom "zemljevid kraljestva Ilirija". Ponovno uvedene telesne kazni. Dograjena ţeleznica Ljubljana - Trst. Na ozemlju današnje Slovenije 1,100.000 prebivalcev (1910: samo 1,320.000). Izseljevanje je pobralo več kot polovico naravnega prirastka. Avstrija izgubi Lombardijo v vojni s Francijo Napoleona III. Škof A.M.Slomšek je dosegel premestitev sedeţa lavantinske škofije iz Št. Andraţa v Maribor. Ţelezniška proga Zidani most - Zagreb. Ustanovljeno telovadno društvo Juţni Sokol. Ţelezniška proga Maribor - Celovec. Ustanovljena Slovenska matica. Mnogi obuboţani kmetje odidejo pod nadvojvodom Maksimiljanom v Mehiko. Začnejo se velika izseljevanja. Avstrija se je zapletla v vojno z Italijo in Prusijo. Beneški Slovenci so po mirovni pogodbi 3.10.1866 prišli pod Italijo. Na plebiscitu so praktično vsi glasovali proti Avstriji in za Italijo. Uvedena dualistična ureditev: Avstro-Ogrska. Dedni zakon dovolil svobodno delitev kmečke posesti. Zaradi prevelike drobitve posestev, je morala drţava leta 1889 uvesti nekatere omejitve za delitev. Nadrobnosti tega je leta 1903 uvedla le Koroška. Veča se zadolţenost kmetov in od 1868-1993 je bilo samo na Kranjskem prodanih 10.190 kmetij. Prvo mnoţično zborovanje - tabor - v Ljutomeru. Doba taborov od 1861-1871. Šole podrţavljene, uvedeno obvezno osemletno šolanje. V Savinjski dolini se začne širiti hmelj. Ţelezniška proga Ljubljana - Jesenice - Trbiţ. Pariška komuna. Uzakonjen metrski sitem (obvezno od 1876). Odcep Ţelezniške proge Pivka - Reka. Mohorjeva druţba izdaja Občno zgodovino za slovensko ljudstvo (Josip Stare). Vstaja proti Turkom v Bosni in Hercegovini. Nekaj desetin Slovencev odšlo pomagat (tudi v Srbijo). Prepovedali koze v kraških območjih. Odcep ţelezniške proge Divača - Pula. Berlinski kongres. Avstrijska okupacija Bosne in Hercegovine. V Ljubljani začel delovati deţelni arhiv. Poskusna električna razsvetljava v Trţiču. Deleţ kmečkega prebivalstva se je zmanjšal od 80 na 9%. Ljubljanski zvon. Razglas pravosodnega ministrstva o razširjeni uporabi slovenščine na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in v slovenskih oz. mešanih okrajih na Koroškem. V Škofji Loki obratuje prva javna elektrarna.

258


1888-1941 1891-1904 28.9.1893 1894 2.4.1894 14.4.1895 1898 1900

1903 1907 1908 1908 1910 1910 1911 1912-15 28.7.1914 1918 29.10.1918 1.12.1918 1918-1941 1919-1939 1920 10.10.1920 12.11.1920 1921 1921-1931 1923 1925-1991 1928 1929 1931 1940 6.4.1941 31.8.1941 16.12.1941 1941-45 1942-45 8.9.1943 16.9.1943 9.5.1945 Maj 1945 Poleti 1945 29.11.1945 1945-1956 1946 1947

Izhaja katoliški Domoljub. Izhaja liberalni Rodoljub. Ţelezniška proga Ljubljana-Grosuplje-Kočevje. Dograjena dolenjska ţeleznica do Novega mesta. Začetek Krekovega zadruţništva in krščanskih delavskih organizacij. V Joliet v Illinoisu ustanovljena Ameriška slovenska katoliška jednota (najstarejša izseljenska organizacija). Ljubljano prizadel potres. Madţarizirana so bila vsa slovenska krajevna imena v ogrskem delu drţave.

Začela delovati Rafaelova druţba za izseljence. Nemci dosegli poseben nemški volilni okraj na Kočevskem. V Celju je bil zgrajen vodovod. Dograjena ţeleznica Jesenice - Gorica - Trst. V ZDA je ţivelo okrog 100.000 slovenskih izseljencev. Na Slovenskem je ţivelo 1,312.000 prebivalcev. V Trstu uradno našteli 56.916 Slovencev (Ljubljana v istem času le nekaj nad 50.000). V Trstu je ţivelo 56.916 Slovencev. Zgrajena prva večja hidrocentrala (Završnica - 2500 kW) - začetek elektrifikacije slovenskega ozemlja. Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Začetek prve svetovne vojne. Stekla prva hidrocentrala na Dravi - Fala (31.150 kW). V Zagrebu proglašena ustanovitev Drţave SHS. 1.12.1918 je nastala Kraljevina SHS. V Beogradu proglašena Kraljevina SHS. Iz Julijske krajine se je izselilo okrog 53.000 Slovencev. Iz jugoslovanskega dela Slovenije se je v Kanado izselilo 4593 oseb, vrnilo pa 1234. Nova drţava je zamenjala denar: štiri avstrijske krone za en srbski dinar. Po plebiscitu je Koroška pripadla Avstriji. Rapallska pogodba: določena razmejitev med Italijo in Kraljevino SHS; nova drţava je izgubila Primorsko. Na sedanjem ozemlju Slovenije je ţivelo 1,304.800 prebivalcev. Po italijanskem popisu je v Trstu ţivelo 19.387 Slovencev. Na ozemlju Dravske banovine se je število Nemcev zmanjšalo z 41.514 na 28.999. Fašistična Italija je pričela z grobo raznarodovalno politiko in prepovedala rabo slovenskega jezika v vsem javnem ţivljenju. Izhajal je Slovenski biografski leksikon. Poskusno prične oddajati Radio Ljubljana. Ustanovljena je bila Narodna galerija. Osnovna šola je bila razdeljena v štirirazredno (1. do 4. razred) in višjo (5. do 8. razred). Na sedanjem Slovenskem ozemlju je ţivelo 1,397.650 prebivalcev. Na sedanjem Slovenskem ozemlju je ţivelo okrog 1,441.000 prebivalcev. Napad sil osi na Jugoslavijo. Slovenija razdeljena med tri okupacijske sile; Ljubljano so zasedli Italijani. Sklenjena pogodba o preselitvi kočevskih Nemcev v Obsotelje. Prekmurje je bilo priključeno k Madţarski. V okupacijskih taboriščih je bilo okrog 47.500 oseb. V nemško vojsko je bilo mobiliziranih okrog 35.000 Slovencev. Kapitulirala Italija. Slovensko primorje priključeno k Sloveniji. Osvobojena Ljubljana. Ozemlje Slovenije zapustilo okrog 20.000 Slovencev, od tega 6.000 civilistov in okrog 25.000 pripadnikov nemške manjšine. Mnoţični poboji domobrancev in civilistov. Ocene: od 9.000-15.000 oseb. Razglašena FLRJ. Iz koprskega okraja se je izselilo okrog 27.500 oseb, večinoma v Italijo. Izvedena agrarna reforma (nadaljevana 1948 in 1958). Pariška mirovna pogodba: določena nova zahodna meja in ustanovljeno Svobodno

259


15.3.1948 1948 1950

1952-53 1953-1991 5.10.1954 1955 1955-1990 1961 1961 1965-1975 1968-1970 1971 1976

trţaško ozemlje (STO). Skoraj vsa Primorska je bila priključena Sloveniji. Na ozemlju Slovenije (brez STO) je ţivelo 1,391.873 prebivalcev. Odpravljena je bila zasebna trgovina.

Politika kolektivizacije vasi se izkaţe za neuspešno; obvezen odkup je bil postopoma ukinjen. Deleţ neslovenskega prebivalstva v Sloveniji se je povečal od 3,5 na 12,2%. Londonski memorandum: coni A in B Svobodnega trţaškega ozemlja sta bili razdeljeni med Italijo in Jugoslavijo. Avstrijska drţavna pogodba: določena je bila severna drţavna meja in poloţaj slovenske manjšine na Koroškem. V Slovenijo se je priselilo 289.289 oseb, odselilo pa 207.259. V Sloveniji je ţivelo 1,591.523 prebivalcev. Papeţ Janez XXIII ustanovil Ljubljansko nadškofijo. Na delo v tujino je odšlo okrog 70.000 ljudi. Delovni teden je bil skrajšan na 42 ur. V Sloveniji je ţivelo 1,727.137 oseb. Močan potres na Tolminskem.

260


Spominska plošča v stavbi šole Razbor, s katero se je Društvo upokojencev Razbor, na pobudo njene predsednice Neţke Bergant zahvalilo vsem učiteljem, ki so v teţkih časih in pogojih razborskim otrokom pomagali s posredovanjem znanja v lepšo prihodnost.

261


5. VIRI 1.

Šolstvo na Slovenskem

Joţe Ciperle, Andrej Vovko, Slovenski šolski muzej, Ljubljanana 1987

2.

Šolska spričevala

Joţe Ciperle, Sovenski šolski muzej, Ljubljana 1991

3.

Osnovna šola na Slovenskem 1869-1969

Vlado Schmidt, Vasilij Melik; Slovenski šolski muzej, Ljubljajna 1970

4.

Vojna enciklopedija

Beograd, druga izdaja

5.

Opća enciklopedija

JLZ, Zagreb

6.

Mala spološna enciklopedija

DZS

7.

Slovenski etnološki leksikon

Angelos Baš in ostali, MK Ljubljana

8.

Telefonski imenik Slovenije

9.

Kratka zgodovina Slovenije

10.

Pričevanja

11.

Dokumenti v zasebni lasti

12.

Slovar slovenskega knjiţnega jezika

SAZU, Ljubljana 1975

13.

Slovenski pravopis

SAZU, Ljubljana 2003

14.

Krajevni leksikon

15.

Jurklošter nekoč in danes

TD Jurklošter, Bodočnost Maribor 1983

16.

O koreninah našega kraja

Zloţenka, izdal ţupnik Karli Grţan

17.

Zgodovina Slovencev

Cankarjeva zaloţba, 1979

18.

WWW

Različne strani

19.

Moje dogodivščine

Blaţ Jurko, Planinsko društvo Lisca 2002

20.

Vojna in vojaška zgodovina Slovencev

Janez. J. Švajncer, Ljubljana 1992

21.

Svetovna vojna 1914-1918

Janez J. Švajncer, Pokrajinski muzej Maribor, 1988

22.

Fotografije

Fotografije iz leta 2004 in 2005 avtorstvo in lastništvo Teichmeister Petra

Janko Prunk, Zaloţba Grad, Ljubljana

Prešernova

druţba,

262


23.

ลขupnijsko pismo

ลขupnijski urad Razbor, zanj p. Karli Grลฃan

263


6. SEZNAM OSEB Aleksander .................... 24, 194, 210, 211, 227 Alif Ana ........................................................ 247 Alif Ana ........................................................ 246 Alif Rudolf .................................................... 247 Alif Rudolf .................................................... 247 Alvian ............................................................. 20 Ambroţič Blaţ ................................................ 59 Ambroţiča Blaţ .............................................. 56 Bec Anton .................................................... 223 Bec Matija .................................................... 120 Benedikt XV ................................................. 179 Beršnjak Valentin ......................................... 232 Biderman Peter ............................................ 179 Biderman Valentin ......................................... 17 Bidovec Ferdo.............................................. 234 Borojević Svetozar ....................................... 176 Brečko Alojz ................................................. 179 Brečko Ana .................................................. 150 Brečko Antonija ............................................. 74 Brečko Ferdinand ........................................ 179 Brečko Gregor ..................................... 108, 121 Brečko Joţef ..............................48, 69, 95, 165 Brunček Joţef ................................................ 18 Bukovec Terezija ............................................. 9 Ciril in Metod ................................................ 211 Černej Ljudevit ............................................. 197 Debeljak Cene ............................................. 247 Delcott Ciril .................................................. 218 Derstvenšek Alojz ........................................ 120 Derstvenšek Janez ...................................... 232 Deţelak Anton ............................................. 179 Dichs Sebastjan ............................................. 17 Diesterweg Adolf ............................................. 5 Dobovšek Janez ............................84, 134, 162 Dokler Anton ................................................ 235 Fenos Aleš ................................................... 246 Franc Joţef I ..................................82, 187, 188 Frankopan Franjo Krsto ............................... 197 Gubec Matija................................................ 152 Haas ............................................48, 54, 65, 76 Hörbiger Alojz ................................................ 17 Hribar Ivan ................................................... 206 Imperl Ferdinand ......................................... 225 Imperl Franc......................................... 137, 232 Imperl Joţef ................................................... 73 Imperl Olga .......................................... 187, 196 Ivnik Anton ................................................... 179 Ivnik Tomaţ ................................................. 155 Jelenc Janez .................................................. 50 Jelenc Mihael ................................................. 49 Jenčič Vida .................................................. 246 Jug Matija .............................................. 26, 156 Jurko Anton....................................61, 137, 221 Jurko Marija ........................................... 51, 122 Jurko Marjan ................................................ 152 Jurko Martin ................................................... 29

Jurko Stanislav .................................... 167, 179 Jurko Vid ..................................................... 179 Jurko Viktor ......................................... 157, 179 Jurko Vincencija .......................................... 181 Kalan Ana.................................................... 242 KaraĎorĎević Aleksander I. ......................... 210 Kitchener Horatio Herbert ........................... 187 Kitovar Jurij ................................................... 10 Klenovšek Joţef .................................. 179, 187 Klenovšek Mihael ........................................ 179 Kolarič49, 50, 51, 56, 58, 59, 60, 62, 64, 65, 66, 71, 73, 77, 80, 86, 89, 90, 92, 99, 101 Kolarič Josip ............................................ 16, 48 Komlanc Matija ............................................. 10 Končnik Peter .......................................... 54, 91 Koritnik Jurij................................................. 201 Korošec Anton ............................................ 213 Kosem Martin .............................................. 201 Kotnik Franc ................................................ 235 Kumerdej Blaţ ................................................. 5 Lapornik Janez ............................................ 232 Lapornik Matevţ .......................................... 179 Lapornik Mihael ........................................... 127 Lončar Dragotin .......................... 228, 235, 236 Maister Rudolf Vojanov ............................... 198 Majcen Janez .............................................. 148 Martini Matija ................................................. 19 Marušič Fran ............................................... 234 Miloš Zvonimir ............................................. 234 Močivnik Joţef .............................................. 50 Močnik Joţef ....................................... 100, 101 Namurš Boštjan ............................................ 35 Namurš Janez ............................................. 131 Namurš Janeza ........................................... 148 Namurš Martin......................................... 10, 19 Napoleon I. Bonaparte .................................. 21 Napotnik Mihael .......................................... 131 Nemanjić Sava ............................................ 231 Oberţan Pavel .............................................. 48 Oroţen Ignac................................................... 9 Palčnik Gašper .............................................. 32 Palčnik Janez ................................................ 69 Pečnik J......................................................... 23 Perko Martin .................................................. 58 Petek Angela ............................................... 246 Petek Angela ............................................... 246 Petra Končnika .................................... 169, 199 Pintar Ivan ................................................... 208 Pompe Blaţ ................................... 80, 121, 140 Pompe Franc....................................... 179, 221 Pompe Joţef ................................................. 36 Pompe Marko ................................................ 35 Potiorek Oskar ............................................ 175 Potočniku Anton ............................................ 22 Prašnikar Jakob .......................................... 219 Pretnar Joţef ............................................... 231

264


Repe Andrej ................................................. 236 Rostohar Janez ........................................... 201 Skaberne Viktor ........................................... 235 Skulj Andrej.................................................. 235 Slokan Matevţ ............................................... 66 Slomšek Anton Martin ................................... 17 Stegenšek Avguštin ....................................... 23 Strossmayer Josip Juraj .............................. 231 Suhodolčan Alojz ......................................... 179 Suhodolčan Matija ......................................... 21 Šantej Maksimiljan ....................................... 179 Šantej Martin.................................................. 26 Šenoa Avgust ................................................ 45 Šeško Pankracij ............................................. 85 Šket Mihael .................................................. 212 Špec Joţef ........................................... 201, 207

Špec Matija ....................................... 48, 56, 69 Štrukelj Anton .............................................. 235 Šušteršič Ivan.............................................. 176 Švarc Ivo ..................................................... 246 Švarc Ivo ..................................................... 246 Tirpitz Alfred von ......................................... 186 Valenčič Alojzij ............................................ 234 Valjavec Franc .................................... 241, 242 Vidic Anton .................................................. 232 Vidmar Martin ................................................ 50 Vovčakar ................................................. 48, 50 Vresk Marija ................................................ 214 Vresk Matevţ ................................................ 25 Zorn Josip ................................................... 192 Zrinjski Petar ............................................... 197

265


7. KAZALO

Predgovor ................................................................................................................... 2 Namesto nekrologa .................................................................................................... 4 1.

I. DEL .................................................................................................................. 9 1.1.

2.

Od njega dni do 1874 .............................................................................................. 13

II. DEL ............................................................................................................... 47 2.1.

od 1874.................................................................................................................... 48

2.2.

Šolsko leto 1877/78................................................................................................. 57

2.3.

Šolsko leto 1878/79................................................................................................. 61

2.4.

Šolsko leto 1879/80................................................................................................. 64

2.5.

Šolsko leto 1880/81................................................................................................. 68

2.6.

Šolsko leto 1881/82................................................................................................. 76

2.7.

Šolsko leto 1882/83................................................................................................. 80

2.8.

Šolsko leto 1883/84................................................................................................. 86

2.9.

Šolsko leto 1884/85................................................................................................. 89

2.10.

Šolsko leto 1885/86................................................................................................. 96

2.11.

Šolsko leto 1886/87............................................................................................... 100

2.12.

Šolsko leto 1887/88............................................................................................... 105

2.13.

Šolsko leto 1888/89............................................................................................... 109

2.14.

Šolsko leto 1889/90............................................................................................... 112

2.15.

Šolsko leto 1890/91............................................................................................... 115

2.16.

Šolsko leto 1891/92............................................................................................... 117

2.17.

Šolsko leto 1892/93............................................................................................... 119

2.18.

Šolsko leto 1893/94............................................................................................... 121

2.19.

Šolsko leto 1894/95............................................................................................... 124

2.20.

Šolsko leto 1895/96............................................................................................... 129

2.21.

Šolsko leto 1896/97............................................................................................... 131

2.22.

Šolsko leto 1897/98............................................................................................... 134

2.23.

Šolsko leto 1898/99............................................................................................... 135

2.24.

Šolsko leto 1899/00............................................................................................... 138

2.25.

Šolsko leto 1900/01............................................................................................... 146

2.26.

Šolsko leto 1901/02............................................................................................... 149

266


2.27.

Šolsko leto 1902/03............................................................................................... 152

2.28.

Šolsko leto 1903/04............................................................................................... 155

2.29.

Šolska leto 1904/05 ............................................................................................... 157

2.30.

Šolsko leto 1905/06............................................................................................... 159

2.31.

Šolsko leto 1906/07............................................................................................... 161

2.32.

Šolsko leto 1907/08............................................................................................... 163

2.33.

Šolsko leto 1908/09............................................................................................... 165

2.34.

Šolsko leto 1909/10............................................................................................... 167

2.35.

Šolsko leto 1910/11............................................................................................... 169

2.36.

Šolsko leto 1911/12............................................................................................... 171

2.37.

Šolsko leto 1912/13............................................................................................... 173

2.38.

Šolsko leto 1913/14............................................................................................... 175

2.39.

Šolsko leto 1914/15............................................................................................... 179

2.40.

Šolsko leto 1915/16............................................................................................... 183

2.41.

Šolsko leto 1916/17............................................................................................... 187

2.42.

Šolsko leto 1917/18............................................................................................... 191

2.43.

Šolsko leto 1918/19............................................................................................... 194

2.44.

Šolsko leto 1919/20............................................................................................... 202

2.45.

Šolsko leto 1920/21............................................................................................... 204

2.46.

Šolsko leto 1921/22............................................................................................... 206

2.47.

Šolsko leto 1922/23............................................................................................... 210

2.48.

Šolsko leto 1923/24............................................................................................... 215

2.49.

Šolsko leto 1924/25............................................................................................... 219

2.50.

Šolsko leto 1925/26............................................................................................... 222

2.51.

Šolsko leto 1926/27............................................................................................... 224

2.52.

Šolsko leto 1927/28............................................................................................... 226

2.53.

Šolsko leto 1928/29............................................................................................... 228

2.54.

Šolsko leto 1929/30............................................................................................... 232

2.55.

Šolsko leto 1930/31............................................................................................... 236

2.56.

Šolsko leto 1931/32............................................................................................... 239

3.

POVZETEK in KONEC ................................................................................... 241

4.

ZGODOVINSKA ČASOVNA LESTVICA ......................................................... 254

5.

VIRI ................................................................................................................. 262

6.

SEZNAM OSEB .............................................................................................. 264

7.

KAZALO.......................................................................................................... 266

267


268

ŠOLSKA KRONIKA kraja Razbor pod Lisco  

Kronika šole in šolanja od njenega začetka do ukinitve 1872 - 1979, in hkrati zgodovina kraja

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you