Slika 23: Roženci so v vseh odtenkih med belo in črno, pogosto tudi rjavkasti. Lahko jih uporabimo kot okrasni kamen. Primerke na sliki so zbrusili študentje Višje strokovne šole Šolskega centra Srečka Kosovela v Sežani.
Slika 24: Sadra iz Kobdilja, geološka zbirka Antona Bianchija, hrani Prirodoslovni muzej Slovenije
Kamnolomi na Krasu Na Krasu je bilo nekoč več kot sto kamnolomov, v katerih so pridobivali naravni kamen. Koliko je bilo kamnolomov, kjer so kopali kamen kot surovino za apno ali kot gradbeni material, verjetno nihče ne ve natančno. Po pripovedovanju domačinov v vasi Avber je bilo samo okoli te vasi več kot dvajset odkopov. Pravzaprav si je vsak, ki je imel na posesti primerno kamnino, za lastne potrebe in morda potrebe sosedov odkopal primerne kose kamnin. Material, torej kose kamnin, ki so jih uporabili za gradnjo suhih kraških zidov, so nabrali s pobiranjem ali v manjših odkopih, kjer so lahko pridobili ploščaste kose kamnin.
Slika 25: Nekoč so kraški kamen uporabljali za proizvodnjo apna. V ta namen so uporabili apnenice, apnenca pa so imeli povsod v izobilju. Apnenca za pridobivanje apna in kosov kamnin za suhe kraške zidove večinoma niso kopali v kamnolomih, ampak so material pobirali v bližini.
Slika 26: Razkop pri Gabrovici, ki je ponujal laminirane in tankoploščaste vrste apnenca.
Na Krasu so najbolj poznani v Lipici, pa Kopriva in Repentabor. Velika večina jih je v precejšnji meri pozabljenih. Po zaslugi Gabrijela Jerana, ki je zbral več kot 120 vzorcev iz nekdanjih kamnolomov, je tovrstna dediščina evidentirana in jo je treba čim prej strokovno preučiti. Njegov popis kamnolomov vsebuje samo kamnine, ki so jih uporabljali kot naravni kamen, medtem ko številni odkopi, ki so jih imeli domačini za gradnjo suhih kraških zidov, niso evidentirani. Razloga sta vsaj dva: odkopi so bili sorazmerno majhni, vegetacija pa je v zadnjem času prerasla velike površine na Krasu. 25