Zbornik_50_let_Prometne_sole_Maribor

prometna šola maribor prometne poti puščajo sledi... že

50 let

Prometna šola Maribor Ob 50. obletnici (1958 – 2008)

Maribor, 2008

Prometna šola Maribor Ob 50. obletnici (1958 – 2008) Vrsta publikacije Zbornik Avtor in urednik: Andrej ŠVALJEK, prof.

Uredniški odbor: Andrej ŠVALJEK, prof.

Andrej RUTAR, inž. prom.

Marijan URNAUT, univ. dipl. inž. prom.

Mateja TURK, prof.

Lektorirala: Tanja SREBRNIČ, prof.

Tehnično uredila in oblikovala: Ljiljana SUŠNIK Založnik: Prometna šola Maribor, april 2008

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 377.4/.5:656(497.4) ŠVALJEK, Andrej Prometna šola Maribor : ob 50. obletnici : (1958-2008) / [avtor in urednik Andrej Švaljek]. Maribor : Prometna šola, 2008 1. Gl. stv. nasl. 2. Prometna šola (Maribor) ISBN 978-961-6672-03-0 COBISS.SI-ID 60544513

Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oz. na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega dovoljenja lastnika avtorskih pravic.

Pr ome tna šola Maribor © 2008 Prome ometna

2

Kazalo Uvodnik ........................................................................................................................................... 5 Na pot ob jubileju ........................................................................................................................... 7 Spremembe naziva šole in njene dejavnosti skozi čas ............................................................... 9 Kratek pregled prometnega izobraževanja do ustanovitve šole leta 1958 ............................. 14 Obrtna šola v Delavnici železniških vozil Maribor ............................................................. 15 Delavski tehnikum Jugoslovanskih železnic v Mariboru ................................................... 17 Železniška prometna šola Zemun, oddelek Maribor 1958 – 1960 ................................ 18 Šolsko leto 1958/59 ................................................................................................. 18 Šolsko leto 1959/60 ................................................................................................. 22 Šolsko leto 1960/61 ................................................................................................. 24 Železniška prometna šola Maribor 1961 – 1966 ............................................................ 24 Šolsko leto 1961/62 ................................................................................................. 25 Šolsko leto 1962/63 ................................................................................................. 26 Šolsko leto 1963/64 ................................................................................................. 27 Šolsko leto 1964/65 ................................................................................................. 28 Šolsko leto 1965/66 ................................................................................................. 29 Šolsko leto 1966/67 ................................................................................................. 31 Železniška prometno-transportna šola Maribor 1967 – 1979 ........................................ 32 Šolsko leto 1967/68 ................................................................................................. 33 Šolsko leto 1968/69 ................................................................................................. 34 Šolsko leto 1969/70 ................................................................................................. 36 Šolsko leto 1970/71 .................................................................................................. 36 Šolsko leto 1971/72 .................................................................................................. 37 Šolsko leto 1972/73 ................................................................................................. 38 Šolsko leto 1973/74 .................................................................................................. 38 Šolsko leto 1974/75 .................................................................................................. 38 Šolsko leto 1975/76 .................................................................................................. 40 Šolsko leto 1976/77 .................................................................................................. 41 Šolsko leto 1977/78 .................................................................................................. 42 Šolsko leto 1978/79 ................................................................................................. 43 TOZD za vzgojo in izobraževanje Maribor 1979 – 1983 .................................................. 45 Šolsko leto 1979/80 ................................................................................................. 45 Šolsko leto 1980/81 ................................................................................................. 46 Srednje usmerjeno izobraževanje 1981 – 1990 .............................................................. 46 Šolsko leto 1981/82 ................................................................................................. 47 Šolsko leto 1982/83 ................................................................................................. 49 TOZD Železniška srednja šola Maribor 1983 – 1988 ...................................................... 54 Šolsko leto 1983/84 ................................................................................................. 54 Šolsko leto 1984/85 ................................................................................................. 55 Šolsko leto 1985/86 ................................................................................................. 56 Šolsko leto 1986/87 ................................................................................................. 57 Šolsko leto 1987/88 ................................................................................................. 58 ŽG – Železniška srednja šola Maribor 1988 – 1992 ....................................................... 60 Šolsko leto 1988/89 ................................................................................................. 60 Šolsko leto 1989/90 ................................................................................................. 61 Šolsko leto 1990/91 ................................................................................................. 62 Šolsko leto 1991/92 ................................................................................................. 63

3

SŽ – Železniška srednja šola Maribor 1992 – 1995 ....................................................... 64 Šolsko leto 1992/93 ................................................................................................. 64 Šolsko leto 1993/94 ................................................................................................. 65 SŽ – Srednja prometna šola Maribor 1995 – 1999 ........................................................ 66 Šolsko leto 1994/95 ................................................................................................. 66 Šolsko leto 1995/96 ................................................................................................. 67 Šolsko leto 1996/97 ................................................................................................. 68 Šolsko leto 1997/98 ................................................................................................. 68 Šolsko leto 1998/99 ................................................................................................. 69 Srednja prometna šola Maribor 1999 – 2001 ................................................................. 71 Šolsko leto 1999/2000 ............................................................................................ 71 Šolsko leto 2000/01 ................................................................................................. 72 Prometna šola Maribor ....................................................................................................... 72 Šolsko leto 2001/02 ................................................................................................. 72 Šolsko leto 2002/03 ................................................................................................. 73 Šolsko leto 2003/04 ................................................................................................. 73 Šolsko leto 2004/05 ................................................................................................. 74 Šolsko leto 2005/06 ................................................................................................. 74 Šolsko leto 2006/07 ................................................................................................. 74 Šolsko leto 2007/08 ................................................................................................. 75 Železniški dijaški dom do leta 1956 .......................................................................................... 80 Zgradba Prometne šole in doma ................................................................................................ 81 Adaptacija šole in doma .............................................................................................................. 85 Knjižnica Prometne šole .............................................................................................................. 88 Višješolsko strokovno izobraževanje .......................................................................................... 91 Višja prometna šola Maribor ....................................................................................................... 92 Študijski programi ............................................................................................................... 92 Število študentov in kadrovska zasedba ........................................................................... 93 Praktično izobraževanje študentov .................................................................................... 93 Prostorska zasedba ............................................................................................................ 94 Drugi pomembni dogodki: .................................................................................................. 95 Informacijsko-komunikacijska tehnologija pri izobraževanju za promet, transport in logistiko ................................................................................................................. 100 Strokovna srečanja Prometnih šol ........................................................................................... 105 Šport v petdesetih letih šole ..................................................................................................... 107 Nogomet najpopularnejši šport na šoli ........................................................................... 107 Šolsko športno društvo Zeleni val ................................................................................... 111 Ekošola ............................................................................................................................. 112 Tekmovanja iz matematike .............................................................................................. 114 Sedmo regijsko tekmovanje v znanju matematike ............................................... 116 Tekmovanja iz tujih jezikov ............................................................................................... 117 Tretje državno tekmovanje iz angleškega jezika za strokovne in poklicno-tehniške šole ‘Poligliot’ ........................................................................ 119 Sodelovanje z Madžarsko ................................................................................................ 120 Humanitarne akcije ......................................................................................................... 121 V šoli so pustili svoj pečat ... ........................................................................................... 125

4

Uvodnik Pred približno desetimi leti je dal nekdanji ravnatelj šole Jožef Antolinc pobudo za izdelavo zbornika Srednje prometne šole ob njeni 40. obletnici leta 1998. V ta namen je 11. 3. 1998 sklical sestanek in predlagal imenovanje uredniškega odbora in delovnih komisij za pripravo gradiva za zbornik. Na sestanku je bila predstavljena dispozicija za zbornik, ki je po predvideni zasnovi zahteval daljše časovno obdobje za zbiranje, odbiranje in vrednotenje gradiva, pa tudi določena finančna sredstva, za kar takratno vodstvo ni bilo dovolj pripravljeno obremeniti šolskega proračuna. Do priprave in izdelave zbornika ob 40. obletnici šole ni prišlo.

Arhivsko gradivo šole je bilo leta 1999 delno urejeno in postavljeno na police in v pisarniške omare v ločenem, za to urejenem prostoru šolske knjižnice. Danes, ko pišem ta uvodnik, je del arhivskega gradiva zaradi preselitve v kletne prostore šole še v neurejenem stanju. Drugi del tega gradiva (od let 1960 do 2000) pa je bil 6. 1. 2004 po kosovnem seznamu kot spisovno gradivo izročen Pokrajinskemu arhivu Maribor. Med tem gradivom so se nahajali tudi osebni listi učencev od šolskega leta 1981/82, ki jih je šola vodila po Zakonu o usmerjenem izobraževanju.

Pobuda direktorice Prometne šole, Mateje Turk, prof., za izdajo zbornika šole ob njeni 50. obletnici je ponovno oživela že pred enim letom, a je zastala vse do jeseni leta 2007, ko so stekli pogovori med vodstvom šole in piscem teh vrstic uvodnika o pripravi gradiva in izdaji publikacije, ki bi predstavila razvoj Prometne šole. Tudi tokrat se je odlašalo z dogovorom o zasnovi zbornika in delom zanj do sredine oktobra leta 2007. Vedelo se je le, da mora biti zbornik pripravljen najkasneje do 20. aprila 2008 ob uradni otvoritvi prizidka šole za predavalnice Višje prometne šole, ki je v sestavu Prometne šole Maribor.

Delo za zborniku sem začel konec oktobra leta 2007. Pri zbiranju gradiva v arhivu šole mi je ob pomoči nekdanjega sodelavca, upokojenega učitelja šole Andreja Rutarja, prom. inž., v dobrih treh mesecih uspelo pregledati 583 šolskih dnevnikov, od leta 1958 do leta 2007.

Toliko je bilo v tem obdobju tudi oddelkov dijakov. Iz šolskih dnevnikov je bilo potrebno rekonstruirati letna poročila za vsak oddelek, število vpisanih dijakov in dijakov, ki so izdelali letnik, izpisati seznam dijakov, ki so zaključili dve-, tri- in štiriletno izobraževanje, ter za vsako šolsko leto v pisni obliki podati pregled stanja po oddelkih.

Vodstvo šole se je odločilo, da se za pregled razvoja prometnega izobraževanja uporabi gradivo, ki ga šola hrani v svojem arhivu. Toda ti viri niso zadostovali za popolnejši zgodovinski pregled. Pri delu sem uporabil tudi svoj osebni arhiv s strokovno literaturo in osebne beležke iz časa moje redne zaposlitve na šoli. Seznami dijakov in odraslih v prilagojenih in skrajšanih programih, ki so sestavni del tega zbornika, niso vedno popolnoma točni, saj ni vseh podatkov o opravljenih izpitih. Podatki za sezname dijakov, ki so zaključili izobraževanje za železniškega tehnika do leta 1968, so vzeti iz evidenčnega zvezka, ki ga je šola vodila, in so popolni. Za dijake, ki so zaključili izobraževanje v programu za prometnotransportnega delavca, so bili seznami za leti 1966 in 1967.

5

Predmetniki s programi za posamezne poklice do leta 1977 so sestavljeni po vpisu predmetov v šolskih dnevnikih. Po letu 1977 in z uvedbo usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1981/82 so predmetniki sestavljeni na podlagi programov, ki jih je sprejela Posebna izobraževalna skupnost za promet in zveze, kasneje pa Slovenske železnice. Po letu 1999, ko je Vlada Republike Slovenije postala ustanovitelj javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Prometne šole, je predmetnike s programi določal Strokovni svet pri Ministrstvu za šolstvo in šport.

Omeniti je potrebno, da je šola do leta 1978 vpisovala izključno mladino moškega spola, ker je veljalo prepričanje, da ženske za železniške prometne tehnike, sprevodnike in vlakovodje niso primerne. Vodstvo Železniškega transportnega podjetja v Mariboru je predlagalo Železniškemu gospodarstvu v Ljubljani, da se glede na potrebe strokovno izobraženega železniškega kadra in omejitve vpisa dijakov iz drugih republik, ki so do polovice 80. let prejšnjega stoletja prevladovali v številu vpisanih, za omenjene poklice vpiše tudi žensko mladino. Ko so odpadli predsodki in z njimi povezane ovire, je bilo na šoli vedno več ženske mladine, predvsem iz področij osrednje in severovzhodne Slovenije.

Sestavni del zbornika je tudi petletno delovanje Višje prometne šole od njene ustanovitve in začetka delovanja v študijskem letu 2002/03 do danes. Ta del zbornika je prispevala Višja prometna šola.

Prispevki učiteljev in vzgojiteljev o interesnih dejavnostih dijakov šole in doma, ki so jih le-ti vodili, so objavljeni v obliki, kot so prispeli.

Zavedam se, da so v mojem delu tudi napake in pomanjkljivosti, ki so pa lahko nastale iz objektivnih razlogov, kar pa na verodostojnost prispevka ne more vplivati. Določene dele bi lahko dopolnil in izčrpneje obdelal, a za to žal ni časa. Naj še dodam, da sem se izogibal ideološkemu vrednotenju usmerjenega izobraževanja, čeprav je res, da je Prometna šola zrasla in se razvila v to, kar je danes, v mestu pod Pohorjem in širše, prav z uvedbo usmerjenega izobraževanja.

Dobronamerne kritike, dopolnila in predlogi pa bodo dobrodošla pomoč naslednjim piscem zbornika.

Jubilejni zbornik, ki je pred vami, je nastal v kratkem času. Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali in mi pomagali pri zbiranju arhivskega gradiva, prispevali slike in spričevala, prenosu mojega rokopisa seznama dijakov in odraslih v računalnik, predvsem se zahvaljujem dolgoletnemu sodelavcu Andreju Rutarju, prom. inž., učitelju strokovnih predmetov in pomočniku ravnatelja, ki se bo skupaj z obletnico šole spominjal tudi svojih začetkov izobraževanja in celotne delovne dobe za upokojitev na Prometni šoli Maribor. Prav tako se zahvaljujem za opravljeno delo pri elektronskem urejanju podatkov in sodelovanju Marjanu Urnautu, univ. dipl. inž. prometa, svojemu nekdanjemu sodelavcu na šoli.

Hvala vsem!

Andr ej ŠV ALJEK, pr of.

Andrej ŠVALJEK, prof.

6

Na pot ob jubileju Sredi urbanega naselja, v Mestni četrti Studenci, se na robu velike zelenice dvigujejo tri med sabo povezane rjave stavbe. Tam smo mi, Prometna šola. Obiskovalci jo prepoznajo po lokomotivi, ki stoji pred njo. Letos praznujemo 50. obletnico obstoja.

Veliko mladostnikov je stopalo skozi njena vrata, veliko generacijam smo podajali znanje, zmeraj v prepričanju, da delamo najbolje zanje, da ubiramo poti, ki ‘varno’ pripeljejo do želenega cilja. Ob tej priložnosti bi se želela zahvaliti vsem, tako nekdanjim kot sedanjim sodelavcem, ki so na kakršni koli način sodelovali v procesu vzgajanja in izobraževanja skozi zgodovino naše šole. Zahvaljujem se tudi uredniku in uredniškemu odboru, ekipi, ki je pomagala ustvariti ta zbornik ob naši obletnici, ter vsem, ki ste se prijazno odzvali s svojimi prispevki in pomagali ustvariti ogledalo preteklosti in na enem mestu zbrati pomembne dosežke in mejnike v ‘življenju naše šole’.

V preteklih petdesetih letih so se spreminjali izobraževalni programi, nazivi izobrazbe, dijaki pa so zmeraj ostajali podobni: vedoželjni mladostniki. Spreminjalo se je tudi okolje naše šole: prej pokončna velikanka v skorajda podeželskem okolju, danes ujeta med štiripasovnico in trgovskim centrom. Vendar pa smo zaposleni skrbeli, da se je tako, kot se je spreminjalo okolje, spreminjala tudi naša šola. Kdo od naših predhodnikov – učiteljev bi si predstavljal, da bomo poučevali z računalnikom, projektorjem in preko računalnika? Da bo informacijskokomunikacijska tehnologija počasi izrinila kredo in tablo? Nikakor pa nismo dovolili, da bi informacijsko-komunikacijska tehnologija izpodrinila tudi prijazne medčloveške odnose, ki vladajo pri nas.

V okviru zavoda Prometna šola delujeta dve organizacijski enoti, in sicer Srednja prometna šola z dijaškim (študentskim) domom in Višja prometna šola. V srednji šoli bomo z letošnjim letom, jeseni 2008, pričeli izobraževati po prenovljenem programu Logistični tehnik in novem programu Tehnik varovanja. Prenovljen je izobraževalni program Prometnega tehnika v program Logistični tehnik. Izobražujemo mladino in odrasle. Od leta 2002 v sklopu zavoda deluje Višja prometna šola, in sicer v obliki rednega in izrednega študija. V letošnjem letu, jeseni 2008, bomo pričeli izobraževati prenovljene programe Logistično inženirstvo, Varstvo okolja in komunala ter Ekonomist.

Za kakovostno izvajanje izobraževalnega programa je zelo pomemben stik s prakso, zato Zavod vzdržuje stike tudi s podjetji s področja prometa in logistike. Hkrati pa se z udeležbo na različnih prireditvah ali z organizacijo različnih dejavnosti aktivno vključujemo v dogajanja v lokalnem in širšem okolju.

Naši študentje in dijaki se ne ukvarjajo zgolj z učenjem, temveč so aktivni še na številnih drugih področjih. Pomembna se nam zdi odprtost do novih pobud in idej, zato študente in dijake spodbujamo: “Bodite kreativni, aktivno sodelujte pri ‘dihanju’ naše šole. Urite možgane pri raziskovalnih nalogah, mednarodnih projektih, delujte okolju prijazno v okviru eko šole! Če ste pesniki ali slikarji – sodelujte na razpisanih tekmovanjih! Ustvarjajte naš

7

šolski časopis! Vključite se v športne aktivnosti, razgibajte se v fitnesu ali se naučite streljati na strelišču!’

Vsi, ki delamo v zgradbi na Preradovičevi ulici 33, smo prepričani, da šola ni le prostor za prenašanje znanja ter preverjanje in ocenjevanje le-tega; je tudi prostor, kjer mladi preživijo veliko časa v enem izmed najpomembnejših obdobij svojega življenja. Zato se vseh petdeset let svojega obstoja trudimo, da damo mladim več kot le faktografsko znanje. Študentje in dijaki so tisti, ki sedijo za volanom našega skupnega vozila. Zaposleni šole smo tukaj le, da dijake in študente usmerjamo, če zapeljejo malo preveč levo ali desno. Od njihovih ‘šoferskih’ prizadevanj pa je odvisno, kako hitro bomo na cilju.

V knjižnici so redne tematsko obarvane razstave, predavanja, literarni večeri. V šolskem in domskem glasilu objavljajo mladi avtorji, na šolskem razstavišču pa dajemo možnost razstavljanja znanim umetnikom, a tudi nadarjenim, še neuveljavljenim likovnim umetnikom.

Na športnem področju naši dijaki in študentje dosegajo zavidljive rezultate. Tekmujemo na področju rokoborbe, atletike, streljanja in skupinskih športov (košarka, nogomet, odbojka, …).

Smo sodobna šola, ki se prilagajamo potrebam lokalnega in globalnega okolja. Tudi v prihodnje želimo biti prepoznavni v okolju s kakovostnimi izobraževalnimi programi in z dobrim strokovnim kadrom, saj vemo, da lahko le s skupnim delom uspešno poiščemo smer prihodnosti in nove poklicne možnosti.

Pomembno obletnico svojega obstoja bomo proslavili s številnimi raznolikimi dejavnostmi.

V ponedeljek, 21. 4. 2008, bomo pričeli teden ustvarjalnih aktivnosti s proslavo in z otvoritvijo prizidka za vzgojno-izobraževalno delo. Popoldan se bo na nogometnem igrišču v Športnem parku Tabor odvijala tekma med našimi sedanjimi in nekdanjimi dijaki ter NK Maribor. V torek, 22. 4., bomo organizirali okroglo mizo ‘Šola skozi čas’. Obujali bomo spomine z nekdanjimi in sedanjimi dijaki, s študenti ter z učitelji. V sredo, 23. 4., bomo svečano odprli retrospektivno razstavo likovnih del slikarja Staneta Kumarja. V četrtek, 24. 4., vas vabimo na literarno srečanje s pisateljem Tonetom Partljičem. V petek, 25. 4., pa organiziramo mednarodni posvet ‘Logistični sistemi prihodnosti’.

Poti do znanja so raznolike in na Prometni šoli se poslužujemo predvsem tistih, ki poglobljeno in varno ‘pripeljejo’ do kakovostnega znanja. In se trudimo, da ostajamo prepoznavni kot dobra in kakovostna ustanova tako na izobraževalnem kot na drugih področjih.

Dir ekt orica Direkt ektorica Mat eja TURK, pr of.

Mateja prof.

8

Spremembe naziva šole in njene dejavnosti skozi čas Prometna šola je v svojem petdesetletnem razvoju od ustanovitve leta 1958, kot oddelek Železniške prometne šole Beograd (s sedežem v Zemunu), spreminjala naziv in prav tako predmet poslovanja vzgojno-izobraževalne ustanove.

V začetku leta 1961, ko je ustanoviteljstvo šole od takratne Skupnosti železniških podjetij Beograd (prej Generalna direkcija Jugoslovanskih železnic Beograd) prevzela Skupnost železniških podjetij Ljubljana, se je poimenovala Železniška prometna šola Maribor. Šola je imela status samostojne pravne osebe in je bila pod tem imenom 12. novembra 1965 vpisana v register takratnega Gospodarskega sodišča v Mariboru. Vpisani predmet poslovanja je bil ‘vzgoja in izobraževanje kadra za potrebe železniških organizacij za poklice in delovna mesta v prometno-transportni stroki’.

Leta 1967 se je Železniška prometna šola s priključitvijo novoustanovljenemu Zavodu za strokovno izobraževanje v Ljubljani pri Skupnosti železniških podjetij Ljubljana preimenovala v Železniško prometno-transportno šolo Maribor in je bila že istega leta s sklepom Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru vpisana v register zavodov dne 12. 10. 1967 pod reg. št. 436/I-3 z nazivom: Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana Zavod za strokovno izobraževanje v Ljubljani Železniška prometno-transportna šola Maribor V sodni register je bila vpisana z enakim predmetom poslovanja. Njen pravni status se je spremenil tako, da je postala organizacijska enota Zavoda za strokovno izobraževanje v Ljubljani.

Po sprejetju ustave SR Slovenije leta 1974 in Zakona o združenem delu leta 1976 (Ur. list SFRJ, štev. 53/76) se je Železniška prometno-transportna šola Maribor v okviru Železniškega gospodarstva (ŽG) Ljubljana in Železniškega šolskega centra v Ljubljani organizirala in konstituirala kot Temeljna organizacija združenega dela (TOZD) za vzgojo in izobraževanje Maribor. Sklep o organiziranosti je bil sprejet v delovni skupnosti šole na referendumu dne 6. 4. 1979. TOZD za vzgojo in izobraževanje Maribor je deloval v okviru ŽG – Železniški šolski center v Ljubljani.

9

Nova temeljna organizacija se je oblikovala iz delov delovne organizacije ŽG – Zavoda za strokovno izobraževanje v Ljubljani, in sicer iz: Železniške prometno-transportne šola Maribor in Železniškega dijaškega doma Maribor, ki se je leta 1976 priključil Zavodu za strokovno izobraževanje v Ljubljani.

Konstituiranje TOZD-a je bilo vpisano v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota v Ljubljani dne 17. 4. 1980 s sklepom S. reg. 280/80. Železniška prometno-transportna šola se je imenovala s polnim nazivom: ŽG – Železniški šolski center Ljubljana, n. sol. o., TOZD za vzgojo in izobraževanje Maribor, n. sub. o.

Z vpisom TOZD-a v sodni register se je spremenil tudi naziv ravnatelja šole v naziv: direktor. V sodni register sta bili tudi vpisani osnovna in stranska dejavnost TOZDa. Osnovna dejavnost je bila vzgoja in izobraževanje mladine in odraslih za potrebe ŽG Ljubljana, stranska pa celotna oskrba učencev v domu, pripravljanje hrane v domu za druge šole, izdajanje prenočišč in hrane za šolske ekskurzije med šolskimi počitnicami.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Prometna šola kot strokovna šola doživela največ sprememb z izobraževalnimi programi usmerjenega izobraževanja. Zakon o usmerjenem izobraževanju iz leta 1980 (Ur. list SRS, št. 11/80 dne 29. 4. 1980) je prinesel največ sprememb s programi za pridobitev strokovne izobrazbe, izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanja z delom. Z usmerjenim izobraževanjem je šola dobila nove izobraževalne programe in z njimi številne nove predmete, pa tudi povečanje števila učiteljev, predvsem pa materialne pogoje za delo in življenje dijakov in zaposlenih v prenovljenih učilnicah in kabinetih ter primerno urejene domske zmogljivosti.

Izobraževalne programe usmerjenega izobraževanja je šola začela izvajati v šolskem letu 1981/82. Leta 1983 je bila v sodnem registru opravljena uskladitev vpisa dejavnosti z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. Osnovna dejavnost šole je bila 4. 8.

1983 vpisana po programih srednjega usmerjenega izobraževanja, in sicer: vzgojno-izobraževalni programi za pridobitev strokovne izobrazbe v smeri: A – Prometno-transportni odpravnik B – Prometno-transportni tehnik C – Transportni komercialist prometno-transportna manipulacija (skrajšani program) za smer: Prometno-transportni manipulant programi za strokovno izpopolnjevanje delavcev za opravljanje zahtevnejših oziroma specializiranih del in nalog na področju dejavnosti ŽG Ljubljana, in sicer: prilagojeni program za smer A – Prometno-transportni odpravnik in prilagojeni program B – Prometno- transportni tehnik. programi za usposabljanje za I. in II. stopnjo zahtevnosti dela delavcev, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost oziroma niso uspešno končali osnovne šole.

10

Z vpisom dejavnosti v sodni register dne 4. 8. 1983 je bil spremenjen naziv TOZD-a: v TOZD Železniška srednja šola Maribor, n. sub. o. Istočasno se je spremenil tudi naziv direktor v naziv ravnatelj.

Leta 1985 je Prometna šola uvedla vzgojno-izobraževalni program za pridobitev strokovne izobrazbe v okviru vzgojno-izobraževalnega programa (VIP) Transport – smer: Strojevodja. Ta program je bil vpisan v sodni register 5. 8. 1985. Za izvajanje tega programa je Tržni inšpektorat Medobčinske uprave inšpekcijskega nadzorstva občin Maribor, Lenart in Slovenska Bistrica izdal 1. 8. 1985 odločbo štev. 023-57/ 85-14/3, s katero ugotavlja, da TOZD Železniška srednja šola Maribor izpolnjuje predpisane tehnične pogoje, pogoje varstva pri delu in druge materialne pogoje za izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa v smeri strojevodja.

Leta 1987 je Delavski svet ŽG Ljubljana razpravljal o spremembah organiziranosti ŽG – Železniškega srednješolskega centra Ljubljana, v sestavi katerega je bil tudi TOZD Železniška srednja šola Maribor, ter 18. 11. 1987 sprejel sklep o spremembah organiziranosti ŽG – Železniškega srednješolskega centra Ljubljana. Dne 13. 4. 1988 je tudi Posebna izobraževalna skupnost prometa in zvez izdala soglasje k samoupravni reorganizaciji ŽG – Železniški srednji šoli Maribor. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo je 20. 5. 1988 izdal odločbo št. 022-205/81 o spremembi organiziranosti ŽG – Železniške srednje šole Maribor tako, da se v Knjigo srednjih šol razvida izobraževalnih organizacij vpiše sprememba izobraževalne organizacije, ki se glasi: Železniška srednja šola Maribor, p. o. V obrazložitvi odločbe je bilo ugotovljeno, da je Železniška srednja šola Maribor nastala z izločitvijo TOZD Železniška srednja šola Maribor, n. sub. o., iz delovne organizacije ŽG – Železniškega srednješolskega centra Ljubljana. Železniška srednja šola Maribor je bila z izločitvijo organizirana kot enovita delovna organizacija in je ob reorganizaciji prevzela sredstva, pravice in obveznosti izločene temeljne organizacije in tako postala njen pravni naslednik. Bilo je tudi ugotovljeno, da se pogoji, ki jih je izpolnjeval TOZD Železniška srednja šola Maribor, na podlagi katerih je bila verificirana in vpisana v razvid, z reorganizacijo niso spremenili.

Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Ljubljani, je 29. 6. 1988 vpisalo v sodni register izbris naziva TOZD. Novi naziv se je glasil: ŽG – Železniška srednja šola Maribor, p. o. Z istim datumom vpisa in številko sklepa sod. reg. 177/88 je bila vpisana dejavnost, in sicer: Srednje usmerjeno izobraževanje – vzgoja in izobraževanje mladine in delavcev za potrebe ŽG Ljubljana po vzgojno-izobraževalnih programih za pridobitev strokovne izobrazbe v vzgojno-izobraževalnem programu: Železniški transport, v smereh: Železniški prometno-transportni odpravnik Železniški prometno-transportni tehnik Strojevodja Prometno-transportna manipulacija (skrajšani program) za smer Prometno-transportni manipulant Specialist – strojevodja dizelskih vlečnih vozil Specialist – vozovni preglednik.

11

Temeljno sodišče v Mariboru, Enota v Mariboru, je z dopisom dne 12. 12. 1988, št.

Sod. reg. 772/88, sporočilo Železniški srednji šoli Maribor, da je le-ta z zgoraj navedenim datumom vpisana pri Temeljnem sodišču v Mariboru kot novem registrskem sodišču v reg. vložku 1/900-00. Prav tako je bila 27. 6. 1990 pri Temeljnem sodišču v Mariboru vpisana v sodni register razširitev dejavnosti, in sicer tako, da se dejavnost šole razširi še na izobraževanje v smeri: Prometni tehnik.

Delavski svet ŽG Ljubljana je na podlagi Zakona o zavodih (Ur. l. RS št. 12/91) dne 25. 4. 1991 sprejel statutarni sklep o ustanovitvi Železniške srednje šole Maribor kot železniškega izobraževalnega zavoda. V sklepu so bili določeni: dejavnost zavoda, organi zavoda, sredstva za ustanovitev ter začetek dela in poslovanja ter pravice in obveznosti med ustanoviteljem in zavodom. V tem sklepu je bila opredeljena dejavnost zavoda, in sicer: Izobraževanje po programih od II. do V. stopnje zahtevnosti v rednem izobraževanju, izobraževanju ob delu in iz dela za pridobitev strokovne izobrazbe v smereh: Železniški prometno-transportni odpravnik Železniški prometno-transportni tehnik Tehnik vleke – strojevodja Vozovni preglednik Prometni tehnik Izobraževanje po programih, za katere se šola tudi lahko verificira: permanentno izobraževanje po železniških predpisih in vse vrste dopolnilnega funkcionalnega izobraževanja.

Pri dejavnosti zavoda je bila kot stranska dejavnost navedena tudi celotna oskrba dijakov v dijaškem domu in priprava toplih obrokov za zunanje naročnike, kakor tudi nudenje prehrane in prenočišč v času šolskih počitnic.

Leta 1992 se je spremenil naziv ŽG – Železniška srednja šola Maribor v novi naziv: Slovenske železnice – Železniška srednja šola Maribor. Sprememba imena je bila 20. 10. 1992 vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Mariboru, Enota Maribor.

Upravni odbor Slovenskih železnic, d. d. Ljubljana, je 16. 5. 1995 sprejel sklep o spremembi imena SŽ – Železniške srednje šole Maribor v novo ime, ki se glasi: Slovenske železnice – Srednja prometna šola Maribor.

Prometno šolo Maribor kot javni vzgojno-izobraževalni zavod je 18. 3. 1999 ustanovila Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 343-00/98-8. S tem sklepom se je spremenil naziv SŽ Srednja prometna šola v nov naziv: ome tna šola Maribor Sr edn ja pr Sredn ednja prome ometna Maribor..

12

Ob koncu leta 1999 sta Prometna šola Maribor in Slovenske železnice, d. d. Ljubljana (kot nekdanji ustanovitelj Srednje prometne šole), sklenila pogodbo o medsebojnem sodelovanju s ciljem uspešnega izobraževanja kadra za potrebe Slovenskih železnic. V pogodbi 19. novembra 1999 sta pogodbeni stranki določili, da bosta za vsakokratno izvajanje izobraževalnih nalog sklenili posebno pogodbo.

Vlada Republike Slovenije je 20. novembra 2001 sprejela sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Prometna šola Maribor. Prometna šola je organizirana kot enovit zavod z dvema organizacijskima enotama, in sicer Srednja prometna šola in Višja prometna šola. Dejavnost dijaškega doma pa se izvaja v okviru organizacijske enote Srednje prometne šole.

Pregled sprememb naziva šole: Železniška prometna šola Zemun, oddelek Maribor Železniška prometna šola Maribor Železniška prometno-transportna šola Maribor TOZD za vzgojo in izobraževanje Maribor TOZD Železniška srednja šola Maribor ŽG – Železniška srednja šola Maribor SŽ – Železniška srednja šola Maribor SŽ – Srednja prometna šola Maribor Srednja prometna šola Maribor Prometna šola Maribor

15. 10. 1958 8. 2. 1961 29. 12. 1966 6. 4. 1979 4. 8. 1983 29. 6. 1988 20. 10. 1992 16. 5. 1995 18. 3. 1999 20. 11. 2001

Andr ej Šv al jek of.

Andrej Šval aljek jek,, pr prof.

13

Kratek pregled prometnega izobraževanja do ustanovitve šole leta 1958 Prometno izobraževanje železniškega kadra je bilo že od prve javne železnice, zgrajene leta 1825 v Angliji, in nato v naslednjih desetletjih 19. in v prvi polovici 20. stoletja v Avstriji in drugod na celini, prepuščeno skrbi železnice same in njenih železniških uprav. Prve lokomotive so upravljali tehniki in inženirji, ki so lokomotive tudi gradili in vzdrževali. Drugo osebje, zaposleno na železnici, pa je bilo potrebno šele ob delu strokovno usposobiti s sprotnim reševanjem nastalih situacij. Z razvojem železnice kot gospodarske dejavnosti v dobi hitrega industrijskega razvoja, v drugi polovici 19. stoletja, so železniške uprave – na podlagi analiz posameznih nezgod in vzrokov zanje – izdale navodila, okrožnice, naredbe in podobno.

Prvo naredbo o varnosti potnikov je 1. avgusta 1839 izdala avstrijska vlada. Predpis lahko štejemo za prvi zametek signalnih predpisov v Avstriji. Železniški obratni red je bil uzakonjen leta 1851, Signalni red pa leta 1877.

Prva navodila o izobraževanju prometno-transportnega kadra so bila vsebovana v Osnovnih prometno-transportnih predpisih za prometno službo na železnicah iz leta 1876. Za delovno mesto prometnika so zaposlovali gimnazijske maturante, ki so jih na postajah usposabljali za delo. Plačo so dobili šele, ko so opravili predpisane izpite in pričeli samostojno delati. Uprava Južne železnice je v letih pred prvo svetovno vojno dvakrat na leto poklicala po nekaj slovenskih gimnazijskih maturantov na 10-tedenski tečaj, ki je potekal v Gradcu ali na Dunaju, kjer so si le-ti pridobili najosnovnejše znanje o železnici.

Prometno izobraževanje železniškega kadra je bilo vseskozi odraz razmer in dejanskega stanja v državi ter stopnje njenega družbenega razvoja. Celo ob koncu 19. stoletja, po 50-letnem obstoju železnic, so bili vodilni funkcionarji mnenja, da je za prometno-transportno službo zmožen vsak, ki zna brati, pisati in računati ter se na pamet naučiti predpisov, saj lahko opravlja službo, ki mu je do podrobnosti predpisana, popolnoma mehanično. Za manj zahtevna dela so na slovenskih železnicah zaposlovali odslužene vojake, ki so znali tudi nemški jezik.

Za tečaje in seminarje, ki so bili organizirani za toliko časa, da so zapolnili vrzeli z manjkajočim kadrom, in nato prenehali, je bilo značilno, da je bilo učno in vzgojno osebje brez potrebne splošne izobrazbe in pedagoškega znanja. Učni načrti so bili omejeni z znanjem in strokovno usposobljenostjo učnega osebja.

14

Obrtna šola v Delavnici železniških vozil Maribor Z izgradnjo (zadnji progovni odsek Ljubljana – Trst je bil odprt za promet 15. 10. 1857) in dograditvijo prog Pragersko – Ptuj – Čakovec – Kaniža in Maribor – Dravograd – Celovec – Beljak (začetek gradnje 1857) ter Zidani Most – Zagreb – Sisak je avstrijska država Južno državno železnico prodala delniški družbi Južna železnica (Sudbahngeselschaft). Ta družba je v letih 1861 do 1865 za potrebe Južnih železnic zgradila v Mariboru glavno delavnico za popravilo železniških vozil. Železniška delavnica je začela polno obratovati leta 1865. Zgrajena je bila v predmestju Maribora, na Studencih, na površini 84.470 m2, od tega so pokriti objekti obsegali 32.746 m2. V naslednjih letih je širila svoje zmogljivosti. Število zaposlenega osebja je hitro naraščalo, tako da je Delavnica že okoli leta 1880 zaposlovala povprečno 1070 delavcev.

Delavnice so bile prvi veliki industrijski obrat v Mariboru in s tem zametek kovinarske industrije.

Šols ko poslop je Šolsk poslopje

Pr aktični pouk v žželezniš elezniš ki dela vnici Praktični elezniški delavnici

V Železniških delavnicah je med obema vojnama primanjkovalo obratnih mojstrov, strojevodij, vozovnih preglednikov in drugih podobnih strokovnih poklicev. Vodstvo Železniških delavnic si je več let prizadevalo, da bi načrtno uredilo izobraževanje potrebnega kadra. Letno so sprejele do 150 vajencev, ki so morali obiskovati splošno mestno Obrtno nadaljevalno šolo. Program te šole ni bil dovolj ustrezen za potrebe Železniških delavnic, Generalna direkcija železnic v Beogradu pa ni imela razumevanja za Maribor, medtem ko je financirala ustrezno šolo pri sorodnih železniških delavnicah v Nišu in Zagrebu. Tako se je morala uprava Železniških delavnic odločiti za ustanovitev obrtne šole za izobraževanje kadra za lastne potrebe.

Leta 1936 je objavila razpis za vpis v obrtno šolo pri Železniških delavnicah v Mariboru. Na razpis se je prijavilo 250 kandidatov. Pogoj za vpis je bil končana dva razreda gimnazije. Od prijavljenih 250 kandidatov so na psihotehničnem testu izbrali in sprejeli 40 učencev. Na šoli so poučevali le honorarni predavatelji, predvsem inženirji iz Železniških delavnic. Šola je bila štiriletna. V predmetniku za 1. letnik so bili predmeti: slovenski jezik, aritmetika, geometrija, fizika, zgodovina, zemljepis, pisanje, telovadba, tehnologija materialov, tehnika orodij, železničarstvo in praktični pouk.

15

V šolskem letu 1937/38 se je za 40 razpisanih mest v 1. letnik prijavilo 400 kandidatov. Leta 1938 se je šola preselila iz barak v nove prostore zgradbe Železniških delavnic. V šolskem letu 1939/40 so bili na šoli vsi štirje letniki in vseh učencev je bilo 151. Šolsko dokumentacijo je vodila uprava Železniških delavnic.

Ob napadu na Jugoslavijo, aprila 1941, so 1. in 2. letnik razpustili in učence napotili na njihove domove. Višja letnika so preselili v Sarajevo, vendar so se učenci že konec aprila vrnili v Maribor, kjer so nekateri nadaljevali šolanje na nemški obrtni šoli. Med drugo svetovno vojno je nemška uprava železniških delavnic odprla v Mariboru vajensko šolo. Ker je na nemškem okupacijskem področju Slovenije primanjkovalo železniškega osebja, so Nemci organizirali pripravljalne tečaje za delavce na železnici. Tako so že leta 1941 pričeli graditi šolski center na Jesenicah, ki je aprila 1942 sprejel tečajnike za najrazličnejše tečaje (za skladiščnike, vlakovne odpravnike, strojevodje, blagajnike, kretničarje, zavirače, kurjače in drugo). V Mariboru in Celju sta delovali lokalni izpitni komisiji, kjer je usposobljenost in znanje iz nemških prometnih predpisov tečajnikov preverjal učitelj iz Dunaja, ki je obvladal tudi slovenski jezik.

Po osvoboditvi, v mesecu maju 1945, je bil organiziran šestmesečni tečaj za učence, ki so obiskovali šolo v Železniških delavnicah pred vojno in pod nemško upravo in so se kot borci vrnili iz narodnoosvobodilne borbe.

Po koncu druge svetovne vojne so potrebe po strokovnih delavcih za delo na železnici zahtevale ne samo prekvalifikacijo že zaposlenih z nekajtedenskimi tečaji, temveč sistematično in organizirano prometno izobraževanje strokovnega kadra, ki bo sposoben za naloge v novih pogojih razvijajočega se gospodarstva, v katerem imata promet blaga in storitev velik pomen. Železniške delavnice so v šolskem letu 1945/46 začele izobraževanje kadra v obrtni in vajenski šoli. Skupaj je bilo vpisanih 217 učencev. Ustanovljen je bil šolski internat za 120 učencev. V šolskem letu 1946/47 je bilo vpisanih 247 učencev. Leta 1947 je šola v Železniških delavnicah prenehala delovati in se osamosvojila pod nazivom Železniška industrijska šola (ŽIŠ) Maribor.

V letih po drugi svetovni vojni so bili na Slovenskem, pa tudi drugod po Jugoslaviji, ustanovljeni Delavski tehnikumi za razne dejavnosti gospodarstva in tako tudi na železnici. Železniški tehnikum v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1947 in je obstajal do leta 1951. Imel je strojni, gradbeni in elektroprogram. Šolanje je trajalo tri leta.

16

Delavski tehnikum Jugoslovanskih železnic v Mariboru Delavski tehnikum v Mariboru je leta 1948 ustanovilo Ministrstvo za promet v Beogradu za izobraževanje železniških delavcev v električni in strojni smeri. Šolanje je trajalo tri leta. Šola je bila razvrščena v skupino srednjih strokovnih šol in je delovala v okviru Jugoslovanskih železnic do začetka junija 1952, ko ga je prevzela Ekonomska srednja šola v Mariboru. V šolskem letu 1952/53 so slušatelji 3. letnika Delavskega tehnikuma zaključili šolanje. Za izpit se je prijavilo 10 slušateljev elektrooddelka in 28 slušateljev strojnega oddelka. Vsi prijavljeni slušatelji so uspešno zaključili šolanje. Iz šolske kronike Ekonomske srednje šole za šolsko leto 1952/53 je razvidno, da je na Delavskem tehnikumu od ustanovitve leta 1948 do zaključka šolskega leta 1952/53 opravilo zaključni strokovni izpit v strojnem oddelku 149, v elektrooddelku pa 32 slušateljev. V obeh oddelkih so bili slušatelji, rojeni med leti 1917 in 1933. Slušatelji so bili redno zaposleni, pouk pa je potekal v popoldanskem času med 14. in 19. uro vsak dan, od ponedeljka do vključno sobote. Delavski tehnikum je leta 1953 prenehal obstajati, ker po odredbi takratnega Sveta za prosveto in kulturo LRS novih razpisov ni bilo več. Dokončno je bil ukinjen z republiško odločbo leta 1954. Poleg Delavskega tehnikuma Jugoslovanskih železnic v Mariboru naj omenimo še Železniški tehnikum v Puli, v katerem so tudi mnogi slovenski železničarji nabirali strokovno znanje. Tehnikum v Puli je ustanovila Generalna direkcija Jugoslovanskih železnic za celotno območje Jugoslavije. V šestih letih delovanja (1947 do 1953) se je izšolalo okrog 1200 prometnikov, 700 strojnih tehnikov, 200 tehnikov za gradnjo prog in 250 tehnikov za vzdrževanje prog. V šolskem letu 1952/53 je Železniški tehnikum v Puli zaradi decentralizacije železniškega šolstva na Jugoslovanskih železnicah prenehal z delom. Oddelek te šole za izobraževanje prometnih tehnikov se je že leta 1951 preselil v Zemun.

Tabela1: Pr eda el ji žželezniš elezniš kega ttehnik ehnik uma v šols kem le tu 1 952/53, Preda edavvat atel elji eleznišk ehnikuma šolsk letu 1952/53, po pr edme tih, ki so jih pouč predme edmetih, poučee vali. pr eda el preda edavvat atel eljiji Brečko, Ilka, prof.

Degen, Friderik, inž.

Dobernik, Simon, predmetni učitelj Durjava, Ostoj, prof.

Franke, Ivan, ind. inž.

Gregorič, Alojz, inž.

Jaki, Ljudevit, višji tehnik Kitak, Zdenka, prof.

Krajger, Danilo, ravnatelj ŽIŠ Lešič, Vilko, inž.

Lukačič, Božo, inž.

Mozetič, Milan, višji tehnik Pogačar, Milan, inž.

Vezjak, Danilo, prof.

Vogler, Valter, višji tehnik Zorko, Stanko, strokovni učitelj

pr edme predme edmett Nemški jezik Organizacija proizvodnje Slovenski jezik Ustava in gospodarski sistem Dvigala Parni stroji in strojni elementi Industrijske naprave Matematika Vodni in elektromotorji Električni stroji, električna razsvetljava in omrežje Naprave in centrale Obdelovalni stroji Endotermični motor Organizacija proizvodnje Osnove elektrotehnike in šibki tok Predvojaška vzgoja

17

Železniška prometna šola Zemun, oddelek Maribor 1958 – 1960 Generalna direkcija Jugoslovanskih železnic v Beogradu je leta 1958 organizirala oddelke Železniške prometne šole Zemun, ustanovljene leta 1951, v treh Direkcijah Jugoslovanskih železnic, in sicer: v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani. Oddelek šole Direkcije Jugoslovanskih železnic v Ljubljani je imel sedež v Mariboru v poslovnih prostorih Di jaš ki dom žželezniš elezniš ke pr ome tne šole v Dijaš jaški eleznišk prome ometne na novo zgrajene bivalnice vlaKopit arje vi ulici 2 opitarje arjevi kospremnega osebja Maribor in v poslopju Železniške postaje Maribor. Prostori v zgradbi v Kopitarjevi ulici, ki jih je takratna direkcija v Ljubljani dala v najem Železniški prometni šoli Zemun, so imeli 354 m2 površine, v postajnem poslopju pa 145 m2. Skupaj je bilo na razpolago za učilnice in internat okrog 500 m2 površine. Po pogodbi o najemu poslovnih prostorov za leto 1960 z dne 28. 3. 1960, sklenjeni med Železniškim transportnim podjetjem Ljubljana in Železniško prometno šolo Zemun, oddelek Maribor, je najemnina od 1. januarja 1960 znašala mesečno 22.000 dinarjev. Stroške za ogrevanje najetih prostorov, za porabljeno elektriko, vodo s kanalščino in odvoz smeti je posebej plačevala Železniški postaji Maribor.

Šolsko leto 1958/59 V prvi letnik je bilo vpisanih 27 slušateljev. Pogoj za vpis v šolo je bil najmanj končan 6. razred gimnazije ali končana strokovna šola. Večina slušateljev je imela od 6 do 8 razredov gimnazije, nekaj jih je imelo dveletno administrativno šolo, ostali pa po dva razreda ekonomske, tehnične ali kakšne druge srednje strokovne šole. Tudi starostna struktura slušateljev je bila različna. Najstarejši je imel 27 let, najmlajši pa 16. Devet slušateljev je bilo starih med 19 in 24 leti, petnajst pa med 17 in 18. Iz Slovenije jih je bilo 18, iz Srbije 3 in 5 iz Hrvaške. Vsi slušatelji so imeli sklenjeno delovno razmerje s slovenskimi železniškimi podjetji in so prejemali mesečno plačo v znesku 9.500 takratnih dinarjev. V času šolanja so bivali v železniškem internatu.

Internat se je nahajal v dvonadstropni zgradbi v Kopitarjevi ulici v neposredni bližini železniške postaje. Od začetka šolskega leta do dograditve internata so bivali v spalnih vagonih. Slušatelji iz Maribora in bližnje okolice so do dograditve internata živeli pri svojih domačih, po dograditvi pa obvezno v internatu. Vsi so pri pouku in v internatu nosili železničarsko uniformo, kar je poudarjalo ne samo pripadnost železniškemu poklicu, temveč tudi kadetski način življenja.

18

Pouk se je v šolskem letu 1958/59 zaradi prostorskih težav začel šele 15. oktobra.

Prvo konferenco učiteljskega zbora so imeli 28. oktobra 1958 v konferenčni sobi železniške postaje Maribor. O pomenu prometne šole za Maribor in slovenske železnice je govoril prvi ravnatelj šole Martin Janžek. Poudaril je, da so učni uspeh slušateljev in obstoj šole ter njen nadaljnji razvoj odvisni predvsem od strokovnosti učiteljev in njihovega prizadevanja za kakovostno usposobljenost železniškega kadra. Pedagoški zbor je na konferenci razpravljal o učnem programu in učnih načrtih, ki so jih večinoma prevzeli od Železniške prometne šole Zemun. Ker ni bilo na razpolago učbenikov za strokovne predmete, so učitelji predavali na podlagi železniških pravilnikov. Tako je bila metodika predmeta izključena in bila odvisna od strokovnosti učitelja in njegovega pristopa k podajanju učne snovi. Za splošne predmete so uporabljali učbenike oziroma skripta drugih srednjih šol. Tako so na primer za nemški jezik uporabljali skripta za železniške dveletne šole Železniškega šolskega centra Beograd s slovarjem in pojasnili v srbohrvaškem jeziku. Ravnatelj šole je zadolžil učiteljski zbor, da mora v desetih dneh izdelati učne načrte na osnovi predmetnika in jih uskladiti z železniško terminologijo, kar je povzročalo največ težav predavateljem strokovnih predmetov. Šolsko leto je po delovnem načrtu šole trajalo 210 delovnih dni. Zaradi poznega začetka pouka je bilo potrebno skrajšati delovno prakso, ki je v poletnih mesecih, v času počitnic, trajala 60 delovnih dni.

Ravnatelj šole je bil tudi vodja internata. Bil je strog do slušateljev in zahteven do učiteljev, zato v času njegovega ravnateljevanja, ki je trajalo samo eno šolsko leto, disciplinskih prestopkov v šoli in tudi v internatu ni bilo.

Slušat el ji pr aci je v učilnici žželezniš elezniš ke pos Slušatel elji prvve gener generaci acije eleznišk posttaje Maribor 19

Slušateljem je bilo dovoljeno v prostem času obiskovati plesne vaje, ki jih je organizirala mladinska organizacija v Unionski dvorani. Prepovedano jim je bilo zahajati v lokale v mestu, ki bi kvarno vplivali na njihov razvoj in ugled šole.

Za čim boljši učni uspeh pri strokovnih predmetih so bile organizirane obvezne učne ure, na katerih je bil prisoten strokovni učitelj. Učne ure so potekale vsak dan med 15. in 18. uro. Ob sobotah obveznih učnih ur ni bilo, bil pa je redni pouk do 12. ure. Učne ure so potekale vsak dan med 15. in 18. uro,tudi ob nedeljah med 9. in 12. uro. Odsotnost Učna ur a v di jaš kem domu ura dijaš jašk slušatelja od učnih ur je lahko odobril samo ravnatelj šole na pisno prošnjo slušatelja. Slušatelj, ki ni pravočasno prišel k obvezni učni uri ali je neopravičeno izostal, je bil kaznovan z ukorom učiteljskega zbora. Zaradi izostanka od rednega pouka mu je lahko prenehalo delovno razmerje.

Prometna šola je bila kot oddelek Železniške prometne šole Zemun pod stalnim nadzorom matične šole Zemun. Tako je pri vseh strokovnih predmetih poleg ravnatelja šole kot pedagoškega vodje hospitiral pri pouku namestnik direktorja Železniške prometne šole Zemun, pri izpitih pa je bil zaradi nadzora vedno navzoč.

Oddelek prometne šole je imel v šolskem letu 1958/59 na razpolago knjižnico, ki je bila v internatu. Po poročilu razrednika ob zaključku šolskega leta je bilo izposojenih 140 knjižnih enot.

Slušatelji so bili organizirani v mladinski organizaciji in v razredni skupnosti. Slušatelji, ki so bili včlanjeni v Zvezo komunistov, so bili vključeni v organizacijo Železniške postaje Maribor.

Ravnatelj šole je na zaključni konferenci učiteljskega zbora ob zaključku pouka v šolskem letu 1958/59 podal podrobno analizo dela in ugotovil, da so bili vsi problemi, ki so se pojavljali na začetku šolskega leta (prostorske težave, učbeniki, usklajevanje železniške terminologije in podobno) sproti rešeni. Glede učiteljev je ugotovil, da na šoli ni bilo redno zaposlenih, kar potrjuje tudi podatek o realiziranih urah pouka, iz katerega je razvidno, da so učitelji iz drugih srednjih šol opravili 844 honorarnih ur od skupno 1211 realiziranih ur pouka. Razliko 367 ur so opravili strokovni delavci, zaposleni na železnici.

Obvestil je učiteljski zbor, da bo šola slušateljem ob zaključku šolskega leta izdala spričevala na obrazcih Železniške prometne šole Zemun, ki so bili napisani v srbohrvaškem jeziku.

20

Tabela 2: Pr edme tnik s pr ogr amom dv ele tnega iz obr až ja za žželezniš elezniš kega Predme edmetnik progr ogramom dvele eletnega izobr obraž ažee van anja eleznišk ome tne šole Zemun, odd. Maribor tehnik a Železniš ke pr ehnika Železnišk prome ometne pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik Nemški jezik Angleški jezik (od šol. l. 1959/60) Matematika Telesna vzgoja Predvojaška vzgoja Ustava in zakonodaja Železniški zemljepis Vozna sredstva in vleka Železniške tarife Zveze in varnostne naprave Železniške proge in progovne naprave Brzojav praktično Železniški promet Vozovna služba Prevoz blaga Prevoz potnikov Transportno računovodstvo Finančno poslovanje Veze Politična ekonomija (od šolskega leta 1959/60) Ekonomika (od šol. l. 1960/61)

1. le tnik letnik 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 210 70 140 70 35 70 70 70

2. le tnik letnik 105 70 70 105 70 70 70 70 35 35 240 105 140 70 70 70 70 -

Slušat el ji pr aci je Slušatel elji prvve gener generaci acije 21

Šolsko leto 1959/60 V 1. letnik je bilo vpisanih 31, v 2. letnik pa 24 slušateljev, skupaj 55. V 1. letniku jih je bilo 23 iz Slovenije, 4 iz Srbije in 4 iz Hrvaške. Pogoji za vpis so ostali nespremenjeni. Starostna struktura slušateljev je bila približno usklajena. Večjih odstopanj po letih starosti ni bilo. Slušatelji so imeli sklenjeno delovno razmerje in so prejemali mesečno plačo v znesku 14.000 dinarjev. Del zneska, ki je bil namenjen za bivanje v železniškem internatu, je delodajalec nakazoval neposredno upravi internata, razliko pa izplačal slušatelju.

V šolskem letu 1959/60 je razredni učiteljski zbor 1. letnika uvedel nov način ocenjevanja učnega uspeha in določil lestvico za ocenjevanje od 1 do 5, s tem da je nezadostno (1) in slabo (2) pomenilo negativno, dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Oceno nezadostno (1) so utemeljevali z ignorantskim odnosom slušatelja do predmeta in učitelja.

Ob koncu pouka je 1. letnik izdelalo 24 slušateljev, po opravljenih popravnih izpitih pa 27. V statističnem pregledu učnega uspeha je v šolskem dnevniku 1. letnika ocena 2 (zadostno) pozitivna.

Diplomanti pr aci je žželezniš elezniš kih pr ome tnih ttehnik ehnik ov prvve gener generaci acije elezniških prome ometnih ehniko 22

V šolskem letu 1959/60 je 2. letnik izdelalo vseh 24 vpisanih slušateljev in z zaključnim izpitom zaključilo srednje prometno izobraževanje za železniškega tehnika.

Zaključni izpit so slušatelji opravljali pisno in ustno iz naslednjih predmetov: slovenski jezik, železniški promet, prevoz potnikov, prevoz blaga in transportno računovodstvo.

Faksimile ssprič prič jučnem izpitu žželezniš elezniš kega pr ome tnega ttehnik ehnik a iz pričee vala o zakl zaključnem eleznišk prome ometnega ehnika 960 letta 1 1960 le 23

Šolsko leto 1960/61 V prvi letnik je bilo vpisanih 31 slušateljev, v drugi letnik pa 27, skupaj 58 slušateljev.

Slušatelji 1. letnika so bili večina stari 18 let. Odstopanja od povprečja starosti so bila majhna. Od 31 vpisanih je imelo končana dva razreda gimnazije 16 slušateljev, ostali so imeli končano poklicno šolo (ŽIŠ in IKŠ). Med vpisanimi so bili 3 iz Hrvaške, 1 iz Bosne, ostali pa iz Slovenije. Imeli so sklenjeno delovno razmerje in prejemali mesečno plačo v znesku 15.000 dinarjev.

V šolskem letu 1960/61 je bil uveden predmet politična ekonomija, in sicer 2 uri tedensko. Pri predmetih matematika in železniški promet je bilo zmanjšano število ur za eno uro na teden pri posameznem predmetu. Učne vsebine so ostale pri teh predmetih nespremenjene. Pouk politične ekonomije je bil uveden v drugem polletju zaključnega 2. letnika v seminarski obliki.

Učiteljski zbor je na zaključni pedagoški konferenci ugotovil, da je bil učni uspeh pri učencih, ki so končali poklicno šolo, v primerjavi z učenci, ki so končali dva razreda gimnazije, precej boljši.

V šolskem letu 1960/61 je od 27 vpisanih opravilo zaključni izpit 25 slušateljev.

Železniška prometna šola Maribor 1961 – 1966 Ustanovljeni oddelek dveletne Železniške šole Zemun v Mariboru je deloval od začetka šolskega leta 1958/59 do konca leta 1960. Takratna Skupnost železniških podjetij Beograd (prej Generalna direkcija Jugoslovanskih železnic v Beogradu) je kot ustanoviteljica Železniške prometne šole, oddelka v Mariboru, prenesla na podlagi Zakona o organizaciji Jugoslovanskih železnic iz leta 1960 in svojega akta št. 226/1 z dne 8. 2. 1961 ustanoviteljske pravice in dolžnosti s 1. 1. 1961 na Skupnost železniških podjetij Ljubljana.

Upravni odbor Skupnosti železniških podjetij Ljubljana je na podlagi akta Skupnosti železniških podjetij Beograd in sklepa na svojem zasedanju dne 23. 3. 1962 izdal odločbo Železniški prometni šoli Maribor o prevzemu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti s 1. 1. 1961.

V odločbi je bilo zapisano, da se oddelek Železniške prometne šole Zemun v Mariboru s 1. 1. 1961 osamosvoji in posluje na istih lokacijah pod imenom Železniška prometna šola Maribor. Iz te odločbe je izhajalo, da je šola pravna oseba in se je vodila kot samostojen zavod v okviru Železniškega šolskega centra pri Skupnosti železniških podjetij Ljubljana.

24

Pravila šole, s katerimi se je urejala notranja organizacija, sestava organov upravljanja, pristojnosti ravnatelja, naloge in dejavnost šole, izpitni režim na šoli in podobno, je sprejel Šolski odbor, potrdi pa Upravni odbor Skupnosti železniških podjetij v Ljubljani.

Določeno je bilo, da bo šola začasno uporabljala predmetnik in učne načrte Železniške prometne šole Zemun. Prenovljene predmetnike s programom in učne načrte je izdelala Skupnost železniških podjetij Ljubljana in jih dala v potrditev Svetu za šolstvo LRS. Sredstva za delo in poslovanje šole je zagotavljala Skupnost železniških podjetij v Ljubljani. Železniška prometna šola je bila vpisana v register samostojnih zavodov pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru dne 12. 11. 1965 pod Rg. štev. 84/I. Železniška prometna šola Maribor je bila po strokovni vsebini dela povezana z Železniškim šolskim centrom, ki ga je 26. 12. 1961 ustanovila Skupnost železniških podjetij Ljubljana. Naloga šolskega centra je bila, da skrbi za enotni sistem in način strokovnega izobraževanja mladine in odraslih za železniške poklice, izobražuje kader v železniških šolah, dijaških domovih in delovnih organizacijah za potrebe Združenih železniških transportnih podjetij Ljubljana, zbira in proučuje dokumentacijo, ki je v zvezi z izobraževalno dejavnostjo, in jo posreduje najvišjemu organu upravljanja Združenih železniških transportnih podjetij Ljubljana. Železniški šolski center je v okviru svojega Strokovnega sveta povezoval železniške šole in oba dijaška domova, in sicer: Industrijska kovinarska šola (IKŠ) Ljubljana, Višja železniška tehnična šola (VŽTŠ) Ljubljana, Dom železniških šol (DŽŠ) Ljubljana, Železniška industrijska šola (ŽIŠ) Maribor, Železniška prometna šola (ŽPŠ) Maribor in Železniški dijaški dom (ŽDŽ) Maribor.

Navedene ustanove – zavodi, so bili po temeljnem zakonu o zavodih samostojni samoupravni subjekti in pravne osebe, imeli so svoje predstavnike v Strokovnem svetu Železniškega šolskega centra, niso pa bili njegovi sestavni deli kot organizacijske enote. Železniška industrijska šola in Železniški dijaški dom, oba iz Maribora, sta s šolskim centrom sodelovala le toliko, kolikor sta lahko s tem uresničevala svoje interese.

Šolsko leto 1961/62 V 1. letnik je bilo vpisanih 30 dijakov, v 2. letnik pa 28, skupaj 58 dijakov. V 1. letniku je bilo 9 dijakov s končano poklicno šolo (ŽIŠ, IKŠ) in 21 s končanima dvema razredoma gimnazije. Ob zaključku prvega polletja so bili izključeni trije dijaki, ki so imeli iz štirih predmetov negativne ocene. Prvi letnik je ob koncu pouka in po popravnih izpitih izdelalo 25 dijakov.

25

Tudi v 2. letniku so bili ob zaključku prvega polletja zaradi slabega učnega uspeha izključeni trije dijaki. V statističnem pregledu o učnem uspehu v šolskem dnevniku ni nobenih podatkov. Iz evidenčne knjige o zaključnih izpitih je razvidno, da je v poletnem in jesenskem roku zaključni izpit opravilo samo 19 dijakov od vpisanih 25.

Šolsko leto 1962/63 V 1. letnik je bilo vpisanih 34 dijakov, v 2. letnik pa 24, skupaj 58 dijakov. Večina dijakov 1. letnika je imela zaključeno poklicno šolo. En dijak je izstopil že v začetku meseca oktobra, 4 pa so bili izključeni ob prvem polletju zaradi slabega učnega uspeha. Učni uspeh je bil zelo slab, saj je imelo ob prvem polletju 19 dijakov od ene do šest negativnih ocen. Vsi dijaki so imeli sklenjeno delovno razmerje pri železnici in so prejemali mesečno plačo v znesku 15.000 dinarjev. Izključenim dijakom je prenehalo tudi delovno razmerje. V obstoječi dokumentaciji ni podatkov o rezultatih ob zaključku 1. letnika.

V 2. letnik je bilo vpisanih 24 dijakov. Ob koncu prvega polletja je učiteljski zbor zaradi slabega učnega uspeha izključil enega dijaka. Tako je ob zaključku pouka in po opravljenih popravnih izpitih uspešno opravilo zaključni izpit prometnega tehnika 23 dijakov.

Ur nik vvel el ja 2. sep a1 962 elja javven od 1 12. septtembr embra 1962 26

Šolsko leto 1963/64 V tem šolskem letu ni bilo vpisa v 1. letnik. V 2. letnik se je vpisalo 29 dijakov. Ob zaključku drugega polletja je bilo v razredu 28 dijakov. Zaključni strokovni izpit za prometnega tehnika je uspešno opravilo 26 dijakov. Železniška prometna šola se je leta 1962 preselila iz prostorov zgradbe v Kopitarjevi ulici in Železniške postaje Maribor v zgradbo Železniškega transportnega podjetja Maribor v Preradovičevo ulico, kjer je še danes.

Pr ome tna šola in di jaš ki dom Prome ometna dijaš jaški Tabela 3: Pr edme tnik s pr ogr amom za pr ome tno-tr ans por tnega ttehnik ehnik a Predme edmetnik progr ogramom prome ometno-tr tno-trans anspor portnega ehnika pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik Tuj jezik – nemški, angleški ali italijanski Matematika Fizika Kemija Ekonomika SFRJ Zakonodaja Predvojaška vzgoja Telesna vzgoja Sredstva za zveze Sredstva za zavarovanje Uporaba voz Organizacija prometa Prevoz potnikov Prevoz blaga Postajno računovodstvo Uporaba sredstev za zveze Železniški promet Železniška geografija Vozovna služba Strojna služba Vozna sredstva in vleka Gospodarsko poslovanje Železniške proge in objekti Brzojav praktično

1. le tnik letnik 105 70 70 70 70 70 35 70 70 70 70 70 70 70 70 70 105 35 70 70 70 70

2. le tnik letnik 70 70 105 70 70 70 70 70 70 70 105 105 70 105 70 70 240 105 70 70 70 35

27

V šolskem letu 1963/64 je Železniški šolski center v Ljubljani prenovil predmetnik s programom in z učnimi načrti za prometno-transportnega tehnika, izvajali pa so ga delno v naslednjem šolskem letu. V predmetnik so bili uvedeni predmeti: fizika, gospodarsko poslovanje, strojna služba in italijanski jezik za dijake s primorskega konca Slovenije. Angleški jezik je bil uveden že pred tem, prav tako predmet železniška geografija. V učnih načrtih so bile pri strokovnih predmetih nekatere sorodne vsebine združene. Predmetnik s programom in z učnimi načrti za prometnega tehnika je vseboval predmete, navedene v tabeli.

Šolsko leto 1964/65 V 1. letnik je bilo v dveh oddelkih vpisanih 75 dijakov v program prometno-transportni delavec. V matični knjigi delavcev, ki jo je šola vodila od leta 1960, je bilo evidentiranih 45 dijakov, ki so imeli s 1. 9. 1964 sklenjeno delovno razmerje z železniškimi transportnimi podjetji na območju Slovenije in prejemali mesečno plačo med 20.000 in 33.000 dinarjev. Od skupaj 45 evidentiranih je bilo iz Slovenije 34 dijakov, iz Bosne in Hercegovine 3, iz Hrvaške 7 in 1 iz Ukrajine.

Po šolski izobrazbi je bil sestav dijakov zelo različen. Od 45 vpisanih je imelo 22 dijakov končana dva razreda gimnazije, ostali pa končana dva razreda različnih poklicnih šol, eden pa končano osemletko in enoletni birotehnični tečaj. Za oddelek s 30 dijaki ni nobenih podatkov v matični knjigi delavcev, vpisani so le v šolskem dnevniku.

Tabela 4: Pr edme tnik s pr ogr amom za dv ele tno iz obr až je za poklic Predme edmetnik progr ogramom dvele eletno izobr obraž ažee van anje ome tno-tr ans por tni dela kega le 96 4/65 do 1 969/70) tno-trans anspor portni delavvec (od šols šolsk letta 1 196 964/65 1969/70) prome ometno-tr pr pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik Tuj jezik – nemški ali angleški Matematika Zgodovina delavskega gibanja Ekonomska geografija Telesna vzgoja Železniški promet Uporaba voz Prevoz potnikov Prevoz blaga Zakonski tarifni predpisi Transportni manipulativni predpisi Signalni predpisi Družbeno ekonomska in politična ureditev Zdravstvena vzgoja Predvojaška vzgoja Strokovno računstvo Signalno varnostne in TK naprave

28

1. le tnik letnik 140 105 105 70 70 70 70 70 70 70 70 70 35 70 -

2. le tnik letnik 105 105 70 70 70 210 105 70 70 70 70 70 70 105 105

Iz statističnega pregleda o učnem uspehu je razvidno, da je bilo ob koncu drugega polletja v oddelku, v katerem je bilo vpisano 45 dijakov, 42 dijakov, letnik pa je izdelalo 35 dijakov. Podatkov o opravljenih popravnih izpitih in zapiskov pedagoških konferenc ni v šolskem dnevniku. Za oddelek 1. letnika s 30 vpisanimi dijaki, je iz šolskega dnevnika razviden le uspeh ob zaključku prvega polletja, medtem ko podatkov ob zaključku šolskega leta ni.

V šolskem letu 1964/65 na šoli ni bilo 2. letnika, ker leto pred tem ni bilo vpisa v 1. letnik. Tako v tem šolskem letu ni bilo zaključnih strokovnih izpitov za prometnega tehnika. Železniška transportna podjetja so v letih 1964 do 1970 potrebovala prometno-transportne delavce za manj zahtevna dela, za kar naj bi zadostovalo dveletno izobraževanje. Šola je zahtevam sledila, toda navodila takratnega Železniškega šolskega centra so bila ohlapna in nejasna. Predmetnik za prometno-transportnega delavca je bil brez programa in učnih načrtov. Prav tako vpisni pogoji niso bili določeni. Šola pa je za program prometno-transportni delavec vpisovala dijake s končano osemletko, poklicno šolo ali z dvema končanima razredoma gimnazije. Za vpis v 1. letnik tehnične smeri so vse do leta 1968 veljali pogoji po nekoliko dopolnjenem predmetniku in programu Železniške prometne šole Zemun.

Dijaki, ki so se izobraževali po programu prometno-transportni delavec, so se morali po končanem dveletnem izobraževanju vrniti na delo v svoje transportno podjetje, s katerim so imeli pogodbo o izobraževanju. V šolskih letih 1968/69 in 1969/ 70 je bilo v 1. in 2. letniku še nekaj dijakov, ki so zaključili dveletno izobraževanje za prometno-transportnega delavca.

Šolsko leto 1965/66 V 1. letnik je bilo v oddelkih a in b v program prometnotransportni delavec vpisanih 80 dijakov, v oddelek c v program prometni tehnik pa 37 dijakov, skupaj je bilo v 1. letnik vpisanih 117 dijakov. Iz oddelkov a in b je v začetku šolskega leta in med letom izstopilo19 dijakov, izključen je bil 1 dijak. V oddelku c je bilo vpisanih 37 dijakov, 1 je izstopil med letom, 1 pa je bil izključen. Ob koncu 2. polletja je bilo v vseh treh oddelkih 1. letnika 95 dijakov.

Di jaki in učit el ji pr ed šols ko zgr adbo Dijaki učitel elji pred šolsk zgradbo

29

Tabela 5: Pr edme tnik s pr ogr amom za trile tno poklicno in šštirile tirile tno ttehnično ehnično Predme edmetnik progr ogramom triletno tiriletno je obr až izobr obraž ažee van anje iz pr edme predme edmett (ur na letnik)

Slovenski jezik z estetsko vzgojo Tuj jezik – nemški ali angleški Družbenoekonomska ureditev SFRJ Ekonomika SFRJ z osnovami politične ekonomije Zgodovina delavskega gibanja Matematika Fizika Kemija s tehnologijo Temelji knjigovodstva Gospodarsko poslovanje Telesna vzgoja Zdravstvena vzgoja Predvojaška vzgoja Geografija (ekonomska, žel. in turistična) Proge in progovne naprave Vozna sredstva Signalno varnostne in TK naprave Brzojavni predpisi Signalni predpisi Prometni predpisi Prevoz potnikov Prevoz blaga Železniške tarife Postajno računovodstvo Uporaba voz

Sk upni Skupni pr ogr am progr ogram

3. le tnik letnik

3. le tnik letnik

4. le tnik letnik

POKLICNA

TEHNIČNA

TEHNIČNA

1.

2.

Spr Spreev.

Sklad.

PT

TK

PT

TK

175

175

105

105

105

105

105

105

105 105

105 -

105 -

105 -

105 -

105 -

105 -

105 -

140

-

-

-

-

-

-

-

70 140 70 35 70 70 70

70 105 70 70 70 70

70 70 70 70

70 70 70 -

70 70 70 70 70

70 70 210 140 70 70 70

70 70 70 70 -

70 210 140 70 70 -

70 70 -

-

70 70 -

70 -

140

-

140

-

70 70 70

70 140 70 140 -

70 70 140 70 70 70 140

70 210 70 70 140

70 140 140 70 70 70 -

140 70 70 70 -

70 140 140 70 70 140

140 70 70 140

Iz statističnega pregleda učnega uspeha ob koncu drugega polletja je razvidno, da je bilo v oddelku c 1. letnika 35 dijakov, od tega razreda ni izdelalo 9 dijakov. Za ostala dva oddelka 1. letnika ni statističnih podatkov o učnem uspehu. Prav tako ni podatka za vse tri oddelke po opravljenih popravnih izpitih, tako da ni mogoče ugotoviti števila dijakov, ki so uspešno zaključili razred.

V dveh oddelkih 2. letnika je bilo vpisanih 66 dijakov. Večina dijakov je bila rojena pred letom 1946. Starostna razlika med najmlajšim in najstarejšim je bila najmanj sedem let. Zaključni strokovni izpit je v obeh oddelkih opravilo 37 dijakov od 66 vpisanih.

30

Leta 1966 je Železniški šolski center pri Združenem železniško-transportnem podjetju Ljubljana izdelal predmetnik s programi za štiriletno izobraževanje delavcev za potrebe železniških transportnih podjetij. Predmetnik je vseboval skupni program v 1. in 2. letniku. Po zaključenem skupnem programu v 1. in 2. letniku so se dijaki lahko opredeljevali za triletno poklicno izobraževanje v programih za skladiščnika, sprevodnika, telegrafista, prometnega manipulanta, transportnega manipulanta in vozovnega manipulanta ali za štiriletno tehnično izobraževanje v programih za prometno-transportnega tehnika in transportnega komercialista.

Predmetnik s programom za prometno-transportnega delavca se je spreminjal in dopolnjeval od začetka izvajanja pa vse do ukinitve leta 1970.

Predmetnik za štiriletno izobraževanje za prometnega tehnika je Železniška prometno-transportna šola začela izvajati šele v šolskem letu 1975/76, za transportnega komercialista pa leta 1978/79.

Šolsko leto 1966/67 V 1. letnik je bilo v dveh oddelkih vpisanih 72 dijakov. Vsi so bili vpisani v program prometni tehnik, kar je razvidno iz predmetnika, vpisanega v šolskem dnevniku, in tudi iz statističnega pregleda učnega uspeha ob koncu prvega in drugega polletja.

V 2. letnik je bilo v treh oddelkih skupaj vpisanih 90 dijakov, od tega 33 v program prometni tehnik, 57 pa v program prometno-transportni delavec. Skupaj je bilo vpisanih 162 dijakov. Od 72 vpisanih dijakov v prvi letnik je bilo ob koncu drugega polletja 65 dijakov, izdelalo pa je skupaj 46 dijakov. Podatkov o popravnih izpitih ni, zato ni mogoče ugotoviti učnega uspeha ob zaključku šolskega leta. Od 33 vpisanih dijakov v program prometni tehnik je bilo ob koncu prvega polletja 32 dijakov, medtem ko podatka ob koncu drugega polletja ni. Iz matične knjige, kjer so evidentirani dijaki, ki so opravljali zaključni strokovni izpit, je razvidno, da je uspešno zaključilo izobraževanje za prometnega tehnika 28 dijakov. V obeh oddelkih za program prometno-transportni delavec je bilo ob koncu drugega polletja 52 dijakov, od tega jih je 46 uspešno izdelalo razred. O opravljenih popravnih izpitih za 6 dijakov, ki niso izdelali razreda, nimamo podatkov.

31

Železniška prometno-transportna šola Maribor 1967 – 1979 Uprava Železniškega šolskega centra je 28. 3. 1966 po sklepu Delavskega sveta Združenega železniško-transportnega podjetja Ljubljana dne 28. 2. 1966 sklicala sestanek ravnateljev železniških šol in dijaških domov ter predstavila predlog akta o reorganizaciji strokovnega izobraževanja na železnici in ustanovitvi Zavoda za strokovno izobraževanje pri ZŽTP Ljubljana. Ob reorganizaciji so k zavodu pristopile železniške šole in dijaški dom v Ljubljani ter Železniška prometna šola Maribor s sklepom delovne skupnosti dne 29. 12. 1966, medtem ko Železniški dijaški dom Maribor in Železniška industrijska šola Maribor nista pristopili. Železniška prometna šola je bila 1. 1. 1967 preimenovana v Železniško prometnotransportno šolo Maribor in s tem postala organizacijska enota tega Zavoda. S sklepom Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru je bila vpisana v register zavodov dne 12. 10. 1967 pod Rg. št. 436/I-3 z nazivom: Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana Zavod za strokovno izobraževanje v Ljubljani Železniška prometno-transportna šola Maribor V register je bil vpisan naslednji predmet poslovanja: vzgoja in izobraževanje kadra iz vrst mladine in odraslih zaposlenih delavcev za potrebe železniških organizacij za poklice in delovna mesta v prometno-transportni stroki.

Vodstvo Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana je predlagalo Delavskemu svetu, da s temeljito reorganizacijo dotedanjega šolskega centra ustanovi tako delovno organizacijo – zavod s področja izobraževanja, ki bo permanentno zagotavljala dotok izobraženega kadra za potrebe železniških podjetij. Delavski svet je ugotavljal, da z nekajtedenskimi tečaji in seminarji prihajajo na zahtevnejša delovna mesta delavci s pomanjkljivim ali zelo slabim splošnim znanjem. Dotedanji vpisni pogoji z dvema razredoma gimnazijskega splošnega znanja niso več ustrezni.

Prav tako so ugotavljali, da je dotedanji način financiranja šol potrebno spremeniti in že 1. julija1966 so ustanovili sklad za financiranje železniških šol in dijaških domov. Sklad je moral prevzeti financiranje šol in domov z novim šolskim letom 1966/ 67. Zavod za strokovno izobraževanje v nastajanju je dobil nalogo, da že v šolskem letu 1966/67 pripravi predmetnike s programi in učne načrte za vse stroke in profile ter zagotovi potrebno število strokovno kvalitetnega učiteljskega kadra. Delovna mesta, zasedena z delavci, ki nimajo ustrezne šolske in pedagoške izobrazbe, je bilo potrebno v najkrajšem času razpisati. Prav tako je bilo potrebno dotedanji sistem štipendiranja urediti z enotnim pravilnikom in uskladiti s transportnimi organizacijami ter določiti enotna merila za ocenjevanje učnih in delovnih uspehov učencev in odraslih slušateljev. Sklenil je, da mora vodstvo železniških šol pripraviti programe počitniške prakse učencev po razredih in s programi seznaniti transportna podjetja.

Počitniško prakso so morali vsi učenci opraviti v podjetjih, ki jih financirajo, šole pa so bile dolžne nad izvajanjem počitniške prakse zagotoviti nadzor.

32

Zavod je moral pravočasno, to je med 15. in 20. aprilom, objaviti razpis za vpis učencev za novo šolsko leto. Določili so, da mora biti razpis objavljeni v časopisih Delo, Nova proga in Mladina.

Šolsko leto 1967/68 V štirih oddelkih in treh različnih programih sta bila vpisana 102 dijaka, od tega je izdelalo 99 dijakov. V 1. letniku je bil samo en oddelek s 25 dijaki, ki so bili vključeni v program prometno-transportni delavec. V 2. letniku sta bila dva oddelka s 55 dijaki v dveh programih. V oddelku 2a je bilo 32 dijakov v programu prometno-transportni delavec, v oddelku 2b pa v programu prometno-transportni tehnik 23 dijakov. V 3. letniku je bilo vpisanih 22 dijakov v program za sprevodnika. Dijaki, ki so zaključili dveletno izobraževanje v programu prometno-transportni delavec, so lahko nadaljevali izobraževanje v 3. letniku v programih za sprevodnika ali skladiščnika.

Program za prometno-transportnega delavca je bil uveden v šolskem letu 1964/65 in se je izvajal še v šolskem letu 1969/70, nakar je bil ukinjen.

V naslednjih dveh letih je bilo nekaj delavcev, ki so na šoli opravili zaključni izpit za prometno-transportnega delavca.

V šolskem letu 1967/68 je bil ukinjen program za prometno-transportnega tehnika.

Tako je bila v tem šolskem letu zadnja generacija prometnih tehnikov, ki je zaključila izobraževanje po programu, ki ga je izvajala Prometna šola od leta 1958 do 1968.

V tem šolskem letu je 23 dijakov z zaključnim strokovnim izpitom končalo izobraževanje za prometno-transportnega tehnika.

V letih 1958 do 1968 so dijaki opravljali zaključni strokovni izpit za prometnega tehnika, pisno in ustno, iz naslednjih predmetov: slovenski jezik, železniški promet, prevoz potnikov, prevoz blaga in transportno računovodstvo. O zaključnih strokovnih izpitih je ohranjena matična knjiga, ki je bila vodena od šolskega leta 1960/61 do 2. septembra 1968. Le-ta vsebuje podatke o dijakih z ocenami pri posameznih predmetih in članih izpitne komisije za vsako šolsko leto z njihovimi podpisi. Predsednika izpitne komisije je vsakokrat določil ustanovitelj.

Iz ohranjenega poročila dne 22. 6. 1968, ki ga je ŽPTŠ poslala Zavodu za strokovno izobraževanje v Ljubljani, je razvidno, da so tudi dijaki iz programa prometno-transportni delavec po končanem 2. letniku opravljali zaključni strokovni izpit. Zaključni izpit je bil pisni in ustni iz slovenskega jezika in ustni iz predmetov železniški promet in komercialni predpisi. Zaključni izpit je opravilo 26 od vpisanih 28 dijakov.

Dijaki so bili štipendisti iz dveh transportnih podjetij, iz Maribora in Postojne.

Podatkov o zaključnih izpitih za program prometno-transportni delavec za leta od uvedbe pa do ukinitve tega programa nimamo.

V šolskem letu 1967/68 je bil uveden predmetnik s programom za sprevodnika, v katerem je namesto predmeta slovenski jezik navedeno ‘spisje’.

33

Tabela 6: S tični podatki za obdob je od šols kega le 958/59 do 1 969/70 Sttatis atistični obdobje šolsk letta 1 1958/59 1969/70 šols šolskko le letto

1958/59 1959/60 1960/61 1961/62 1962/63 1963/64 1964/65 1965/66 1966/67 1967/68 1968/69 1969/70

š t evilo jak dijak jakoov di v šoli 27 55 58 58 58 29 75 117 162 102 75 68

pr ome tni prome ometni tehniki 27 55 58 58 58 29 30 37 105 23 -

pr ome tni prome ometni tr ans por tni trans anspor portni dela delavvec 45 80 57 57 47 46

spr preevodnik

skladiščnik

22 16 11

12 11

Šolsko leto 1968/69 V 1. letnik je bilo vpisanih 24, v 2. letnik pa 23 dijakov. Skupaj je bilo v dveh oddelkih 47 dijakov v programu prometno-transportni delavec. V 3. letnik je bilo vpisanih 16 dijakov v program sprevodnik in 10 dijakov v program skladiščnik.

V šolskem letu 1968/69 je vodstvo šole s težavo organiziralo vpis v 3. letnik, ker je bilo premalo dijakov. Transportna podjetja iz severovzhodnega dela Slovenije so Tabela 7 edme tnik za 1 tnik pr ome tno-tr ans por tni dela 7:: Pr Predme edmetnik 1.. in 2. le letnik prome ometno-tr tno-trans anspor portni delavvec pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik Tuj jezik – nemški ali angleški Matematika Železniški promet Prevoz blaga Prevoz potnikov Vozovna služba Kemija Zdravstvena vzgoja Telesna vzgoja Gospodarska geografija Zgodovina delavskega gibanja Železniške proge in objekti Strokovno računstvo Družbena ureditev in zakonodaja Organizacija in ekonomika Signalno varnostne in TK naprave

34

1. le tnik letnik 105 105 105 70 70 70 70 70 35 70 70 70 70 -

2. le tnik letnik 140 105 210 70 70 70 70 70 105 105 140 105

svoje štipendiste po zaključenem 2. letniku redno zaposlila. Nekatera podjetja iz osrednjega dela Slovenije pa so svojim štipendistom omogočila nadaljevati izobraževanje v 3. letniku v programih za sprevodnika ali skladiščnika. Ravnatelj šole je v dopisu, ki ga je poslal nekaterim transportnim podjetjem, le-ta prosil, da omogočijo dijakom po zaključenem 2. letniku nadaljevati izobraževanje v programih 3. letnika in s tem omogočijo šoli normalno delo.

V šolskem letu je bilo skupaj vpisanih 75 dijakov, od tega je izdelalo 72 dijakov.

Zaključni izpit v programu za sprevodnika je opravilo 16 dijakov, v programu za skladiščnika pa 10 dijakov.

Faksimile ssprič prič tr ok ovnem izpitu za sskladiščnik kladiščnik a iz le 969 pričee vala o sstr trok oko kladiščnika letta 1 1969 35

Dijaki 3. letnika v programu sprevodnik so opravljali zaključni strokovni izpit pisno iz predmeta komercialni predpisi in ustno iz predmetov: tuj jezik, tarifski predpisi, zakonski transportno-manipulativni predpisi, transportno računovodstvo, predpisi prometne službe in turistična geografija. Dijaki iz programa skladiščnik pa so opravljali zaključni strokovni izpit samo ustno, in sicer iz predmetov: zakonski predpisi, tarifski predpisi, transportno-manipulativni predpisi in predpisi vozovne službe.

Predsednika izpitne komisije za zaključne izpite je vedno imenoval Zavod za strokovno izobraževanje v Ljubljani pri Združenem železniško-transportnem podjetju Ljubljana.

V šolskem letu 1968/69 je bil uveden program za skladiščnika in prenovljen predmetnik za 1. in 2. letnik za program prometno-transportni delavec.

Šolsko leto 1969/70 V 1. letnik je bilo vpisanih 28 dijakov, v 2. letnik 18, skupaj 46 dijakov. V 3 letnik je bilo vpisanih skupaj 22 dijakov, od tega po 11 dijakov v program sprevodnik in v program skladiščnik. Zaključni izpit v 3. letniku je uspešno opravilo vseh 22 dijakov. V štirih oddelkih je bilo skupaj vpisanih 68 dijakov.

V tem šolskem letu, ob koncu meseca septembra, je pedagoški svetovalec iz mariborske enote Zavoda za šolstvo opravil informativni pregled na šoli in svoje ugotovitve strnil v zapisniku dne 29. 9. 1969. Ugotovil je, da ima šola sedem velikih, lepo urejenih učilnic in dovolj ostalih delovnih prostorov v zgradbi Transportnega podjetja Maribor v Preradovičevi ulici 33. Prav tako ima dovolj učnih pripomočkov za delo v razredu in leposlovno ter strokovno knjižnico, kjer si dijaki lahko izposojajo želeno literaturo. Materialne pogoje za delo šole je zagotavljal ustanovitelj. O kadrovski zasedbi na šoli pa je menil, da je premalo redno zaposlenih učiteljev in preveč honorarnih. V tem šolskem letu so bili na šoli le trije redno zaposleni učitelji in ravnatelj, ki pa ni imel učne obveznosti. Zunanjih učiteljev, ki so honorarno poučevali na šoli, je bilo 13. Večina le-teh je imela od 4 do 7 ur tedenske obveznosti. Zaradi zunanjih sodelavcev sta bili po urniku pri večini predmetov združeni po dve uri pouka skupaj. Dnevna obremenitev dijakov je bila redno od 6 do 7 ur.

Dijaki 1. in 2. letnika so imeli 12-dnevno delovno prakso v mesecu januarju in enomesečno prakso v glavnih počitnicah, dijaki iz programov sprevodnik in skladiščnik pa dvomesečno prakso, en mesec v januarju in en mesec v aprilu.

Šolsko leto 1970/71 V 1. letnik je bilo v treh oddelkih vpisanih 89 dijakov, v 2. letnik 23 in v 3. letnik za sprevodnika 16 dijakov. Skupaj je bilo v petih oddelkih vpisanih 128 dijakov, od tega je izdelalo 106 dijakov. V 1. letniku je ob prvi redovalni konferenci je šolo zapustilo 21 dijakov, med katerimi je bilo 5 izključenih. V 3. letniku je vseh 16 dijakov uspešno opravilo zaključni izpit za sprevodnika.

36

Šola je imela ob začetku šolskega leta težave z vpisom v 3. letnik, ker ni bilo dijakov.

Dijaki, ki so končali 2. letnik v šolskem letu 1969/70 po programu za prometnotransportnega delavca iz transportnih podjetij v Mariboru in Postojni, so se vrnili na delo. Šele na prošnjo ravnatelja šole sta obe podjetji omogočili tem 16 dijakom, da so nadaljevali izobraževanje v 3. letniku v programu za sprevodnika in tako šoli omogočili vpis 3. letnika v tem šolskem letu.

V tem šolskem letu so bili uvedeni prenovljeni: šolski dnevnik, redovalnica in osebni list učenca. Na zunanji platnici dnevnika in redovalnice je bil prvič natisnjen slovenski grb, levo od grba SFRJ Jugoslavija, desno od grba pa SR Slovenija. Šolski dnevnik je vseboval več preglednih tabel o dijakih, programih, učiteljih in predmetniku. Na koncu dnevnika so bile prazne strani, predvidene za razrednikova poročila.

Šolsko leto 1971/72 Tabela 8: Pr edme tnik za trile tno poklicno iz obr až je za sspr pr a in Predme edmetnik triletno izobr obraž ažee van anje pree vodnik odnika a (od šols kega le 971/72 – 1 975/7 6) šolsk letta 1 19 19 75/76) kladiščnika skladiščnik pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik Nemški jezik Zgodovina Družbena ureditev SFRJ Samoupravljanje s temelji marksizma (od šol. leta 1973/74) Obramba in zaščita Psihologija Telesna vzgoja Zdravstvena vzgoja Kemija Matematika Vozovna služba Železniške proge in objekti Železniški promet Prevoz potnikov Prevoz blaga Vleka Organizacija in ekonomika podjetij Signalnovarnostne in TK naprave Potniške tarife Blagoznanstvo Uporaba voz Strokovno računstvo

1.

105 105 70 70

Sk upni pr ogr am Skupni progr ogram 2.

130 105 105 70

Spr Spreevodnik 3.

105 105 35

Skladiščnik 3.

105 105 35

70 35 70 105 70 70 210 70 70 70 -

35 70 105 105 210 70 105 130

35 55 55 80 105 160 -

35 55 55 320 -

-

105

-

-

-

-

210 80

135 135 -

37

V 1. letnik je bilo v dveh oddelkih vpisanih 68, v 2. letnik 54 in v 3. letnik 22 dijakov.

Skupaj je bilo v petih oddelkih vpisanih 144 dijakov, od tega jih je uspešno izdelalo 126. V 3. letniku je zaključni strokovni izpit za sprevodnika opravilo vseh 22 dijakov. V dnevniku je bila vpisana tudi povprečna ocena oddelka 3,35.

V šolskem letu 1971/72 je šola postala poklicna, s triletnim izobraževanjem za poklica sprevodnik in skladiščnik.

Šolsko leto 1972/73 V 1. letnik je bilo v dveh oddelkih vpisanih 67, v 2. letnik 54 in v 3. letnik 44 dijakov.

Skupaj je bilo v šestih oddelkih vpisanih 165 dijakov. Izdelalo je 157 dijakov. V 3. letniku je bilo v oddelku za sprevodnika vpisanih 21dijakov, zaključni strokovni izpit je uspešno opravilo 20 dijakov. V oddelku za skladiščnika je bilo vpisanih 23 dijakov in so vsi uspešno opravili zaključni strokovni izpit za skladiščnika.

Šolsko leto 1973/74 V 1. letnik je bilo v treh oddelkih vpisanih 66, v 2. letnik v dveh oddelkih 51, v 3. letnik v oddelek za sprevodnika 20 in v oddelek za skladiščnika 18 dijakov. Skupaj je bilo v sedmih oddelkih vpisanih 155 dijakov. Izdelalo je 143 dijakov. Zaključni strokovni izpit za sprevodnika je opravilo 20, za skladiščnika pa 18 dijakov.

V tem šolskem letu je bilo na šoli 69 tečajnikov, ki so opravili enoletni tečaj. V oddelku za transportne komercialiste je bilo 34 tečajnikov, od tega 13 žensk in 21 moških. V oddelku za blagovne blagajnike je bilo 35 tečajnikov, 17 žensk in 18 moških.

Tečaj je trajal od 2. 10. 1973 do 31. 5. 1974.

V šolskem letu 1973/74 je bil uveden predmetnik s programom za prometnega tehnika, ki je vseboval tudi predmet fizika, ki pa je bil po sklepu konference učiteljskega zbora z dne 30. 8. 1974, zaradi spremembe tehnične v poklicno šolo, neobvezen in ni vplival na končni splošni učni uspeh učenca.

Šolsko leto 1974/75 V 1. letnik je bilo v treh oddelkih vpisanih 78, v 2. letnik v dveh oddelkih 56, v 3. letnik v oddelek za sprevodnika 20 in v oddelek za skladiščnika 17 dijakov. Skupaj je bilo v sedmih oddelkih vpisanih 171 dijakov. Izdelalo je 164 dijakov. V 3. letniku je zaključni strokovni izpit za sprevodnika opravilo vseh 20, v oddelku za skladiščnika pa 16 dijakov.

Predmetnik s programom za triletno poklicno izobraževanje je bil leta 1974 prenovljen, verificiran pa leta 1977.

38

Tabela 9: Pr edme tnik s pr ogr amom za trile tno poklicno iz obr až je Predme edmetnik progr ogramom triletno izobr obraž ažee van anje 974/75 do 1 98 1/82) (od šols kega le šolsk letta 1 19 198 981/82) pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik Nemški jezik Matematika Samoupravljanje s temelji marksizma Zgodovina Kemija Ekonomska geografija Turistična geografija Psihologija Telesna vzgoja Obramba in zaščita Organizacija in ekonomika OZD Železniški promet Prevoz potnikov Prevoz blaga Uporaba voz Signalnovarnostne in TK naprave Blagoznanstvo Potniške tarife Strokovno računstvo Vozna sredstva Proge in progovne naprave Zdravstvena vzgoja Počitniška praksa

1. le tnik letnik 95 114 114 76 76 76 76 38 228 76 76 76 114 76 76 38

2. le tnik letnik 115 115 114 76 55 76 38 38 152 76 76 76 76 76 76 -

3. le tnik letnik 128 128 35 70 64 64 64 32 35 64 96 108 105 64 160 96 -

Di jaki in učit el ji ob zakl jučk u iz obr až ja, 20. juni 975 Dijaki učitel elji zaključk jučku izobr obraž ažee van anja, junijj 1 19 39

Šolsko leto 1975/76

Di jaki in učit el ji ob zakl jučk u iz obr až ja, 2 4. juni j1 976 Dijaki učitel elji zaključk jučku izobr obraž ažee van anja, 24. junij1 j19

Tabela 1 0: Pr edme tnik s pr ogr amom – pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik 10: Predme edmetnik progr ogramom prome ometno-tr tno-trans anspor portni kega le 975/7 6 do uv edbe usmerjenega iz obr až ja) letta 1 19 75/76 uvedbe izobr obraž ažee van anja) šolsk (od šols pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik Tuj jezik Geografija Zgodovina Zdravstvena vzgoja Telesna vzgoja Obramba in zaščita Samoupravljanje s temelji marksizma Organizacija proizvodnje Varstvo pri delu in psihologija Matematika Fizika Kemija in blagoznanstvo Proge in progovne naprave Vozna sredstva in vleka vlakov Signalno varnostne naprave in telekomunikacije Uporaba voz Železniški promet Prevoz potnikov Prevoz blaga Transportno računovodstvo Praktični pouk

40

1. letnik 114 114 76 38 76 76 76 152 114 114 76 76 114

2. letnik 76 76 76 57 76 114 114 95 76 76 114 76 76 114

3. letnik 76 76 95 76 38 114 76 76 114 114 152 76 114

4. letnik 114 76 76 57 76 114 38 152 76 152 76 114

V 1. letnik tehnične smeri je bilo v treh oddelkih vpisanih 95 dijakov. V 2. letnik poklicne smeri je bilo v dveh oddelkih vpisanih 67, v 3. letnik v oddelek za sprevodnika 28, v oddelek za skladiščnika pa 24 dijakov. Skupaj je bilo v sedmih oddelkih vpisanih 214 dijakov. Izdelalo je 193 dijakov. Zaključni strokovni izpit za sprevodnika je uspešno opravilo vseh 28 dijakov, za skladiščnika pa 22 dijakov.

Predmetnik s programom za štiriletno izobraževanje tehnične smeri je bil za 1. in 2. letnik uveden v šolskem letu 1975/76. Z rednim izvajanjem tega programa so bili postavljeni temelji za popolno srednjo prometno šolo.

Šolsko leto 1976/77 V 1. letnik je bilo v treh oddelkih tehnične smeri vpisanih 80, v 2. letnik v a oddelek tehnične smeri 26, v b in c oddelka poklicne smeri 50, v 3. letnik v a in b oddelek poklicne smeri 65 dijakov. Skupaj je bilo v osmih oddelkih vpisanih 221 dijakov.

Izdelalo je 209 dijakov.

V 3. letniku poklicne smeri je zaključni strokovni izpit opravilo 64 dijakov in s tem zaključilo triletno izobraževanje v poklicni smeri. V tem šolskem letu dijakov niso usmerjali v poklica sprevodnik in skladiščnik, kot je to bilo do tedaj, temveč jih je po končanem izobraževanju razporejal na delovna mesta štipenditor sam.

Di jaki in učit el ji ob zakl jučk u iz obr až ja, 2 4. juni 97 7 Dijaki učitel elji zaključk jučku izobr obraž ažee van anja, 24. junijj 1 19

41

Di jaki in učit el ji ob zakl jučk u iz obr až ja, 2 4. juni 97 7 Dijaki učitel elji zaključk jučku izobr obraž ažee van anja, 24. junijj 1 19 Tabela 1 1: S tični pr egled o zakl jučnih sstr tr ok ovnih izpitih po pr ogr amih 11: Sttatis atistični pregled zaključnih trok oko progr ogramih za sspr pr a in sskladiščnik kladiščnik a od šols kega le 96 7/68 do 1 975/7 6 pree vodnik odnika kladiščnika šolsk letta 1 196 967/68 19 75/76 šols šolskko le letto 1967/68 1968/69 1969/70 1970/71 1971/72 1972/73 1973/74 1974/75 1975/76 skupaj

vpisani 22 16 11 16 22 21 20 20 28 176

spr preevodnik izdelali 22 16 11 16 22 20 20 20 26 173

vpisani 12 11 23 18 17 23 104

skladiščnik izdelali 10 11 23 18 16 23 101

Šolsko leto 1977/78 V 1. letnik je bilo v treh oddelkih tehnične smeri vpisanih 97, v 2. letnik v a oddelek tehnične smeri 31, v b in c oddelka poklicne smeri 45, v 3. letnik v a oddelek tehnične smeri 24, v b in c oddelka poklicne smeri pa 45 dijakov. Skupaj je bilo v devetih oddelkih vpisanih 242 dijakov. Izdelalo je 214 dijakov. V 3. letniku poklicne smeri je zaključni strokovni izpit uspešno opravilo vseh 45 dijakov.

V šolskem letu 1977/78 je bilo v 1. letnik vpisanih 11 dijakov iz Bosne in Hercegovine, 2 iz Črne gore in po 1 iz SAP Vojvodina in SAP Kosovo. V tem šolskem letu je bil uveden in verificiran predmetnik s programoma za 3. in 4. letnik tehnične smeri.

42

Šolsko leto 1978/79 V 1. letnik tehnične smeri je bilo v štirih oddelkih za prometnega tehnika vpisanih 113 dijakov, v oddelek za transportnega komercialista pa 31 dijakov, od tega 24 žensk. V 2. letnik je bilo v a oddelku tehnične smeri 30, v oddelkih b in c poklicne smeri pa 48 dijakov. V 3. letnik je bilo v oddelku a tehnične smeri vpisanih 24, v oddelkih b in c poklicne smeri pa 47 dijakov. V 4. letnik tehnične smeri je bilo vpisanih 23 dijakov. Skupaj je bilo v 12 oddelkih vpisanih 316 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 270 dijakov.

V tem šolskem letu je bilo iz drugih republik skupaj vpisanih 123 dijakov, od tega: iz Bosne in Hercegovine 103, iz Hrvaške 5, iz Srbije 12 in iz Črne gore 3 dijaki.

Zaključni strokovni izpit za poklicno smer v b in c oddelku 3. letnika je skupaj uspešno opravilo 43 dijakov in tako zaključilo triletno poklicno izobraževanje. V 4. letniku tehnične smeri je zaključni strokovni izpit uspešno opravilo vseh 23 dijakov.

Predmetnik s programom za štiriletno izobraževanje tehnične smeri – transportni komercialist je bil uveden od šolskega leta 1978/79 in se izvajal do šolskega leta 1981/82, do uvedbe usmerjenega izobraževanja.

Tabela 1 2: Pr edme tnik s pr ogr amom za šštirile tirile tno ttehnično ehnično iz obr až je za 12: Predme edmetnik progr ogramom tiriletno izobr obraž ažee van anje ans por tnega kkomer omer cialis kega le 978/79 do uv edbe usmerjenega trans anspor portnega omercialis cialistta (od šols šolsk letta 1 19 uvedbe tr iz obr až ja) izobr obraž ažee van anja) pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik Nemški jezik Samoupravljanje s temelji marksizma Zgodovina Matematika Fizika Kemija z blagoznanstvom Geografija Obramba in zaščita Zdravstvena vzgoja Telesna vzgoja Proge in progovne naprave Železniški promet Integralni transport Uporaba železniških voz Prevoz blaga Prevoz potnikov Organizacija proizvodnje in študij dela Varstvo pri delu in psihologija dela Špedicija in trženje Transportno računovodstvo Vozna sredstva Signalnovarnostne in TK naprave Praktični pouk (praktično delo)

1. le tnik letnik 114 76 76 152 114 114 76 76 38 76 76 114 -

2. le tnik letnik 114 76 76 114 114 58 76 114 76 76 114 58 76 -

3. le tnik letnik 76 76 38 95 114 95 76 76 76 114 114 76 76 114

4. le tnik letnik 122 105 70 70 70 70 140 70 53 70 70 70 95

43

Nar a voslo vni dan na P ohorju, 2 7. januar 1 979 ara oslovni Pohorju, 27 19

Na Ptu js kem gr adu, maj 1 979 Ptujs jsk gradu, 19

44

TOZD za vzgojo in izobraževanje Maribor 1979 – 1983 Šolsko leto 1979/80 V 1. letnik je bilo v štirih oddelkih za prometnega tehnika vpisanih 121, v en oddelek za transportnega komercialista pa 30 dijakov, od tega 16 žensk. Skupaj je bilo v 1. letnik vpisanih 151 dijakov, od tega je ob koncu šolskega leta izdelalo 114 dijakov.

V 2. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 117 dijakov, od tega v oddelek a za prometnega tehnika 32, v oddelek b za transportnega komercialista 32, v oddelka c in d poklicne smeri pa 53 dijakov. Ob koncu šolskega leta so izdelali 104 dijaki.

V 3. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 96 dijakov, od tega v a oddelek tehnične smeri 30, v oddelke b, c in d poklicne smeri pa 66 dijakov. Zaključni strokovni izpit poklicne smeri je opravilo 60 dijakov.

V 4. letnik je bilo v oddelku za prometnega tehnika vpisanih 23 dijakov, ki so vsi uspešno opravili zaključni strokovni izpit. V 14 oddelkih je bilo skupaj vpisanih 387 dijakov. Ob koncu šolskega leta je skupaj izdelalo 329 dijakov.

Tabela 1 3: S tični podatki za obdob je od šols kega le 970/7 1 do 1 980/8 1 13: Sttatis atistični obdobje šolsk letta 1 19 70/71 1980/8 980/81 šols šolskko le letto

1970/71 1971/72 1972/73 1973/74 1974/75 1975/76 1976/77 1977/78 1978/79 1979/80 1980/81

š tevilo pr ome tni t ans por tni pr ome tnoprome ometni anspor portni prome ometnojak cialis ans tni omercialis cialistt tr trans anspor portni dijak jakoov por di tehnik komer v šoli dela delavvec 128 112 144 122 165 121 155 117 171 214 95 221 106 242 152 316 190 31 387 206 62 359 201 60 -

3-le tna spr 3-letna preevodnik skladiščnik poklicna šola 16 22 21 23 20 18 134 20 17 67 28 24 115 90 95 119 98 -

45

Šolsko leto 1980/81 V 1. letnik je bilo v štirih oddelkih tehnične smeri vpisanih 112 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 77 dijakov.

V 2. letnik je bilo v oddelku a za prometnega tehnika vpisanih 29, v oddelku b za transportnega komercialista pa 32 dijakov. V oddelkih c in d poklicne smeri je bilo vpisanih 58 dijakov. Skupaj je bilo v 2. letnik vpisanih 119 dijakov. Izdelalo je 112 dijakov.

V 3. letnik v oddelek a za prometnega tehnika je bilo vpisanih 32, v oddelek b za transportnega komercialista pa 28, skupaj 60 dijakov. V oddelkih c in d poklicne smeri je bilo vpisanih 40 dijakov. Skupaj je bilo v 3. letnik vpisanih 100 dijakov.

Izdelalo je 95 dijakov.

V 4. letnik je bilo v enem oddelku za prometnega tehnika vpisanih 28 dijakov in vsi so uspešno opravili zaključni strokovni izpit. V šolskem letu 1980/81 je bilo v 13 oddelkih skupaj vpisanih 359 dijakov. Izdelalo je 312 dijakov.

Srednje usmerjeno izobraževanje 1981 – 1990 Leta 1973 je skupščina SR Slovenije sprejela smernice in priporočila o splošni in celoviti reformi vzgoje in izobraževanja (Ur. l. SRS, štev. 12/73). V skupščinskih stališčih je bilo poudarjeno, da je temeljni družbeni vzgojnoizobraževalni smoter oblikovati celovito svobodno osebnost, ki bo sposobna in pripravljena ustvarjalno kritično spreminjati družbena razmerja, razvijati in uveljavljati samoupravne in humane odnose. Ta stališča o idejnosti vzgoje in izobraževanja lahko načrtno uresničujejo izobraževalne organizacije v vzgojnoizobraževalnem procesu v najširšem pomenu in v vzgojnoizobraževalnem procesu posameznih predmetov predmetnih področij. Vzgojnoizobraževalni proces, ki so ga uresničevale vzgojnoizobraževalne organizacije, po vsebini, didaktičnih oblikah in metodah družbenih vzgojnoizobraževalnih smotrov, je temeljil na marksizmu kot revolucionarni teoriji delavskega razreda in družbeni samoupravljalski praksi. Prav zato so bili smotri in naloge predmetnega področja samoupravljanje s temelji marksizma zastavljeni zelo široko.

Zakon o usmerjenem izobraževanju je bil sprejet leta 1980 (Ur. l. štev. 11/80 z dne 29. 4. 1980).

Skupna vzgojnoizobrazbena osnova v programih srednjega izobraževanja je vsebovala vzgojnoizobraževalne dejavnosti, v katerih se je uresničevala tudi samoupravljalska praksa učencev.

46

V šolskem letu 1981/82 je prometna šola v 1. letniku začela izvajati nove vzgojnoizobraževalne programe za pridobitev strokovne izobrazbe v srednjem izobraževanju prometno transportnega kadra. Vzgojnoizobraževalni programi za transport v železniško prometni usmeritvi so bili sprejeti v Posebni izobraževalni skupnosti za promet in zveze meseca februarja 1981. Prometna šola je izvajala vzgojnoizobraževalni program (VIP) za transport v železniško prometni usmeritvi v treh smereh srednjega izobraževanja, in sicer: Naziv smeri VIP: A – prometno-transportni odpravnik, IV. stopnja zahtevnosti B – prometno-transportni tehnik, V. stopnja zahtevnosti C – transportni komercialist, V. stopnja zahtevnosti Vzgojnoizobraževalni program srednjega izobraževanja je omogočil pridobiti izobrazbo za začetek dela v poklicih, in sicer v smeri: A – prometno-transportni odpravnik: vlakovodja, sprevodnik, nadzorni vodja premika, telegrafist, prometno-transportni odpravnik in potniško-blagovni blagajnik.

B – prometno-transportni tehnik – poklic: prometno-transportni tehnik C – transportni komercialist – poklic: transportni komercialist.

Izobraževanje v smeri A je trajalo 3 leta, v smereh B in C pa 4 leta.

Pogoji za vpis v 1. letnik izobraževanja po programih srednjega izobraževanja: za vpis v 1. letnik izobraževanja po skrajšanih programih srednjega izobraževanja je bil po pogoj dokončana osnovnošolska obveznost in drugi pogoji za vpis po posameznih programih, navedenih v razpisu (npr. psihofizične sposobnosti, zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica in podobno). za vpis v 1. letnik izobraževanja po programih srednjega izobraževanja je bil pogoj uspešno končana osnovnošolska obveznost, ali skrajšani program srednjega izobraževanja, oziroma končana šola po zakonu o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij ter še drugi pogoji, kot so na primer pozitivna ocena iz tujega jezika, zdravstvena in psihofizična sposobnost za opravljanje poklica in podobno. za vpis v 1. letnik nadaljevalnega programa srednjega izobraževanja je bil pogoj uspešno končano izobraževanje po ustreznem predhodnem programu, ali ustrezna končana poklicna šola in delovne izkušnje.

Šolsko leto 1981/82 V 1. letnik je bilo v šestih oddelkih vpisanih 182 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 153 dijakov. V 1. letniku so se izobraževali po programu splošne vzgojnoizobraževalne osnove (SVIO) po zakonu o usmerjenem izobraževanju, v ostalih letnikih pa še po starih programih po zakonu o srednjem šolstvu.

47

V 2. letnik tehnične smeri je bilo v a oddelku – prometni tehnik, vpisanih 28 dijakov, v b oddelku – transportni komercialist 18 dijakov in v c oddelku poklicne smeri – vlakovodja, 34 dijakov. Skupaj je bilo v treh oddelkih vpisanih 80 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 70 dijakov.

V 3. letnik tehnične smeri je bilo v oddelku a za prometnega tehnika vpisanih 27 dijakov, v oddelku b za transportnega komercialista 31 dijakov, v oddelkih c in d poklicne smeri za vlakovodjo pa 57 dijakov. Skupaj je bilo v štirih oddelkih vpisanih 115 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 111 dijakov.

V 4. letnik tehnične smeri je bilo v oddelku a za prometnega tehnika vpisanih 28 dijakov, v oddelku b za transportnega komercialista pa 27 dijakov. Skupaj je bilo v dveh oddelkih vpisanih 55 dijakov. Ob koncu šolskega leta je opravilo zaključni strokovni izpit 53 dijakov.

Skupaj je bilo v 15 oddelkih vpisanih 432 dijakov, od tega je izdelalo 387 dijakov.

Zavod SR Slovenije za šolstvo je 21. 8. 1981 poslal vsem srednjim šolam predmetnik za 1. letnik usmerjenega izobraževanja za šolsko leto 1981/82. Obenem je sporočil, da bo predmetnik z učnimi načrti za 2., 3. in 4. letnik poslal do konca meseca novembra 1981.

Tabela 1 4: Pr edme tnik z učnimi načr ti za 1 tnik usmerjenega iz obr až ja 14: Predme edmetnik načrti 1.. le letnik izobr obraž ažee van anja pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik in književnost Umetnostna vzgoja Angleški jezik Nemški jezik Matematika Fizika Kemija Biologija Samoupravljanje s temelji marksizma Zgodovina Geografija Obramba in zaščita Telesna vzgoja Zdravstvena vzgoja Osnove tehnike in proizvodnje Delovna praksa (informacija) Kulturne dejavnosti (smernice) Naravoslovne dejavnosti (smernice) Telesnovzgojne in obrambne dejavnosti (smernice)

48

1. le tnik letnik 140 70 105 105 105 70 70 70 70 70 70 70 70 35 105 80 30 30 30

Šolsko leto 1982/83 Prometna šola je v šolskem letu 1982/83 začela v 1. letniku izvajati izobraževanje po skrajšanem programu – prometno-transportna manipulacija, v smeri izobraževanja A: Prometno-transportni manipulant, II. stopnja zahtevnosti, za poklice: kretnik, kretnik – blokar, nadzorni kretnik, premikač, zavirač, premikalni vodja, odjavnik.

Izobraževanje po tem programu je trajalo 18 mesecev. Izvajanje skrajšanega programa na Železniški srednji šoli v Mariboru je na predlog Železniškega srednješolskega centra Ljubljana odobrila Posebna izobraževalna skupnost prometa in zvez dne 7. 7. 1982.

V šolskem letu 1982/83 je bilo v 1. letnik v šestih oddelkih vpisanih 183 dijakov, od tega v oddelek f – skrajšani program, v smeri prometno-transportni manipulant 22 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 146 dijakov.

V 2. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih 157 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 131 dijakov.

V 3. letnik je bilo v treh oddelkih vpisanih 75 dijakov, od tega je bilo v oddelku c – vlakovodja, smer poklicna, vpisanih 30 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 66 dijakov. Zaključni strokovni izpit za vlakovodjo je opravilo 21 dijakov.

Di jaki z rrazr azr ednik om Andr ejem Šv al jek 983 Dijaki azrednik ednikom Andrejem Šval aljek jek,, maj 1 1983 49

Tabela 1 5: Pr edme tnik vzgo jno-iz obr až ogr ama pr ome tno-tr ans por t15: Predme edmetnik vzgojno-iz jno-izobr obraž ažee valnega pr progr ograma prome ometno-tr tno-trans anspor portpor tni manipulant ja v smeri: A – pr ome tno-tr ans manipulacija prome ometno-tr tno-trans anspor portni na manipulaci Pr ome tno-tr ans por tna manipulaci ja Prome ometno-tr tno-trans anspor portna manipulacija pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik in književnost Umetnostna vzgoja Matematika Naravoslovje Družboslovje Obramba in zaščita Telesna vzgoja Zdravstvena vzgoja Osnove tehnike in proizvodnje Tehnologija delovnih procesov Praktični pouk Delovna praksa Kulturne dejavnosti Naravoslovne dejavnosti Telesne in obrambne dejavnosti

1. le tnik letnik 105 35 87 105 70 105 70 35 105 210 193 140 12 12 18

2. le tnik letnik 53 35 35 35 35 70 297 80 6 12

V 4. letnik je bilo v dveh oddelkih vpisanih 52 dijakov. Ob koncu šolskega leta je opravilo zaključni strokovni izpit 50 dijakov. Skupaj je bilo v 16 oddelkih vpisanih 467 dijakov. Izdelalo je skupaj 393 dijakov.

Predmetniki za smeri izobraževanja od šol. leta 1981/82 do šol. leta 1989/90: A – prometno-transportni odpravnik B – prometno-transportni tehnik C – transportni komercialist

50

Tabela 1 6: Pr edme tnik vzgo jno-iz obr až ogr ama: tr ans por edn jega 16: Predme edmetnik vzgojno-iz jno-izobr obraž ažee valnega pr progr ograma: trans anspor portt – sr sredn ednjega ja: smer A – pr ome tno-tr ans por tni odpr a vnik obr až izobr obraž ažee van anja: prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpra usmerjenega iz pr edme 1. le tnik predme edmett (ur na letnik) letnik Slovenski jezik in književnost 140 Umetnostna vzgoja 70 Tuj jezik 105 Matematika 105 Fizika 70 Kemija 70 Biologija 70 Samoupravljanje s temelji marksizma 70 Ekonomika in organizacija OZD Zgodovina 70 Geografija 70 Obramba in zaščita 70 Telesna vzgoja 70 Zdravstvena vzgoja 35 Osnove tehnike in proizvodnje 105 Blagoznanstvo in prevoz blaga Proge, progovne naprave in vozna sredstva Predpisi vozovne službe ter tehnični predpisi z varstvom Organizacija prometa Prevoz potnikov Transportno računstvo Turizem, špedicija, trženje Tehnologija s praktičnim poukom Delovna praksa 80 Kulturne dejavnosti 30 Naravoslovne dejavnosti 30 Telesno vzgojne in obrambne dejavnosti.

30

2. le tnik letnik 105 70 105 70 70 70 70 70 70 18 70 70 70 70 70 70 52 80 30 30 30

3. le tnik letnik 70 70 35 35 70 70 140 70 70 140 105 70 70 35 140 12 30

51

Tabela 1 7: Pr edme tnik vzgo jno-iz obr až ogr ama: tr ans por 17 Predme edmetnik vzgojno-iz jno-izobr obraž ažee valnega pr progr ograma: trans anspor portt – ja: smer B – pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik edn jega usmerjenega iz obr až sredn ednjega izobr obraž ažee van anja: prome ometno-tr tno-trans anspor portni sr pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik in književnost Umetnostna vzgoja Angleški jezik Nemški jezik Matematika Fizika Kemija Biologija Samoupravljanje s temelji marksizma Zgodovina Geografija Obramba in zaščita Telesna vzgoja Zdravstvena vzgoja Osnove tehnike in proizvodnje Blagoznanstvo in prevoz blaga Proge, progovne naprave in vozna sredstva Organizacija prometa z varstvom pri delu Predpisi vozovne službe Prevoz potnikov Turizem, špedicija, trženja Tehnologija s praktičnim poukom Ekonomika in organizacija OZD Transportno računovodstvo in blag. poslovanje Psihologija Računalništvo Delovna praksa Kulturne dejavnosti Naravoslovne dejavnosti Telesnovzgojne in obrambne dejavnosti

52

1. le tnik letnik 140 70 105 105 105 70 70 70 70 70 70 70 70 35 105 80 30 30 30

2. le tnik letnik 105 70 70 105 70 70 70 70 70 18 70 70 70 70 70 70 52 80 30 30 30

3. le tnik letnik 70 70 70 105 35 70 140 70 140 35 70 70 105 70 70 140 12 12 30

4. le tnik letnik 70 70 70 105 35 70 105 145 70 70 152 105 70 53 140 12 12 30

Tabela 1 8: Pr edme tnik vzgo jno-iz obr až ogr ama: tr ans por edn jega 18: Predme edmetnik vzgojno-iz jno-izobr obraž ažee valnega pr progr ograma: trans anspor portt – sr sredn ednjega ja: smer C – pr ome tno-tr ans por tni kkomer omer cialis usmerjenega iz obr až izobr obraž ažee van anja: prome ometno-tr tno-trans anspor portni omercialis cialistt pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik in književnost Umetnostna vzgoja Angleški jezik Nemški jezik Matematika Fizika Kemija Biologija Samoupravljanje s temelji marksizma Zgodovina Geografija Obramba in zaščita Telesna vzgoja Osnove tehnike in proizvodnje Blagoznanstvo in prevoz blaga Proge, progovne naprave in vozna sredstva Organizacija prometa z varstvom pri delu Predpisi vozovne službe Prevoz potnikov Turizem, špedicija, trženje Tehnologija s praktičnim poukom Ekonomika in organizacija OZD Transportno računovodstvo in blag. poslovanje Psihologija Računalništvo Integralni transport Prva pomoč Delovna praksa Kulturne dejavnosti Naravoslovne dejavnosti Telesnovzgojne in obrambne dejavnosti

1. le tnik letnik 140 70 105 105 105 70 70 70 70 70 70 70 70 105 80 30 30 30

2. le tnik letnik 105 70 105 105 105 70 70 70 70 70 70 70 70 105 70 70 70 70 53 80 30 30 30

3. le tnik letnik 105 70 70 105 35 70 140 70 105 35 105 70 105 70 70 35 140 12 12 30

4. le tnik letnik 105 70 70 70 35 70 70 70 70 70 70 70 140 12 12 30

53

TOZD Železniška srednja šola Maribor 1983 – 1988 Šolsko leto 1983/84 V tem šolskem letu je Prometna šola začela izvajati vzgojno-izobraževalni program železniško-prometne usmeritve v smeri prilagojeni program A – za odrasle.

V 1. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 132 dijakov v vzgojno-izobraževalni program srednjega izobraževanja v smereh A, B in C. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 108 dijakov.

V 1. letnik prilagojenega programa izobraževanja A za odrasle je bilo vpisanih 22 odraslih. Pogoj za vpis v ta program izobraževanja je bila končana poklicna šola. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 21 odraslih.

V 2. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih 153 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 147 dijakov. V oddelku prometno-transportna manipulacija je bilo vpisanih 17 odraslih. Ob koncu izobraževanja, ki je trajalo 18 mesecev, je izdelalo 16 odraslih.

V 3. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih 150 dijakov. Od tega sta bila dva oddelka, skupaj 59 dijakov, prometno-transportnih odpravnikov. Ti so ob koncu šolskega leta opravljali zaključni strokovni izpit za prometno-transportnega odpravnika. Izpit je opravilo 44 dijakov. Od vseh vpisanih 150 dijakov v 3. letnik, je ob koncu šolskega leta izdelalo 122 dijakov.

Tabela 1 9: Pr edme tnik za prilago jeni pr ogr am A – za odr asle.

19: Predme edmetnik prilagojeni progr ogram odrasle. pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik Nemški jezik Matematika Fizika Zgodovina Geografija Samoupravljanje s temelji marksizma Zdravstvena vzgoja Blagoznanstvo s prevozom blaga Proge in progovne naprave Prometna vozna sredstva Organizacija proizvodnje Prevoz potnikov Turizem, špedicija, trženje Tehnologija s praktičnim poukom Telesna vzgoja

54

1. le tnik letnik 70 70 70 70 55 70 70 35 105 105 70 105 105 55 55 55

2. le tnik letnik 40 40 40 40 40 20 20 60 40 20 40 40 40 40 20

V 4. letnik je bilo v oddelek a v smer izobraževanja B – prometno-transportni tehnik vpisanih 26 dijakov, v oddelek b v smer C – transportni komercialist pa 19 dijakov.

Ob koncu šolskega leta je skupaj opravilo zaključni strokovni izpit 41 dijakov.

Skupaj je bilo v 16 oddelkih vpisanih 480 dijakov, ob koncu šolskega leta pa je izdelalo 423 dijakov.

Šolsko leto 1984/85 V 1. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih 149 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 131 dijakov.

V 2. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 121 dijakov, izdelalo pa je 119 dijakov.

Po končanem 2. letniku so se dijaki lahko opredelili v smer izobraževanja IV. oziroma V. stopnje zahtevnosti.

V 3. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih skupaj 154 dijakov. Izdelalo je 152 dijakov.

V dveh oddelkih, v smeri prometno-transportni odpravnik, je bilo vpisanih 65 dijakov, ki so ob koncu šolskega leta opravljali zaključni strokovni izpit in zaključili izobraževanje IV. stopnje zahtevnosti srednjega usmerjenega izobraževanja. Zaključni strokovni izpit je uspešno opravilo 63 dijakov. V dveh oddelkih v smeri transportni komercialist je bilo vpisanih 61 dijakov, v oddelek smeri prometno-transportni tehnik je bilo vpisanih 28 dijakov. Skupaj je ob koncu šolskega leta izdelalo 152 dijakov.

V 4. letnik je bilo v dveh oddelkih v smeri transportni komercialist vpisanih 54 dijakov, v enem oddelku v smeri prometno-transportni tehnik pa 29 dijakov. Ob koncu šolskega leta je vseh 83 dijakov uspešno opravilo zaključni strokovni izpit in zaključilo izobraževanje V. stopnje zahtevnosti srednjega usmerjenega izobraževanja.

V šolskem letu 1984/85 je bilo v 1. letnik skrajšanega programa v smeri prometnotransportna manipulacija v enem oddelku vpisanih 28 odraslih, izdelalo pa je 27.

V 1. letnik prilagojenega programa izobraževanja v smeri A za odrasle je bilo v enem oddelku vpisanih 21 odraslih, izdelalo pa je 19.

V 2. letnik prilagojenega programa izobraževanja je bilo vpisanih 20 odraslih. Ob koncu izobraževanja je vseh 20 uspešno opravilo zaključni izpit in tako zaključilo izobraževanje IV. stopnje zahtevnosti.

V šolskem letu 1984/85 je bilo v 20 oddelkih skupaj vpisanih 574 dijakov in odraslih, od tega jih je izdelalo 551.

55

Šolsko leto 1985/86 V 1. letnik je bilo v šestih oddelkih vpisanih 173 dijakov, od tega jih je izdelalo 141.

V 2. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 123 dijakov. Izdelalo je 99 dijakov.

V 3. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 121 dijakov, izdelalo pa 105. V 3. letniku sta bila dva oddelka smeri A – prometno-transportni odpravnik, v katera je bilo vpisanih 50 dijakov, od tega je uspešno opravilo strokovni izpit 37 dijakov. V oddelek 3. a – smer B – prometno-transportni tehnik je bilo vpisanih 35 dijakov, v oddelek 3.b – smer C – transportni komercialist pa 36 dijakov. Ob koncu šolskega leta je v obeh oddelkih izdelalo 68 dijakov.

V 4. letnik je bilo v treh oddelkih skupaj vpisanih 84 dijakov. Od tega je bilo v oddelku 4.a – smer B – prometno-transportni tehnik vpisanih 26 dijakov, v oddelku 4.b – smer B, C – prometno-transportni tehnik oziroma transportni komercialist 29 dijakov, v oddelku 4.c – smer C – transportni komercialist pa 29 dijakov. Ob koncu šolskega leta je od 84 vpisanih dijakov 4. letnika uspešno opravilo zaključni strokovni izpit 76 dijakov.

V 1. letnik prilagojenega programa za odrasle v smeri B – prometno-transportni tehnik je bilo 24 odraslih, ki so obiskovali pouk v drugem polletju šolskega leta 1985/ 86. Izdelalo je 19 odraslih.

V 2. letnik prilagojenega programa za odrasle v smeri A – prometno-transportni odpravnik, ki je trajal od 1. 9. 1985 do 27. 6. 1986, je bilo vpisanih 19 odraslih, ki so vsi uspešno opravili zaključni izpit in zaključili izobraževanje IV. stopnje zahtevnosti.

Tabela 20: Pr edme tnik pr ogr ama žželezniš elezniš ko-pr ome tne usmeritv jeni Predme edmetnik progr ograma eleznišk o-prome ometne usmeritvee prilago prilagojeni pr ogr am PRP – smer B – pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik progr ogram prome ometno-tr tno-trans anspor portni pr edme 1. le tnik predme edmett (ur na letnik) letnik Slovenski jezik in književnost 70 Nemški jezik 70 Samoupravljanje s temelji marksizma 35 Matematika 105 Psihologija 35 Prometna geografija 30 Transportno računovodstvo in blagajniško poslovanje 52 Prevoz potnikov 51 Turizem, špedicija, trženje Proge in progovne naprave Predpisi vozovne službe 52 Vozna sredstva in vleka vlakov 70 Blagoznanstvo s prevozom blaga 94 Organizacija železniškega prometa z varstvom pri delu 105 Signalno varnostne in telekomunikacijske naprave 52

56

2. le tnik letnik 40 40 105 105 70 52 70 103 400 -

V 1. letnik skrajšanega programa izobraževanja prometno-transportna manipulacija je bilo vpisanih 23 odraslih, ki so obiskovali pouk v prvem polletju šolskega leta, od tega je izdelalo 16 odraslih.

V 2. letnik skrajšanega programa za odrasle – prometno-transportna manipulacija, je bilo vpisanih 25 odraslih, izdelalo pa jih je 19.

Skupaj je bilo v šolskem letu 1985/86 v 21 oddelkih vpisanih 592 dijakov in odraslih. Skupaj jih je izdelalo 494.

Šolsko leto 1986/87 V 1. letnik je bilo v šestih oddelkih vpisanih 195 dijakov. Izdelalo je 162 dijakov.

V tem šolskem letu so bili dijaki glede na uspeh in željo usmerjeni že po končanem 1. letniku, medtem ko so bili pred tem usmerjeni šele po končanem 2. letniku.

V 2. letnik je bilo v petih oddelkih skupaj vpisanih 146 dijakov, od tega v oddelka a in b v smeri B – prometno-transportni tehnik 51 dijakov, v oddelka c in d v smeri A – prometno-transportni odpravnik 64 dijakov, v oddelek e v smeri strojevodja pa 31 dijakov. Ob koncu šolskega leta je v 2. letniku skupaj izdelalo 128 dijakov.

Mi smo tta a sv ano sveet …, pesem, ki so jo ubr ubrano zapeli naši uč enci na pr osla vi ob dne vu oslavi dnevu učenci prosla železničarje ki ces ti , 1 5. april 1 98 7 elezničarjevv na Zaloš Zaloški cesti 15.

198 987

V 3. letnik je bilo v štirih oddelkih skupaj vpisanih 106 dijakov, od tega v oddelkih a in b v smePri je pomin na oottok V is, sep 98 7 Prije jetten sspomin Vis, septtember 1 198 987 ri B – prometno-transportni tehnik 60 dijakov, v oddelkih c in d v smeri A – prometnotransportni odpravnik 46 dijakov. Ob koncu šolskega leta so dijaki v smeri A – prometno-transportni odpravnik opravljali zaključni strokovni izpit in s tem zaključili izobraževanje IV. stopnje zahtevnosti srednjega usmerjenega izobraževanja. Skupaj je uspešno opravilo strokovni izpit 34 dijakov. V oddelkih a in b je skupaj od 60 vpisanih, izdelalo 59 dijakov.

57

Zakl jučni izle is, sep 98 7 Zaključni izlett na oottok V Vis, septtember 1 198 987 V 4. letnik je bilo v dveh oddelkih, v smeri B – prometno-transportni tehnik, vpisanih 67 dijakov. Zaključni strokovni izpit je uspešno opravilo 66 dijakov.

V šolskem letu 1986/87 je bilo vpisanih v 1. letnik skrajšanega programa, smer prometno-transportna manipulacija 24 odraslih. Od 24 vpisanih je med letom prenehalo z izobraževanjem 8 in ob koncu šolskega leta izdelalo 16 odraslih.

V 2. letnik skrajšanega programa je bilo vpisanih 15, med letom prenehal 1, izobraževanje je zaključilo 14 odraslih.

V 2. letnik prilagojenega programa za odrasle v smeri B – prometno-transportni tehnik je bilo vpisanih 24 odraslih. Vsi so uspešno opravili zaključni izpit.

V šolskem letu 1986/87 je bilo v 20 oddelkih skupaj vpisanih 577 dijakov in odraslih, od tega jih je ob koncu šolskega leta izdelalo 503.

V tem šolskem letu je Prometna šola na Srednji ekonomski šoli Maribor organizirala strojepisni tečaj za dijake 3. in 4 letnika. Tečaj je potekal v dveh skupinah, udeležilo pa se ga je 66 dijakov.

Šolsko leto 1987/88 V šolskem letu 1987/88 so se dijaki že ob vpisu v 1. letnik vpisovali v smeri: A – prometno-transportni odpravnik, B – prometno-transportni tehnik in C – strojevodja.

58

Tabela 2 1: Pr edme tnik vzgo jno iz obr až ogr ama žželezniš elezniš ko-pr ome tne 21: Predme edmetnik vzgojno izobr obraž ažee valnega pr progr ograma eleznišk o-prome ometne por tni odpr a vnik ome tno-tr ans por tni usmeritv e: smer A – pr ome tno-tr ans usmeritve: prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpra vnik,, B – pr prome ometno-tr tno-trans anspor portni tehnik tr oje ja (šols kega le 98 7/88) ehnik,, C – sstr tro jevvod odja (šolsk letta 1 198 987/88) pr edme predme edmett (ur na letnik)

1. le tnik letnik skupni del

2. le tnik letnik

izbirni del A

B

skupni del C

3. le tnik letnik

izbirni del A

B

skupni del C

4. le tnik letnik

izbirni del A

B

skupni del C

izbirni del B

C

Slovenski jezik in knjiž. 140 105 105 105 Tuj jezik 105 105 70 105 105 70 Umetnostna vzgoja 70 Matematika 140 70 105 105 105 105 105 Računalništvo 70 Fizika 70 70 140 70 Kemija 70 35 Biologija 70 Samoupravljanje 70 70 s temelji marksizma Zgodovina 70 70 Geografija 105 35 35 Psihologija 70 70 Obramba in zaščita 70 70 70 70 Telesna vzgoja 70 70 70 70 Zdravstvena vzgoja 35 Osnove žel. transporta 210 210 Osnove železniške vleke 210 Organiz. želez. prometa 105 140 175 175 140 105 140 140 Osnove žel. infrastrukt.

210 70 Prevoz potnikov 105 105 105 105 Prevoz blaga 105 105 140 175 Vozovna služba 105 70 70 105 Transportno 70 70 105 računovodstvo Stroji in sklopi 105 210 na žel. vozilih Elektro inštalacije 70 in meritve Železniška vozila 140 Železniš. infrastruktura 70 Dinamika vleke in 140 tehnični pregledi Zavore in zaviranje 105 Električna vlečna vozila 245 Dizel vlečna vozila 245 Proizvodno delo 40 40 40 80 80 80 80 80 80 80 80 Kulturne dejavnosti 30 30 30 18 18 18 12 18 18 18 18 Naravoslov. dejavnosti 24 24 24 12 12 12 Telesno vzgojne in 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 obrambne dejavnosti Tečaj prve pomoči 12 12 12 Strokovne ekskurzije 8 8 8 8 8 8 8 8

59

V 1. letnik je bilo v petih oddelkih skupaj vpisanih 167 dijakov. Ob koncu leta je izdelalo148 dijakov.

V 2. letnik je bilo v šestih oddelkih vpisanih 166 dijakov, od tega jih je izdelalo 145.

V 3. letniku je bilo v petih oddelkih vpisanih 130 dijakov, od tega v oddelku a in b v smeri prometno-transportni tehnik 48 dijakov, v oddelku e v smeri strojevodja 29 dijakov in v oddelkih c in d v smeri prometno-transportni odpravnik 53 dijakov.

Dijaki v smeri prometno-transportni odpravnik so ob koncu izobraževanja opravljali zaključni strokovni izpit, ki ga je uspešno opravilo 44 dijakov. Skupaj je v 3. letniku izdelalo 112 dijakov.

V 4. letniku je bilo v dveh oddelkih vpisanih 60 dijakov v smeri B – prometno-transportni tehnik. Ob koncu šolskega leta je zaključni strokovni izpit uspešno opravilo 51 dijakov.

Skupaj je bilo v 16. rednih oddelkih vpisanih 523 dijakov, izdelalo pa jih je 456.

V 2. letnik prilagojenega programa je bilo vpisanih 27 odraslih v smeri prometnotransportni tehnik. Pouk je potekal v prvem polletju šolskega leta. V šolskem dnevniku ni podatkov ob zaključku izobraževanja.

V 2. letnik skrajšanega programa prometno-transportna manipulacija je bilo vpisanih 18 odraslih, ki so vsi uspešno zaključili izobraževanje za prometno-transportnega manipulanta.

ŽG – Železniška srednja šola Maribor 1988 – 1992 Šolsko leto 1988/89 V 1. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih 171 dijakov, od tega sta bila dva oddelka v smeri A – prometno-transportni odpravnik, dva oddelka v smeri B – prometnotransportni tehnik in en oddelek v smeri A in B. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 143 dijakov.

V 2. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih 127 dijakov, od tega dva oddelka smer prometno-transportni odpravnik, en oddelek smer prometno-transportni tehnik, en oddelek smer A in B in en oddelek smer C – strojevodja. Ob koncu šolskega leta so izdelali 104 dijaki V 3. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih 149 dijakov, od tega v oddelek a in b za prometno-transportnega odpravnika 59 dijakov, v oddelek c in d za prometno-transportnega tehnika 66 dijakov, v oddelek e za strojevodjo pa 24 dijakov.

60

Ob koncu šolskega leta so dijaki oddelkov a in b – smer A – prometno-transportni odpravnik opravljali zaključni strokovni izpit, katerega je uspešno opravilo 57 dijakov. Od skupno vpisanih 90 dijakov oddelkov 3.c, d in e tehnične smeri je izdelalo 86 dijakov.

V 4. letnik je bilo v treh oddelkih vpisanih 71 dijakov, od tega sta bila dva oddelka smeri B – prometno-transportni tehnik, v katerih je bilo vpisanih 47 dijakov, en oddelek pa smer strojevodja s 24 dijaki. Ob koncu šolskega leta je vseh 71 dijakov uspešno opravilo zaključni strokovni izpit in s tem zaključilo izobraževanje V. zahtevnostne stopnje.

V šolskem letu 1988/89 je bilo v 18 rednih oddelkih skupaj vpisanih 518 dijakov, izdelalo pa je 451 dijakov.

V istem šolskem letu je bilo v en oddelek 2. letnika prilagojenega programa v smeri A – prometno-transportni odpravnik vpisanih 29 odraslih, ki so obiskovali pouk od 1. 9. do 29. 12. 1988 in vsi so uspešno opravili zaključni strokovni izpit.

Šolsko leto 1989/90 V 1. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih 163 dijakov, od tega v en oddelek smer A – prometno-transportni odpravnik 33 dijakov, v en oddelek strojevodja 31 dijakov, v tri oddelke smeri B – prometno-transportni tehnik, pa skupaj 99 dijakov. Skupaj je 1. letnik izdelalo 137 dijakov.

V 2. letnik je bilo v 5 oddelkih skupaj vpisanih 157 dijakov, od tega v dveh oddelkih v smeri A – prometno-transportni odpravnik 71 dijakov, v treh oddelkih smeri B – prometno-transportni tehnik pa 86 dijakov. Skupaj je izdelalo 131 dijakov.

V 3. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih skupaj 113 dijakov, od tega v dveh oddelkih prometno-transportnih odpravnikov 42 dijakov, v dveh oddelkih prometno-transportnih tehnikov 44 dijakov, v enem oddelku strojevodij pa 27 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 94 dijakov. Zaključni strokovni izpit za prometno-transportnega odpravnika je uspešno opravilo 39 dijakov.

V 4. letnik je bilo v treh oddelkih vpisanih 90 dijakov, od tega v en oddelek strojevodij 25 dijakov, v dva oddelka prometno-transportnega tehnika pa 65 dijakov. Ob koncu šolskega leta so dijaki opravljali zaključni strokovni izpit, ki ga je uspešno opravilo 87 dijakov.

V šolskem letu 1989/90 je bilo v 18 oddelkih skupaj vpisanih 523 dijakov, izdelalo pa je 449 dijakov.

61

Tabela 22: S tični podatki za obdob je od šols kega le 98 1/82 do 1 990/9 1 Sttatis atistični obdobje šolsk letta 1 198 981/82 1990/9 990/91 šols šolskko le letto 1981/82 1982/83 1983/84 1984/85 1985/86 1986/87 1987/88 1988/89 1989/90 1990/91

ššttevilo skupni jak ogr am dijak jakoov pr progr ogram di v šoli 432 182 467 183 480 246 574 270 592 296 577 195 568 518 523 463 -

pr ome tni tr ans por tni s tr ja pr ome tno- poklicna – prome ometni trans anspor portni trooje jevvod odja prome ometnotehnik komer cial. tr ans tni vlak ja omercial. trans anspor portni vlakoovod odja por odpr odpraavnik 83 76 91 228 26 30 57 79 98 57 115 132 100 79 117 202 31 149 294 88 186 265 75 178 294 83 146 318 50 95 -

Šolsko leto 1990/91 V 1. letnik je bilo v treh oddelkih vpisanih 108 dijakov v program železniški prometno-transportni tehnik. Izdelalo je 86 dijakov.

V 2. letnik je bilo v pet oddelkov skupaj vpisanih 153 dijakov, od tega v oddelek smeri prometno-transportni odpravnik 36 dijakov, v oddelek za strojevodje 29 dijakov, v tri oddelke prometno-transportni tehnik pa še po programu usmerjenega izobraževanja, skupaj 88 dijakov. Ob koncu šolskega leta je 2. letnik izdelalo 140 dijakov.

V 3. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih 133 dijakov, od tega v dva oddelka – prometno-transportni odpravnik, 59 dijakov, v tri oddelke – prometno-transportni tehnik pa skupaj 74 dijakov, izdelalo pa je 71 dijakov. Dijaki v smeri prometno-transportni odpravnik so ob koncu šolskega leta opravljali zaključni strokovni izpit, ki ga je uspešno opravilo 53 dijakov.

V 4. letnik je bilo v dveh oddelkih – prometno-transportni tehnik, vpisanih 48 dijakov, v oddelku – strojevodja pa 21 dijakov. Skupaj je bilo v 4. letnik vpisanih 69 dijakov. Zaključni strokovni izpit je opravilo 57 dijakov.

V šolskem letu 1990/91 je bilo v 16 oddelkih skupaj vpisanih 463 dijakov, izdelalo pa je 407 dijakov.

62

Šolsko leto 1991/92 V 1. letnik je bilo v štirih oddelkih prometni tehnik vpisanih 137 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 99 dijakov.

V 2. letnik je bilo v treh oddelkih prometno-transportni tehnik vpisanih 90 dijakov, od tega je izdelalo 74 dijakov.

V 3. letnik je bilo v en oddelek – prometno-transportni odpravnik vpisanih 38 dijakov, v en oddelek programa tehnik vleke (strojevodja) 30 dijakov, v tri oddelke – prometno-transportni tehnik pa 78 dijakov. Skupaj je bilo v petih oddelkih vpisanih 146 dijakov. Dijaki smeri prometno-transportni odpravnik so po končanem 3. letniku opravljali zaključni strokovni izpit, ki ga je opravilo 32 dijakov. Od 108 vpisanih dijakov v ostalih štirih oddelkih 3. letnika je izdelalo 100 dijakov.

V 4. letnik je bilo v dveh oddelkih – prometno-transportni tehnik vpisanih 48 dijakov, v enem oddelku – transportni komercialist pa 26 dijakov. Ob koncu šolskega leta je zaključni strokovni izpit v vseh treh oddelkih uspešno opravilo 66 dijakov.

V šolskem letu 1991/92 je bilo v 15 oddelkih skupaj vpisanih 447 dijakov, izdelalo pa 371 dijakov.

Tabela 23: Pr edme tnik s pr ogr amom sr edn jega sstr tr ok ovnega iz obr až ja za Predme edmetnik progr ogramom sredn ednjega trok oko izobr obraž ažee van anja poklic: Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik in književnost Umetnost Tuj jezik Matematika Računalništvo in informatika Fizika Biologija in ekologija Zgodovina Geografija Psihologija Športna vzgoja Ekonomija Ekonomika Materiali Tehnika in varnost Tehnologija Obvezne izbirne vsebine

1. le tnik letnik 140 70 105 140 70 70 70 70 70 175 140 96

2. le tnik letnik 140 105 140 70 70 70 70 175 175 96

3. le tnik letnik

4. le tnik letnik

matur a/ matura/ zaklj. izpit

matur a/ matura/ zaklj.izpit

140/105 105/105 140/105 70 70 0/70 70 105/0 0/105 175/210 140/175 96

140/105 105/105 140/105 70 70 175/0 0/105 175/210 140/175 32

63

SŽ – Železniška srednja šola Maribor 1992 – 1995 Šolsko leto 1992/93 V 1. letnik je bilo v šestih oddelkih skupaj vpisanih 205 dijakov, od tega v dva oddelka – prometno-transportni odpravnik 55 dijakov, v štirih oddelkih – železniški prometno-transportni tehnik pa 150 dijakov. Skupaj je izdelalo 158 dijakov.

V 2. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik vpisanih 106 dijakov, izdelalo pa je 96 dijakov.

V 3. letnik je bilo v treh oddelkih – prometni tehnik vpisanih 78 dijakov, od tega je izdelalo 76 dijakov.

V 4. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih skupaj 103 dijakov, od tega v oddelek – tehnik vleke (strojevodja) 30 dijakov, v tri oddelke prometno-transportni tehnik pa 73 dijakov. Ob koncu šolskega leta je uspešno opravilo zaključni strokovni izpit 98 dijakov.

V šolskem letu 1992/93 je bilo v 17 oddelkih skupaj vpisanih 492 dijakov, od tega je izdelalo 428 dijakov.

Di jaki ob zakl jučk u iz obr až ja, juni 993 Dijaki zaključk jučku izobr obraž ažee van anja, junijj 1 1993 64

Šolsko leto 1993/94 V 1. letnik je bilo v petih oddelkih skupaj vpisanih 174 dijakov, od tega v oddelek – železniški prometno-transportni odpravnik 36 dijakov, v štirih oddelkih – prometni tehnik pa 138 dijakov. Od vseh vpisanih je 1. letnik izdelalo 116 dijakov.

V 2. letnik je bilo v šestih oddelkih vpisanih 162 dijakov, od tega sta bila dva oddelka po 20 dijakov v programu železniški prometno-transportni odpravnik, štirje oddelki pa v programu prometni tehnik. Ob koncu šolskega leta je skupaj izdelalo 145 dijakov.

V 3. letnik je bilo v štirih oddelkih skupaj vpisanih 100 dijakov, od tega v oddelku 3.a – prometni tehnik (matura) 20 dijakov. Dijaki tega oddelka so bili pri pouku tujega jezika deljeni v delovne oziroma učne skupine. V ostalih treh oddelkih so bili dijaki v smeri prometni tehnik. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 87 dijakov.

V 4. letnik je bilo v treh oddelkih – prometni tehnik vpisanih 76 dijakov. Zaključni strokovni izpit je ob koncu šolskega leta uspešno opravilo 66 dijakov.

V tem šolskem letu je bilo v 18 oddelkih skupaj vpisanih 512 dijakov, od tega je izdelalo 414 dijakov.

Tabela 2 4: Pr edme tnik s pr ogr amom: Železniš ki tr ans por 24: Predme edmetnik progr ogramom: Železniški trans anspor portt – poklic: ki pr ome tno-tr ans por tni odpr a vnik (do šols kega le 99 7/98) Železniški prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpra šolsk letta 1 199 997/98) Železniš pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik in književnost Umetnost Tuj jezik Matematika Družbena znanja Psihologija Športna vzgoja Osnove železniškega transporta Organizacija železniškega prometa Transportno – komercialna služba Vozovna služba Praktični pouk Obvezne izbirne vsebine

1. le tnik letnik 140 35 105 105 70 70 105 70 140 70 210 96

2. le tnik letnik 105 70 105 70 70 70 105 245 70 210 96

3. le tnik letnik 105 105 35 70 105 175 245 70 210 32

65

SŽ – Srednja prometna šola Maribor 1995 – 1999 Šolsko leto 1994/95 V 1. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 133 dijakov, v enem oddelku železniški prometno-transportni odpravnik pa 24 dijakov. Skupaj je bilo v petih oddelkih vpisanih 157 dijakov. Izdelalo je 118 dijakov.

V 2. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 101 dijakov, v enem oddelku železniški prometno-transportni odpravnik pa 24 dijakov. Skupaj je bilo v petih oddelkih vpisanih 125 dijakov, od tega je izdelalo 98 dijakov.

V 3. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 115 dijakov, od tega en oddelek, 22 dijakov, ki so se opredelili za maturo. V dveh oddelkih – železniški prometno-transportni odpravnik, je bilo vpisanih 37 dijakov, ki so ob koncu triletnega izobraževanja opravljali zaključni izpit. Zaključni izpit je uspešno opravilo 35 dijakov. V 3. letnik je bilo skupaj vpisanih 152 dijakov, izdelalo pa je 113 dijakov.

V 4. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 94 dijakov. Zaključni izpit ob koncu leta je uspešno opravilo 83 dijakov.

V tem šolskem letu je bilo v 20 oddelkih skupno vpisanih 528 dijakov, izdelalo pa je 412 dijakov.

Pr vi matur antje – pr ome tni ttehniki ehniki Prvi maturantje prome ometni 66

Srednješolski program za prometnega tehnika iz leta 1994 s prenovljenim predmetnikom je začel veljati za generacijo, ki je bila vpisana v 1. letnik v šolskem letu 1994/95.

Spremembe predmetnika programa so nastale sredi poletja leta 1994 in so bile usklajene s sklepi seje Strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje dne 14. 7. 1994, poslane pa Prometni šoli v drugi polovici meseca oktobra, ko se je šolsko leto že začelo. V svojem dopisu dne 17. 10. 1994 je Zavod RS za šolstvo in šport pojasnil spremembe predmetnika in dopolnitev vsebin zaključnih izpitov, ki bodo upoštevane v šolskem letu 1995/96. V prilogi tega dopisa je posredoval kopijo besedila iz zavodove publikacije ‘Srednješolski programi in poklici’ o tipičnih področjih poklicnega delovanja prometnega tehnika za program, ki ga je Prometna šola že začela izvajati. Tipična področja, ki jih omenja besedilo publikacije, so: transportna, špedicijska, carinska in skladiščna dejavnost, notranji promet, luški transport in podobno. Navaja tudi nekatera dela in naloge, ki jih lahko opravlja prometni tehnik v transportni dejavnosti. Iz navedenega besedila izhaja, da je izobraževanje v tem programu načeloma primerno tudi za dekleta, vendar je za nekatera dela, ki potekajo na prostem, bolj primerna mladina moškega spola.

V predmetniku za prometnega tehnika je bilo za dijake, ki so se odločili za opravljanje mature, povečano število ur pri nekaterih obveznih predmetih splošnega dela programa in prav tako pri strokovno-teoretičnih predmetih v 3. in 4. letniku.

Prometna šola je omogočila dijakom, ki so se odločili za opravljanje mature, tudi pouk drugega tujega jezika, oziroma višje stopnje zahtevnosti prvega tujega jezika.

Šolsko leto 1995/96 V 1. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 143 dijakov, v enem oddelku – železniški prometno-transportni odpravnik pa 21 dijakov. Skupaj je bilo v petih oddelkih vpisanih 164 dijakov, od tega je izdelalo 116 dijakov.

V 2. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 110 dijakov, v enem oddelku – železniški prometno-transportni odpravnik, pa 22 dijakov. Skupaj je bilo v 5. oddelkih 2. letnika vpisanih 132 dijakov, izdelalo pa jih je 117.

V 3. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 107 dijakov, od tega v oddelek a – matura, 13 dijakov. V en oddelek – železniški prometno-transportni odpravnik je bilo vpisanih 24 dijakov, ki so ob koncu triletnega izobraževanja opravili zaključni izpit. Uspešno ga je opravilo 23 dijakov. Skupaj je bilo v petih oddelkih vpisanih 131 dijakov, izdelalo pa je 116 dijakov.

V 4. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 95 dijakov, od tega v oddelku 4.a – matura, 13 dijakov. Iz oddelka 4.a je med letom prestopilo v oddelek 4. d 8 dijakov. Tako je bilo v oddelku 4.a ob koncu šolskega leta, 5 dijakov, ki so vsi uspešno opravili maturo. Dijaki oddelkov 4.b, c in d so ob koncu šolskega leta opravili zaključni izpit, ki ga je opravilo 68 dijakov.

67

V šolskem letu 1995/96 je bilo v 19 oddelkih vpisanih 522 dijakov, izdelalo pa je skupaj 422 dijakov.

Šolsko leto 1996/97 V 1. letnik je bilo v petih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 151 dijakov, v enem oddelku – železniški prometno-transportni odpravnik, pa 27 dijakov. Skupaj je bilo v šestih oddelkih vpisanih 178 dijakov, izdelalo pa je 147 dijakov.

V 2. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 106 dijakov, v enem oddelku – železniški prometno-transportni odpravnik, pa 14 dijakov. Skupaj je bilo v petih oddelkih vpisanih 120 dijakov, izdelalo pa je 102 dijakov.

V 3. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 103 dijakov, od tega v oddelku 3.a – matura, 16 dijakov. V oddelku 3. e – železniški prometno-transportni odpravnik, je bilo vpisanih 21 dijakov, ki so vsi uspešno opravili zaključni izpit. Skupaj je bilo v petih oddelkih 3. letnika vpisanih 124 dijakov, izdelalo pa je 106 dijakov.

V 4. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 101 dijakov, od tega v oddelku 4.a – matura, 10 dijakov. Ob zaključku izobraževanja je 7 dijakov uspešno opravilo maturo, zaključni izpit pa 80 dijakov.

V tem šolskem letu je bilo v 20 oddelkih vpisanih 523 dijakov, izdelalo pa je 442 dijakov.

Šolsko leto 1997/98 V 1. letnik je bilo v petih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 156 dijakov, izdelalo pa je 119 dijakov.

V 2. letnik je bilo v šestih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 155 dijakov, od tega je izdelalo 136 dijakov.

V 3. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 100 dijakov, v enem oddelku – železniški prometno-transportni odpravnik, pa 14 dijakov, ki so vsi ob koncu šolskega leta uspešno opravili strokovni izpit. Skupaj je bilo vpisanih 114 dijakov, od tega je izdelalo skupaj 96 dijakov.

V 4. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 92 dijakov, od tega v oddelek 4.a – matura, 6 dijakov. Vseh 6 vpisanih dijakov je ob koncu šolskega leta uspešno opravilo maturo. Od ostalih 86 vpisanih dijakov, je zaključni izpit opravilo 78 dijakov.

V šolskem letu je bilo v 20 oddelkih skupaj vpisanih 517 dijakov, izdelalo pa jih je 435.

68

Šolsko leto 1998/99 V 1. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 122 dijakov, od tega je izdelalo 112 dijakov.

ja – tnik s pr ogr amom sr edn jega sstr tr ok ovnega iz obr až Tabela 25: Pr edme ednjega trok oko izobr obraž ažee van anja Predme edmetnik progr ogramom sredn ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Pr pr edme predme edmett (ur na letnik) Slovenski jezik in književnost Tuji jezik I. Tuji jezik II. Umetnost Matematika Zgodovina Geografija (p) Psihologija Informatika Fizika Kemija Šport Poznavanje blaga Ekonomika Tehnologija prometa Transportna sredstva Tehnika in varnost Špedicija Praktični pouk Interesne dejavnosti

1. le tnik letnik 140 105 70 105 70 70 70 70 105 105 105 105 96

2. le tnik letnik 140 105 105 105 70 70 70 105 105 70 70 105 96

3. le tnik letnik 105 105 105 105 70 70 105 70 70 70 70 70 105 96

4. le tnik letnik 105 105 70 105 70 105 70 140 70 70 70 140 64

Tabela 26: S tični podatki za obdob je od šols kega le 99 1/92 do 2000/0 1 Sttatis atistični obdobje šolsk letta 1 199 991/92 2000/01 šols šolskko le letto 1991/92 1992/93 1993/94 1994/95 1995/96 1996/97 1997/98 1998/99 1999/00 2000/01

š tevilo jak jakoov dijak di v šoli 447 492 512 528 522 523 517 488 477 454

pr ome tni prome ometni tehniki

tr ans por tni trans anspor portni komer cialis omercialis cialistt

tehnik vlek vlekee

353 407 436 443 455 461 503 468 477 454

26 -

30 30 -

pr ome tnoprome ometnoans por tni trans anspor portni tr odpr odpraavnik 38 55 76 85 67 62 14 20 -

69

Pedagoš ki dela ome tne šole, juni 999 edagoški delavvci Pr Prome ometne junijj 1 1999 V 2. letnik je bilo v petih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 128 dijakov, izdelalo pa je 104 dijakov.

V 3. letnik je bilo v petih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 134 dijakov, v enem oddelku – železniški prometno-transportni odpravnik, pa 20 dijakov, od katerih jih je 19 opravilo zaključni izpit. Skupaj je bilo v šestih oddelkih vpisanih 154 dijakov, izdelalo pa jih je 144.

V 4. letnik je bilo v štirih oddelkih – prometni tehnik, vpisanih 84 dijakov, od tega v oddelek 4.a – matura, 9 dijakov. Vseh 9 dijakov je ob koncu leta uspešno opravilo maturo. Od ostalih 75 vpisanih dijakov, jih je 72 opravilo zaključni izpit.

Skupaj je bilo v tem šolskem letu v 19 oddelkih vpisanih 488 dijakov, izdelalo pa jih je 441.

70

Srednja prometna šola Maribor 1999 – 2001 Šolsko leto 1999/2000 V tem šolskem letu je bilo v 17 oddelkih, vsi – prometni tehnik, skupaj vpisanih 477 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 384 dijakov.

V 1. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 119, izdelalo pa je 91 dijakov.

V 2. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 121, izdelalo pa je 99 dijakov.

V 3. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 108 dijakov, od tega izdelalo 93.

V 4. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih 129 dijakov, zaključni izpit je opravilo 101 dijakov.

Program srednjega strokovnega izobraževanja za poklic Prometni tehnik je začela Prometna šola izvajati že v šolskem letu 1991/92 in ga zaključuje s šolskim letom 2007/08. Ta program je bil prenovljen na podlagi Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju iz leta 1996. Zakon je med drugim urejal pridobivanje srednje strokovne izobrazbe. Po sprejetju zakona so nastajali izvedbeni podzakonski akti, med njimi tudi izhodišča kot splošna podlaga za pripravo programa srednjega strokovnega izobraževanja za poklic Prometni tehnik. Predmetnik je bil sestavljen iz splošno-izobraževalnih predmetov, strokovno-teoretičnih predmetov, praktičnega pouka in delovne prakse ter obveznih interesnih dejavnosti.

Str ok ovna eks kur zi ja v Pr agi, 25. okt ober 200 1 trok oko eksk urzi zija Pragi, oktober 2001 71

Predmetnik je obsegal tudi dva tuja jezika, od tega enega na višji stopnji zahtevnosti, ki so ga dijaki lahko izbrali kot izbirni predmet na poklicni maturi. V tem programu so dijaki zaključili izobraževanje s poklicno maturo.

Poklicna matura je obsegala izpite iz predmetov, obveznih za vse dijake programa, in sicer: ustni in pisni izpit iz slovenskega jezika s književnostjo ustni in pisni izpit iz tehnologije prometa izbirnih predmetov: ustni in pisni izpit iz tujega jezika ali matematike izdelek oziroma storitev in zagovor

Šolsko leto 2000/01 V tem šolskem letu je bilo v 16 oddelkih – prometni tehnik, skupaj vpisanih 454 dijakov, od tega je ob koncu šolskega leta izdelalo 403 dijakov.

V 1. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 124 dijakov, izdelalo je 110 dijakov.

V 2. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 104 dijakov, izdelalo pa 88 dijakov.

V 3. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 121 dijakov, od tega izdelalo 108 dijakov.

V 4. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 105 dijakov, zaključni izpit pa je opravilo 97 dijakov.

Prometna šola Maribor Šolsko leto 2001/02 V tem šolskem letu je bilo v 17 oddelkih – prometni tehnik, skupaj vpisanih 473 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 408 dijakov.

V 1. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih 149 dijakov, izdelalo je 122 dijakov.

V 2. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 116 dijakov, od tega izdelalo 101 dijakov.

V 3. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 97 dijakov, izdelalo jih je 89.

V 4. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 111 dijakov, zaključni izpit je opravilo 96 dijakov.

72

Posne olektiv a ob odhodu šštirih tirih sodela oj: Jo olinc, Andr ej osnettek kkolektiv olektiva sodelavvce cevv v pok poko Jožž ef Ant Antolinc, Andrej ar a Reit er in S ok ec, juni Alenka Reiter Sttanisla anislavv K Kok okec, junijj 2003 utar ar,, Alenk Rut

Šolsko leto 2002/03 V tem šolskem letu je bilo v 17 oddelkih srednjega strokovnega izobraževanja za poklic prometni tehnik, skupaj vpisanih 482 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 420 dijakov.

V 1. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih 152 dijakov, izdelalo pa je 122 dijakov.

V 2. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih 135 dijakov, izdelalo jih je 121.

V 3. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 105 dijakov, od tega izdelalo 94 dijakov.

V 4. letnik je bilo v treh oddelkih vpisanih 90 dijakov. Zaključni izpit je uspešno opravilo 83 dijakov.

Šolsko leto 2003/04 V tem šolskem letu je bilo v 16 oddelkih za poklic prometni tehnik, vpisanih 492 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 396 dijakov.

V 1. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih 136 dijakov, izdelalo pa je 103.

V 2. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 132 dijakov, od tega jih je izdelalo 103.

V 3. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 129 dijakov, izdelalo pa 109 dijakov.

4. letnik je bilo v treh oddelkih vpisanih 95 dijakov. Ob koncu šolskega leta je zaključni izpit uspešno opravilo 81 dijakov.

73

Šolsko leto 2004/05 V šolskem letu je bilo v 16 oddelkih za poklic prometni tehnik, skupaj vpisanih 471 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 391 dijakov.

V 1. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 121 dijakov, izdelalo pa jih je 90.

V 2. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 120 dijakov, od tega je izdelalo 95 dijakov.

V 3. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 116 dijakov, izdelalo pa 103.

V 4. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 114 dijakov. Zaključni izpit so ob koncu šolskega leta uspešno opravili 103 dijaki.

Int er esna deja vnos af ting popes tri iz oInter eresna dejavnos vnostt rraf afting popestri izoaž je, T olmin, 23. sep a 200 4 braž ažee van anje, Tolmin, septtembr embra 2004 br

Šolsko leto 2005/06 V šolskem letu je bilo v 15 oddelkih za poklic prometni tehnik vpisanih 429 dijakov.

Ob koncu šolskega leta je izdelalo 353 dijakov.

V 1. letnik sta bila v treh oddelkih vpisana 102 dijaka, izdelalo jih je 81.

V 2. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 107 dijakov, izdelalo jih je 90.

V 3. letnik so bili v štirih oddelkih vpisani 104 dijaki, izdelalo jih je 82.

V 4. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 116 dijakov. Izobraževanje za prometnega tehnika je zaključilo 100 dijakov.

Šolsko leto 2006/07 V šolskem letu je bilo v 15 oddelkih v program srednjega strokovnega izobraževanja – prometni tehnik vpisanih 417 dijakov. Ob koncu šolskega leta je izdelalo 317 dijakov.

74

V 1. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 124 dijakov, izdelalo jih je 88.

V 2. letnik je bilo v treh oddelkih vpisanih 91 dijakov, izdelalo jih je 77.

V 3. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 197 dijakov, izdelalo jih je 78.

V 4. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 95 dijakov. Izobraževanje je uspešno zaključilo 70 dijakov.

Šolsko leto 2007/08 V šolskem letu je bilo v 16 oddelkih v izobraževalni program ST – prometni tehnik vpisanih 460 dijakov.

V 1. letnik je bilo v petih oddelkih vpisanih 157 dijakov.

V 2. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 105 dijakov.

V 3. letnik je bilo v treh oddelkih vpisanih 93 dijakov.

V 4. letnik je bilo v štirih oddelkih vpisanih 105 dijakov.

Program Prometni tehnik, ki ga je Prometna šola izvajala od šolskega leta 1994/95 je bil nazadnje prenovljen leta 1998. Od šolskega leta 1999/2000 do 2007/08 izvaja šola izključno ta program.

V zadnjem desetletju je prišlo do velikega razvoja prometnih sistemov, predvsem blagovnih in potniških tokov, kar je terjalo večji poudarek pomena in vloge logistike kot znanstvene vede in njene uvedbe v prakso.

Prometna šola je v zadnjih letih ugotavljala, da je potrebno program Prometni tehnik, glede na potrebe gospodarstva, nadgraditi in oblikovati izobraževalni program Logistični tehnik, ki bo dopolnjeval ponudbo na peti zahtevnostni stopnji.

Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje je 9. 11.

2007 na predlog Centra RS za poklicno izobraževanje sprejel izobraževalni program Logistični tehnik. Prav tako je bil v letu 2007 potrjen program Tehnik varovanja.

Prometna šola bo začela oba programa izvajati v šolskem letu 2008/09. Pomembno je poudariti, da je v predmetniku v splošnem delu programa ostal drugi tuji jezik v obsegu 204 ur. Logistično-transportna podjetja v svojih razpisih za dela na logističnem področju zahtevajo znanje dveh tujih jezikov.

V nadaljevanju navajamo oba predmetnika izobraževalnih programov: Logistični tehnik in Tehnik varovanja.

75

Tabela 2 7: Pr edme tnik iz obr až ogr ama – Logis tični ttehnik ehnik 27 Predme edmetnik izobr obraž ažee valnega pr progr ograma Logistični ogr ams oznak oznakaa pr progr ograms amskke enote A – Splošnoiz obr až edme ti Splošnoizobr obraž ažeevalni pr predme edmeti P1 Slovenščina P2 Matematika P3 Tuji jezik I P4 Tuji jezik II P5 Umetnost P6 Zgodovina P7 Geografija P8 Sociologija P9 Psihologija P10 Fizika P11 Kemija P12 Športna vzgoja Skupaj A B – SStr tr ok trok okoovni moduli M1 Tehnologija blagovnih tokov M2 Tehnologija komuniciranja M3 Podjetništvo in gospodarsko poslovanje M4 Transportna sredstva M5 Logistika tovornih tokov M6 Mednarodna blagovna menjava M7 Logistika potniških tokov M8 Sredstva mehanizacije M9 Avtomatizacija in robotizacija Skupaj B Od tega: C – Pr aktično iz obr až je v šoli Praktično izobr obraž ažeevan anje Praktični pouk Č – Pr aktično iz obr až je pri delodajalcu Praktično izobr obraž ažeevan anje Praktično usposabljanje z delom D – Int er esne de ja vnos ti Inter eresne deja javnos vnosti Interesne dejavnosti E – Odpr ti kkurik urik ulum Odprti urikulum Odprti kurikulum Skupaj pouka (A+B+E) Skupaj praktičnega izobraževanja (C+Č) Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E) Skupaj (A+B+Č+D+E) Poklicna matur maturaa (izdelek oziroma storitev in zagovor) Skupaj kreditnih točk Število tednov izobraževanja v šoli Število tednov praktičnega izobraževanja v podjetju Število tednov interesnih dejavnosti Skupno število tednov izobraževanja

76

ob obvvezno/ izbir no izbirno

skupno š tevilo ur

š tevilo kr edit. ttočk očk kredit.

obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno izbirno izbirno obvezno obvezno obvezno

487 408 417 204 70 102 70 70 70 136 70 340 2378

24 20 20 10 3 5 3 3 3 6 3 14 111

obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno izbirno izbirno izbirno izbirno

204 204 170 238 442 204 102 102 102 1462

11 11 8 12 24 10 5 5 5 76

568

23

152

6

352

14

578 4418 720 4770 4922

29 216 29 230 236 4 240

136 4 11 151

Tabela 28: Pr edme tnik iz obr až ogr ama – T ehnik vvar ar ovan ja Predme edmetnik izobr obraž ažee valnega pr progr ograma Tehnik aro anja ogr ams oznak oznakaa pr progr ograms amskke enote A – Splošnoiz obr až edme ti Splošnoizobr obraž ažeevalni pr predme edmeti P1 Slovenščina P2 Matematika P3 Tuji jezik I P4 Tuji jezik II P5 Umetnost P6 Zgodovina P7 Geografija P8 Psihologija P9 Fizika P10 Kemija P11 Športna vzgoja Skupaj A B – SStr tr ok trok okoovni moduli M1 Varovanje premoženja in oseb M2 Tehnično varovanje M3 Varnost in zdravje pri delu M4 Varstvo pred požari M5 Nadzorovanje storitev varovanja M6 Operaterska dela v varnostno-nadzornem centru M7 Varnostna tehnika M8 Kriminalistika in kriminologija M9 Javna zbiranja M10 Prevoz denarja in dragocenosti M11 Varovanje v logistiki M12 Varovanje informacijskih sistemov M 13 Intervencije Skupaj B Od tega: C – Pr aktično iz obr až je v šoli Praktično izobr obraž ažeevan anje Praktični pouk Č – Pr aktično iz obr až je pri delodajalcu Praktično izobr obraž ažeevan anje Praktično usposabljanje z delom D – Int er esne de ja vnos ti Inter eresne deja javnos vnosti Interesne dejavnosti E – Odpr ti kkurik urik ulum Odprti urikulum Odprti kurikulum Skupaj pouka (A+B+E) Skupaj praktičnega izobraževanja (C+Č) Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E) Skupaj (A+B+Č+D+E) Poklicna matur maturaa (izdelek oziroma storitev in zagovor) Skupaj kreditnih točk Število tednov izobraževanja v šoli Število tednov praktičnega izobraževanja v podjetju Število tednov interesnih dejavnosti Skupno število tednov izobraževanja

ob obvvezno/ izbir no izbirno

skupno š t. ur

š tevilo kr edit. ttočk očk kredit.

obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno

487 408 417 204 70 102 70 70 140 70 340 2378

24 20 20 10 3 5 3 3 6 3 14 111

obvezno obvezno obvezno obvezno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno

330 196 130 160 196 196 196 98 98 98 98 98 98 1404

16 10 6 8 10 10 10 5 5 5 5 5 5 70

568

23

304

12

352

14

574 4356 872 4708 5012

29 210 34 224 236 4 240

132 8 11 151

77

Tabela 29: S tični podatki za obdob je od šols kega le 1/02 do 200 7/08 Sttatis atistični obdobje šolsk letta 200 2001/02 2007/08 šols šolskko le letto 2001/02 2002/03 2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08

78

š t evilo di jak dijak jakoov v šoli 473 482 492 471 429 417 460

pr ome tni ttehniki ehniki prome ometni 473 482 492 471 429 417 460

Tabela 30: Pr egled šštte vila oddelk ov po šols kem le tu Pregled oddelko šolsk letu šols šolskko le letto 1958/59 1959/60 1960/61 1961/62 1962/63 1963/64 1964/65 1965/66 1966/67 1967/68 1968/69 1969/70 1970/71 1971/72 1972/73 1973/74 1974/75 1975/76 1976/77 1977/78 1978/79 1979/80 1980/81 1981/82 1982/83 1983/84 1984/85 1985/86 1986/87 1987/88 1988/89 1989/90 1990/91 1991/92 1992/93 1993/94 1994/95 1995/96 1996/97 1997/98 1998/99 1999/00 2000/01 2001/02 2002/03 2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08 skupaj

1. le tnik letnik 1 1 1 1 1 2 3 1 1 1 1 3 2 2 5 3 3 3 3 5 5 4 6 6 4 7 8 7 6 5 5 3 4 6 5 5 5 6 5 4 4 4 5 5 5 4 3 4 5 182

2. le tnik letnik

3. le tnik letnik

4. le tnik letnik

2 2 2 2 1 1 2 2 2 2 2 3 3 3 4 4 3 5 5 4 4 5 5 5 5 5 3 4 6 5 5 5 6 4 4 4 4 4 4 4 4 3 147

1 1 1 2 2 3 3 3 2 2 3 3 3 3 4 3 4 4 4 4 4 5 4 4 3 3 4 4 4 4 90

1 1 1 1 1 2 2 1 1 1 1 2 2 2 2 2 3 3 3 4 4 3 5 5 5 6 7 8 5 5 5 3 4 6 5 5 5 6 5 4 4 4 5 4 4 4 3 4 16 4

skupaj 1 2 2 2 2 1 2 5 5 4 4 4 5 5 6 9 7 7 8 9 12 13 13 15 16 17 20 21 20 21 18 18 16 15 17 18 20 19 20 20 19 17 16 17 17 16 16 15 15 16 583

79

Železniški dijaški dom do leta 1956 Železniški dijaški dom je nastal leta 1952, ko je z izločitvijo iz Železniške industrijske šole Maribor, kjer je deloval kot njena organizacijska enota, postal samostojni zavod.

Leta 1956 je Okrajni ljudski odbor Maribor nameraval prevzeti pod svojo upravo obe železniški zgradbi na Preradovičevi ulici. Železniška industrijska šola je 21. 2.

1956 o tej nameri obvestila Direkcijo Jugoslovanskih železni c v Ljubljani. Okrajni ljudski odbor Maribor je moral od te namere odstopiti, ker je o sporni zadevi Direkcija JŽ Ljubljana 21. 4. 1956 obvestila Generalno direkcijo JŽ v Beogradu. Ta je OLO Maribor 15. 8. 1956 sporočila, da z novim šolskim letom 1956/57 in po stanju 1. 9.

1956 Železniška industrijska šola ponovno preide v sestav Jugoslovanskih železnic, ki s tem datumom prevzamejo v popolno vzdrževanje tako Železniško industrijsko šolo, kot njen Železniški dijaški dom. V tem dopisu je OLO tudi seznanila, da so bile do leta 1952 vse železniške industrijske šole in domovi učencev v sestavu Generalne direkcije Jugoslovanskih železnic Beograd. V tem dopisu je bilo poudarjeno, da je že leta 1955 nameravala ponovno priključiti v svoj sestav vse železniške šole z domovi, ker je ugotavljala, da ji v zadnjih treh letih primanjkuje kvalificiranega kadra, ki ga je do leta 1952 izobraževala v teh šolah. Direkcija JŽ Ljubljana in njene železniške delavnice za popravilo železniških vozil so imele v tem času nezasedenih 3.780 sistemiziranih delovnih mest kvalificiranih delavcev, ki so jih pred tem izobraževale železniške industrijske šole.

Okrajni ljudski odbor Maribor je z odločbo št. 06/1-4443/2-56 dne 19. 10. 1956 prenesel ustanoviteljske pravice na Direkcijo Jugoslovanskih železnic

80

Zgradba Prometne šole in doma Sedanja zgradba Prometne šola Maribor je svojo zunanjo podobo dobila z gradbenimi posegi v letih 1981 do 1985 in z zadnjim gradbenim posegom pri izgradnji prizidka za učilnice Višje prometne šole v letu 2007.

Zgradbo v njeni osnovi sestavljata dve petnadstropni ločeni zgradbi, zgrajeni v letih 1949 in 1950. Njun vmesni – povezovalni objekt je bil zgrajen leta 1985. Sedanji prizidek, namenjen za dve predavalnici Višje prometne šole, stoji na mestu, kjer je bil glavni vhod v zgradbo do lanskega leta. Zgradba je po adaptaciji in s preureditvijo strehe pridobila dodatne prostore za knjižnico in dom. Obe stari zgradbi: na Preradovičevi ulici 31, kjer je bil po nepopolnih podatkih od šolskega leta 1957/58 Železniški dijaški dom, in na Preradovičevi ulici 33, kjer je bila od šolskega leta 1963/ 64 Železniška prometna šola, so začeli graditi leta 1949, koncem leta 1950 pa so gradnjo zaradi ukrepov zvezne vlade o varčevanju morali začasno prekiniti. Obe zgradbi sta bili nedokončani. Njuna gradnja se je nadaljevala šele po letu 1956.

Projekt za kompleks zgradb, namenjen za internat Železniške industrijske šole v Mariboru, je bil izdelan leta 1948 v Železniškem biroju za projektiranje v Beogradu pri takratni Direkciji Jugoslovanskih železnic Beograd. Gradbena dokumentacija je bila pripravljena za tri zgradbe. Ena od teh treh – vzhodni trakt, je bila delno dograjena do leta 1956. Dograditev obeh objektov se je nadaljevala šele potem, ko je 19.

10. 1956 OLO Maribor prenesel ustanoviteljske pravice Železniškega dijaškega doma na Direkcijo Jugoslovanskih železnic v Ljubljani. Železniško projektivno podjetje Ljubljana je izdelalo leta 1956 tehnično poročilo k programski skici dograditve dijaškega doma Železniške industrijske šole Maribor. V tem poročilu, ki ga je podpisal Stane Jerman, inž. Železniškega projektivnega podjetja, je navedeno, da je namen poročila prikazati potek dograditve dijaškega doma. Ugotovil je, da je od treh objektov, namenjenih za internat šole, eden trakt dograjen, vendar brez zunanjega ometa, zaključnih tlakov po hodnikih, opleska stavbno-mizarskih izdelkov (oken, vrat), instalacije centralnega ogrevanja in tople vode.

Za ostala dva trakta navaja, da je eden od teh (zahodni) sezidan v grobem in je pod streho, drugi pa je zgrajen do pritličja, vendar brez stropne železobetonske konstrukcije nad pritličjem. Drugi projektirani deli celotnega kompleksa zgradb internata (dvorana, jedilnica s kuhinjo, upravni prostori in dvosobno stanovanje za hišnika), so bili začeti le z vgraditvijo nekaj osnovnih temeljev. Nato podaja podroben popis gradbenih in obrtniških del za oba trakta, predvsem pa za zahodni trakt, v katerega se je leta 1963 vselila šola. Za ta trakt podrobno našteva dela, ki jih je 81

potrebno opraviti, predvsem omenja instalacijska dela za centralno kurjavo, vodovod, toplo vodo, električno napeljavo in drugo. Za tretji trakt, ki je bil zgrajen do pritličja, je predlagal, da se ga poruši.

Sestavljavec tega tehničnega poročila navaja, da so v vzhodni trakt – dom, ki je bil delno dograjen, z novim šolskim letom vselili učence. Po njegovih navedbah je zmogljivost doma za nastanitev 250 učencev. Poročal je tudi, da Železniški dijaški dom deluje v dveh različnih objektih, in sicer en del v novem, skoraj končanem traktu, drugi del, tudi z upravo doma, pa v poslopju v Obrežni ulici pri Jožefovi cerkvi na Studencih. Menil je, da ta ločenost slabo vpliva na disciplino učencev, predvsem zaradi razdalje med obema zgradbama, ki znaša približno 800 m. Dograditev je potrebna, saj se bo s tem zmogljivost doma povečala na 320 ležišč. Tehničnemu poročilu je bil priložen program za instalacijo vodovoda, tople vode in centralnega ogrevanja za obe zgradbi. Ta program je meseca oktobra 1956 sestavil Dušan Gregorka, inž iz Železniškega projektivnega biroja Ljubljana.

Leta 1958, ko so dela potekala, je Milan Černigoj, inž. arh., v svojem poročilu dne 7. julija 1958 o pregledu investicijskega programa za dokončanje gradnje, poročal investitorju o spremembah in dopolnitvah projekta. V svojem poročilu je navedel, da so že dozidani prostori za upravo, ambulanto, jedilnico, kuhinjo in vhodno vežo. V sklepu poročila je investitorju predlagal, da odobri gradbeni del investicijskega programa z bruto kvadraturo 8. 890 m2 v višini 206,600.000 dinarjev.

Gradbena dela na vzhodnem traktu so bila zaključena konec leta 1960. V zapisniku dne 5. 12. 1962 o končnem tehničnem pregledu objekta je navedeno, da so bile v dveletni garancijski dobi odpravljene napake in pomanjkljivosti pri gradbenih, obrtniških in instalacijskih delih, ki jih je opravilo Gradbeno podjetje Gradnje Maribor, ki je objekt tudi dogradilo. Odločba o končnem prevzemu objekta – vhodni trakt je bila izdana 20. 2. 1963.

V zapisniku o končnem tehničnem prevzemu objekta dne 5. 12. 1962 se omenja tudi ravnatelj dijaškega doma Martin Leskovšek, ki je bil navzoč in sodeloval s komisijo ob pregledu objekta.

V tem zapisniku se navajajo opravljena dela za vzhodni trakt – dijaški dom, medtem ko ne poročajo o gradbenih delih na levem, zahodnem traktu, v katerega se je leta 1963 vselila Železniška prometna šola. Gradbena dela so potekala tudi na tem objektu, saj je bila kurilnica s štirimi pečmi in kotli za ogrevanje obeh zgradb nameščena v zahodnem traktu, sicer se šola ne bi mogla vseliti v zgradbo.

Po preselitvi Železniške prometne šole iz prostorov Železniške postaje Maribor in iz železniške zgradbe v Kopitarjevi ulici leta 1963 v zgradbo na Preradovičevi ulici 33 so v letih 1965 in 1966 nadaljevali z dograditvijo in posodobitvijo te zgradbe za potrebe šole. Sredstva za dograditev je zagotovilo Združeno železniško-transportno podjetje Ljubljana iz sklada za financiranje strokovnega izobraževanja.

82

Ravnatelj Železniške prometne šole je leta 1965 v kratkem poročilu šolskemu centru pri Združenem železniško-transportnem podjetju Ljubljana poročal, da so bili pred adaptacijo pritlični prostori uporabljeni za majhna skladišča, v štirih nadstropjih zgradbe so stanovali gradbeni delavci, med njimi je bilo nekaj delavcev Železniškega transportnega podjetja Maribor. Drugo nadstropje je od leta 1963 zasedala šola, ki je obenem bila upravljavec celotne zgradbe.

Po opravljeni obnovi zgradbe šole je le-ta dobila fasado, zamenjana so bila okna in dodane rolete ter zavese, zamenjali so električno instalacijo, uredili sanitarije in posodobili centralno ogrevanje stavbe. V prvem in drugem nadstropju stavbe je bilo urejenih sedem učilnic ter prometni in fizikalni kabinet. Skupna površina vseh šolskih in upravnih prostorov je merila 1. 670 m2, od tega so upravni prostori (pisarna, ravnateljeva soba in zbornica) merili 116 m2. V ostalih treh nadstropjih so bile urejene sobe za železniške samske delavce, služile pa so tudi za bivanje in prenočišče odraslih, ki so na šoli obiskovali tečaje in seminarje za potrebe železnice. V vsakem nadstropju je bila večja soba, namenjena za čitalnico. V pritličju zgradbe sta bili urejeni, in za takratne razmere sodobno opremljeni, kuhinja in jedilnica. V kuhinji so pripravljali tople napitke, pecivo in podobno, za učence, samske delavce in tečajnike. Glavne obroke hrane je pripravljal obrat družbene prehrane pri Transportnem podjetju Maribor. Šola je imela poleg učilnic tudi prometni kabinet, opremljen z miniaturno električno železnico, ki sta jo sestavljala potniški in tovorni vlak. Kretnice in signali so delovali na elektriko, upravljani iz centralnega mesta. Učenci so v kabinetu nazorno doživljali celoten potek delovanja železniškega sistema, premikalno službo, sestavo in promet vlakov ter morebitne izredne dogodke. Šola je bila opremljena s kinoprojektorjem in filmi ter z drugimi šolskimi učnimi pripomočki. Lastne telovadnice za pouk telesne vzgoje ni imela in je do leta 1968 izvajala ta pouk v najeti telovadnici Železniške industrijske šole, od 1. 9. 1968 pa je pouk telesne vzgoje izvajala v telovadnici Društva za telesno vzgojo Partizan, Maribor – Studenci.

V obeh zgradbah, dijaškega doma in šole, se do leta 1981 niso izvajala nobena gradbena ali adaptacijska dela. Železniški dijaški dom je bil do leta 1976, do priključitve Zavodu za strokovno izobraževanje v Ljubljani pri ŽG Ljubljana, samostojen zavod.

Bil je brez finančnih sredstev za kakršna koli vlaganja za posodabljanje in opremljanje spalnih in drugih skupnih prostorov. Dijaški dom je imel edini večji večnamenski prostor v pritličju zgradbe, ki je služil predvsem za jedilnico z manjšim kuhinjskim prostorom za delitev treh glavnih obrokov. Dom v svojih prostorih ni pripravljal hrane, temveč je hrano za učence dovažal od drugod. Ravnatelj doma Adrijan Kotnik je bil na tem delovnem mestu od 1. 9. 1963 do 31. 1. 1976, ko je zapustil dom. Zavod za strokovno izobraževanje v Ljubljani je po priključitvi doma v sestav Železniškega gospodarstva Ljubljana saniral razmere v dijaškem domu, postavil novo vodstvo doma in vložil finančna sredstva za opremo pralnice, kjer je zaposlil delavko, zamenjal večje število kovinskih postelj s posteljnimi vložki ter nabavil več kot 200 kosov volnenih koc za učence.

83

Z reorganizacijo strokovnega šolstva na železnici, ki se je začela koncem ob koncu šestdesetih in se nadaljevala v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem z uvedbo usmerjenega izobraževanja, se je ustanovitelj obeh zavodov, šole in doma, svojih organizacijskih enot, odločil za adaptacijo obeh zgradb ter z izgraditvijo srednjega – povezovalnega dela zgradbe, v letih 1981 do 1985 zgradil enotno zgradbo, kakršna je še danes.

84

Adaptacija šole in doma

Di jaš ki dom, vvezni ezni ob jekt zgr adbe, Sr edn ja in V išja pr ome tna šola Dijaš jaški objekt zgradbe, Sredn ednja Višja prome ometna Leta 1980 je bil sprejet investicijski program adaptacije in dograditve takratnega Železniškega šolskega centra Maribor, TOZD za vzgojo in izobraževanje, in njegove delovne enote Dijaški dom. Investicija je bila predvidena v srednjeročnem planu Železniškega šolskega centra in usklajena z načrti razvoja ŽG Ljubljana za obdobje 1981 do 1985 ter Posebne izobraževalne skupnosti prometa in zvez. Investicijski projekt je bil 1. 9. 1980 s posredovanjem Izobraževalne skupnosti Slovenije predložen Izvršnemu svetu Skupščine SRS in je bil kot prioritetna naloga vključen v družbeni plan Občine Maribor. V imenu investitorja izgradnje je nastopal Železniški šolski center Maribor, TOZD za vzgojo in izobraževanje Maribor, s svojima dvema delovnima enotama: DE šola in DE dom.

Investicija je obsegala naslednja dela: 1. Preureditev zgradbe dijaškega doma v šolske prostore in zgradbo šole v dijaški dom.

2. Novogradnja obsega: izgradnjo kletnih in pritličnih prostorov pod domom samskih stanovanj (srednji – povezovalni del – danes dom malih stanovanj za dijake in študente), kuhinje, jedilnice, zaklonišča, družbenih prostorov, vhodne vezne veže, telovadnice in zunanjo ureditev okolja zgradbe.

Omenjeno investicijo so utemeljili z naslednjim: potreba po kadrih prometno-transportne usmeritve Železniškega gospodarstva Ljubljana zagotovitev normalnih materialnih pogojev za popolno izvajanje usmerjenega izobraževanja v TOZD za vzgojo in izobraževanje Maribor in urbanistično-tehnični pogoji zazidalnega načrta tega območja.

85

Adaptacija in dograditev naj bi potekala v štirih fazah, in sicer: v 1. fazi, ki je bila predvidena od sredina meseca maja do septembra 1981, preureditev obstoječega objekta dijaškega doma v šolo; v 2. fazi, od meseca oktobra 1981 do aprila 1982, preureditev objekta šole v dijaški dom; v 3. fazi, od meseca aprila 1982, je bila predvidena izgradnja kleti, pritličja, jedilnice, kuhinje, zaklonišča in delna ureditev okolja zgradbe; v 4. fazi naj bi bilo zgrajeno drugo zaklonišče, družbeni objekt, vhodna – vezna veža, telovadnica in dokončna zunanja ureditev okolja.

Ta terminski plan naj bi se začel leta 1981 in končal leta 1984.

Glede na fazno gradnjo je bilo predvideno, da se predračunska vrednost celotne investicije, ki je znašala 184,034.000 dinarjev ob upoštevanju cen iz meseca decembra 1980, porazdeli na štiri leta. V letu 1981 se je zagotovljeni del sredstev zaradi podražitev povečal za 15%, v letu 1982 za 25%, v letu 1983 za 40% in v letu 1984 za 50%. Z upoštevanjem terminskega plana je bilo potrebno v letu 1981 zagotoviti približno 66 milijonov dinarjev. Od tega je moral TOZD za vzgojo in izobraževanje Maribor, ki je nastopal v imenu investitorja, zagotoviti približno 27 milijonov dinarjev. V letu 1982 je bila investicija v celoti financirana iz združenih sredstev ŽG Ljubljana. V naslednjih letih do leta 1985 pa so se sredstva združevala po posebnem samoupravnem sporazumu iz vseh železniških podjetij Železniškega gospodarstva Ljubljana.

Ta investicijski program je 25. 5. 1981 obravnaval Svet TOZD-a za vzgojo in izobraževanje Maribor. Adaptacija se je začela po predvidenem načrtu, o čemer je 24. 9.

1981 direktor TOZD-a za vzgojo in izobraževanje Maribor, Jožef Antolinc, prof., obvestil finančni sektor ŽG Ljubljana.

Meseca novembra 1981 je bila preureditev zgradbe dijaškega doma v šolo končana.

Občinski komite za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Maribor je konec meseca novembra 1981 izdal uporabno dovoljenje za začetek uporabe šolskih prostorov.

V letu 1982 so se nadaljevala gradbena dela za preureditev nekdanje zgradbe šole v dijaški dom. V letih 1983 in 1984 so potekala gradbena dela na vmesnem objektu.

Uporabno dovoljenje za vmesni objekt, kuhinjo, jedilnico, dve namenski zaklonišči in nadgradnjo doma malih stanovanj je na podlagi zapisnika komisije, ki je dne 19.

3. 1985 opravila tehnični pregled objekta, izdal Občinski komite za gradbene in komunalne zadeve Občine Maribor – Tabor. Iz zapisnika komisije za tehnični pregled objekta je razvidno, da je bila tehnična dokumentacija popolna, predloženi so bili atesti, da so zadovoljivo opravljena vsa predvidena dela in so v skladu s tehnično dokumentacijo o stabilnosti, požarni varnosti, varnosti življenja in zdravja ljudi, prometa in sosednjih objektov ter v usklajeni s predpisi, normativi in standardi.

86

Urejenos kih sob … ejenostt doms domskih Prometna šola je z adaptacijo in dograditvijo pridobila 112 spalnih prostorov, in sicer: 56 v zahodnem krilu zgradbe – dijaški dom, 11 spalnic v petem nadstropju šolskega – južnega dela zgradbe in v veznem objektu zgradbe (dom malih stanovanj) 16 garsonjer ter 29 spalnic. Zmogljivost vseh domskih prostorov je bila za nastanitev 362 dijakov in študentov. Vsaka etaža doma je imela poleg spalnih prostorov še dnevni prostor, kabinet, sanitarije, vezni hodnik in balkon. Šolski prostori so po končani adaptaciji in dograditvi obsegali 16 učilnic in 9 kabinetov. Pouk strokovno-teoretičnih predmetov se je izvajal v funkcionalno urejenih in opremljenih učilnicah in kabinetih.

V mansardnem, osrednjem delu objekta je bil leta 1999 urejen prostor za šolsko knjižnico, ki meri 320 m2.

Investicijski program za adaptacijo in dograditev zgradbe Prometne šole je predvidel tudi izgradnjo telovadnice za šolske potrebe. Zaradi objektivnih razlogov do izgradnje ni prišlo. Tako se športna vzgoja izvaja v novozgrajeni telovadnici TVD Partizan Maribor-Studenci, ki se nahaja v neposredni bližini šole.

87

Knjižnica Prometne šole

Večnamens ki pr os ki kn jižnici ečnamenski pros osttor v šols šolski knjižnici Šolska knjižnica ima svoje začetke v Uredbi o ljudskih knjižnicah iz leta 1945 (republiški odlok takratne Vlade Republike Slovenije, št. R 37-270/45) in v Pravilniku (št. R 40-153/46) o ljudskih knjižnicah in čitalnicah iz leta 1946. Ta predpisa sta bila spremenjena in dopolnjena z Zakonom o knjižnicah iz leta 1961 (št. R 26-237/ 61) in s Pravilnikom o sestavi in vodenju registra knjižnic iz leta 1962 (št. R 15-97/ 62). Ta zakon in pravilnik sta urejala delovanje knjižnic pri oblastnih ljudskih odborih, delovnih organizacijah, v šolah in drugih ustanovah. O ustanovitvi študijskih knjižnic za takratno celjsko, mariborsko in novomeško upravno okrožje, Slovanske knjižnice v Ljubljani in Narodno univerzitetno knjižnico v Ljubljani so bile sprejete posebne uredbe. To navajam zaradi tega, da se izognemo zmedi okrog knjižnic in posploševanju pojmovanja le-teh.

Priročne knjižnice pri delovnih organizacijah, strokovnih šolah in oblastnih ljudskih odborih so bile namenjene za gospodarsko vzgojo delavcev in uslužbencev. Sindikalne organizacije so skrbele za gospodarsko vzgojo članstva in za pojasnjevanje gospodarskih dogajanj, predvsem v času uvajanja samoupravljanja v delovne organizacije, ustanove in šole.

88

Leta 1962 je Centralna tehnična knjižnica v Ljubljani izdala Navodila za poslovanje in urejanje strokovnih knjižnic v delovnih organizacijah in drugih ustanovah.

Naloge strokovnih knjižnic so bile, da s strokovno literaturo in periodiko dodatno izobražujejo delavce in jih seznanjajo z gospodarskimi dogajanji. V ta namen so knjižni fond stalno obnavljali z nabavo novih strokovnih publikacij, saj je znano, da le-te hitro zastarajo. Železniška prometna šola Maribor je imela že od ustanovitve leta 1958 svojo strokovno knjižnico. Po podatkih iz poročila ravnatelja in razrednika ob koncu šolskega leta 1958/59 je bilo v tem šolskem letu dijakom izposojenih 140 leposlovnih knjižnih enot. Razen tega je imela knjižnica strokovno literaturo, večje število železniških predpisov za strokovne predmete in periodiko. Po podatkih iz poročila šole Zavodu za strokovno izobraževanje v Ljubljani za šolsko leto 1967/68 je bilo med drugim tudi navedeno, da ima šola v svoji strokovni knjižnici 950 leposlovnih knjižnih enot, 188 strokovnih knjig in 2950 železniških pravilnikov in predpisov, ki jih lahko koristijo dijaki in učitelji pri strokovnih predmetih.

Po preselitvi Železniške prometne šole leta 1963 v prostore zgradbe na Preradovičevi 33 je imela strokovna knjižnica več kot 650 knjižnih enot in 1900 različnih strokovnih navodil in predpisov z železniškega področja za strokovne predmete.

Dijaški dom je prav tako imel svojo priročno strokovno knjižnico, ki jo je ob svojem delu vodil eden izmed vzgojiteljev. Po priključitvi dijaškega doma Zavodu za strokovno izobraževanje Ljubljana leta 1976 in s samoupravno reorganizacijo Železniškega dijaškega doma in Železniške prometno-transportne šole leta 1979 je bilo knjižno gradivo združeno in preneseno v strokovno knjižnico šole.

Pred adaptacijo šolske in domske zgradbe so strokovno knjižnico vodili učitelji slovenskega jezika kot svojo dopolnilno dejavnost, kar je učencem omogočalo redno in organizirano izposojo knjig. Med leti 1982 in 1993 je delo na izposoji in urejevanju ob svojem rednem vzgojiteljskem delu v dijaškem domu opravljala vzgojiteljica, predmetna učiteljica slovenskega jezika, ki je celotno delo v strokovni knjižnici dvignila na višjo strokovno raven. Strokovni svet za knjižničarstvo je leta 1989 s sprejetjem slovenskih strokovnih standardov za šolske knjižnice za šole, ki so imele do okrog 20 oddelkov dijakov, predvidel delovno mesto knjižničarja s polnim delovnim časom. Tako je šola v šolskem letu 1993/94 zaposlila knjižničarja s polnim delovnim časom. Ta je lahko začel urejati knjižnični fond v skladu s sodobnim poslovanjem strokovnih knjižnic. Leta 1994 je šolska knjižnica dobila svoj računalnik, knjige pa so bile opremljene s črtno kodo. V naslednjem letu je bila izposoja knjig avtomatizirana z igličnim tiskalnikom in čitalcem črtne kode.

Leta 1996 je šolska knjižica postala pridruženi član COBISS-a, leta 2005 pa polnopravni član tega sistema. Polnopravno članstvo je zahtevalo ponovno obdelavo knjižničnega fonda s prenosom v nov sistem. Ob tej priliki je bil opravljen temeljit pregled z izločitvijo in odpisom nepomembnih delov knjižničnega fonda. Odpisano gradivo je bilo podarjeno dijakom in delavcem šole, večji del pa Bukvarni v Mariboru.

Knjižnični prostor je do preureditve in izgraditve sedanjih prostorov meril 72 m2.

89

Novi prostori knjižnice v mansardi doma malih stanovanj (srednja – povezovalna zgradba med nekdaj ločenima zgradbama) meri 320 m2.

Knjižnično gradivo obsega: knjige, strokovno literaturo, učbenike, periodiko, neknjižno gradivo in raziskovalne naloge dijakov, študentov in učiteljev srednje in višje šole.

Z ustanovitvijo in pričetkom delovanja Višje prometne šole v študijskem letu 2002/ 03 sta v knjižnici zaposleni dve knjižničarki, delovni čas poslovanja knjižnice pa je zaradi dvoizmenskega pouka in predavanj podaljšan in traja od 8. do 20. ure.

Dejavnost knjižnice je: izposoja na dom, izposoja v čitalnici, medknjižnična izposoja, informacijska dejavnost (iskanje informacij v bazi šolske knjižnice, v COBISS/OPAC, preko CD ROM-ov in medmrežja), pedagoška dejavnost (vključevanje v vzgojno-izobraževalni proces, v obvezne izbirne vsebine).

Knjižnični prostor je urejen tako, da lahko v čitalniškem delu nemoteno delajo dijaki in učitelji; osrednji, večnamenski prostor pa je namenjen za bibliopedagoške ure, razstave, predavanja in manjše kulturne prireditve.

Andr ej ŠV ALJEK, pr of.

Andrej ŠVALJEK, prof.

90

Višješolsko strokovno izobraževanje Višja prometna šola deluje kot organizacijska enota Prometne šole Maribor. Nastala je za potrebe gospodarstva ožjega kakor tudi širšega področja. Zamisel za ustanovitev Višje prometne šole Maribor sega v leto 1999, ko sem podal pobudo za ustanovitev le–te.

Vsak začetek je težak in tudi pri tem sem naletel na kar nekaj težav - od splošnih, ko ne veš, ali delaš prav ali ne, ali boš uspel v svoji zamisli ali ne, do tistih, ki se pojavijo znotraj kolektiva. Pa vendar – sam sem zelo verjel v projekt, ki je nastajal, zato nisem obupal ob vsakršnem slabem namigu posameznikov.

Začetek ni bil enostaven, vendar so se stvari počasi odvijale in pokazali so se prvi rezultati. Prvi odzivi so prišli iz gospodarstva, ko se je Gospodarska zbornica Slovenija nedvoumno izrekla o tem, da je ta vrsta študija v gospodarstvu potrebna. Takrat smo vedeli, da je samo še vprašanje časa, da ustanovimo Višjo prometno šolo.

Takoj smo pričeli intenzivno pripravljati program Promet za pridobitev višješolske izobrazbe. Pri izdelavi programa sem vključil tiste strokovne učitelje srednje šole, ki so vsaj delno verjeli v nastajajoči projekt.

Potem pa se je začelo prav zares. Leta 2000 so potrdili višješolski študijski program PROMET. Elaborat o ustanovitvi Višje prometne šole je bil potrjen aprila 2001, pristojno ministrstvo je 9. 5. 2001 odobrilo začetek postopka za ustanovitev višje strokovne šole; 20. novembra 2001 je Ministrstvo za šolstvo izdalo sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Prometna šola z dvema organizacijskima enotama – Srednjo prometno šolo z dijaškim domom in Višjo prometno šolo. Februarja 2002 so bili imenovani prvi predavatelji Višje prometne šole s strani Strokovnega sveta RS za poklicno izobraževanje in hkrati s tem je bil ustanovljen predavateljski zbor Višje prometne šole, ki od tega trenutka suvereno odloča o svojem delu. To so samo ključni dogodki in datumi, pomembni za Višjo prometno šolo, ki pa s tem še ni končala svojega poslanstva. S sodelavci na Višji prometni šoli imamo še veliko načrtov, v katere verjamemo, in prav zaradi tega bomo z njimi tudi uspeli. Še zadnja misel: kdor verjame v svoje delo in delo sodelavcev, bo v svojih prizadevanjih tudi uspel.

Ra vnat el išje pr ome tne šole: Ravnat vnatel eljj V Višje prome ometne doc. dr on PEPEVNIK, univ om. dr.. Ant Anton univ.. dipl. inž. pr prom.

91

Višja prometna šola Maribor Višja prometna šola deluje kot organizacijska enota zavoda Prometne šole. Zamisli o ustanovitvi Višje prometne šole so se začele pojavljati že leta 1999, ko je mag.

Anton Pepevnik podal pobudo za ustanovitev višje strokovne šole za promet. Pri izdelavi programa so sodelovali tudi strokovni učitelji srednje šole in zunanji sodelavci. Elaborat o ustanovitvi višje strokovne šole za cestni in železniški promet je bil potrjen aprila 2001, pristojno ministrstvo je 9. 5. 2001 odobrilo začetek postopka za ustanovitev višje strokovne šole; 20. novembra 2001 je ministrstvo za šolstvo izdalo sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Prometna šola z dvema organizacijskima enotama – srednjo šolo z dijaškim domom in višjo šolo. V skladu z ustanovitvenim aktom Prometne šole je postal direktor Prometne šole in ravnatelj Srednje prometne šole g. Jožef Antolinc, ravnatelj Višje prometne šole pa mag.

Anton Pepevnik. V študijskem letu 2002/2003 je tako Višja prometna šola začela z izvajanjem višješolskega strokovnega programa Promet.

Študijski programi V študijskem letu 2002/2003 so se študenti, vpisani na Višjo prometno šolo v Mariboru, lahko izobraževali po višješolskem strokovnem študijskem programu Promet, in sicer v študijskih smereh Cestni promet, Železniški promet in Logistika. Študenti so po končanem študiju pridobili naziv tehnolog/tehnologinja prometa.

Program je temeljil na tradiciji izobraževanja za potrebe v cestnem in železniškem prometu, za potrebe transportne in logistične dejavnosti, špedicije, skladiščne dejavnosti, notranjega transporta, carine, …

V študijskem letu 2004/2005 je ministrstvo potrdilo izvajanje še treh dodatnih študijskih programov: študij na daljavo s področja prometa, nova pa sta študijska programa Poštni promet in Komunala (program Poštni promet se začne izvajati kot študij na daljavo).

V študijskem letu 2006/2007 so se študenti Višje prometne šole lahko izobraževali v programu Poštni promet v obliki študija na daljavo.

V študijskem letu 2007/2008 se je končala prenova višješolskih strokovnih izobraževalnih programov – pristojni strokovni svet je potrdil programe Logistično inženirstvo, Ekonomist in Varstvo okolja in komunala. Izobraževanje po novih programih se bo pričelo v študijskem letu 2008/2009. Programi so prilagojeni bolonjskim načelom izobraževanja in so ovrednoteni s kreditnimi točkami po sistemu ECTS. Študenti, ki bodo končali študij po prenovljenih programih, bodo pridobili naziv inženir logistike, ekonomist in inženir varstva okolja in komunale.

92

Pr vi diplomanti V išje pr ome tne šole v Maribor u le Prvi Višje prome ometne Mariboru letta 2005

Število študentov in kadrovska zasedba V študijskem letu 2002/2003 je prvo generacijo študentov sestavljalo 70 rednih in 70 izrednih študentov, v študijskem letu 2007/2008 pa se je na Višjo prometno šolo vpisalo že 620 študentov, od tega jih je 174 rednih in 157 izrednih študentov 1. letnika ter 125 rednih in 164 izrednih študentov 2. letnika.

Višja prometna šola je v prvem letu izvajanja študijskega programa redno zaposlovala ravnatelja, referentko, organizatorja praktičnega izobraževanja, v okviru zavoda pa izvajala računovodske storitve in storitve knjižnice. Do začetka študijskega leta 2007/2008 se je kadrovska zasedba glede na število študentov in sistematizacijo povečala – redno zaposlenih je 11, od tega 6 predavateljev.

Praktično izobraževanje študentov Že od začetka delovanja Višje prometne šole je bilo praktičnemu izobraževanju namenjeno veliko pozornosti – vsi višješolski študijski strokovni programi temeljijo na povezavah izobraževalnih programov z gospodarstvom. Praktično izobraževanje predstavlja povezavo med teoretičnimi vsebinami šolskega izobraževanja in praktičnim delom v realnih delovnih razmerah. V tem procesu partnersko sodelujejo študent, gospodarska družba in višja strokovna šola. Le kvalitetno sodelovanje med šolo in gospodarstvom zagotavlja takšen kader, ki v sodobnih pogojih gospodarjenja 93

uspešno sledi zahtevam gospodarstva. Sodelovanje z mnogimi podjetji našim študentom omogoča praktično izobraževanje, strokovne ekskurzije, izdelavo seminarskih nalog in ne nazadnje izdelavo diplomskih del, usmerjenih v reševanje praktičnih problemov iz prometa, poštnega prometa in komunale. Število podjetij, s katerimi sodelujemo, se nenehno povečuje. Zaradi povečanega vpisa študentov in novih oblik študija v študijskem letu 2007/2008 praktično izobraževanje vodita dva organizatorja praktičnega izobraževanja.

Prostorska zasedba Predavanja, seminarske vaje in laboratorijske vaje so na začetku izvajanja višješolskih programov potekale v za ta namen na novo urejeni in sodobno računalniško opremljeni predavalnici in tudi v ostalih učilnicah srednje šole. Zaradi povečevanja vpisa in širitve programov smo zaradi prostorske stiske uredili še več manjših predavalnic, kabinete za predavatelje, zbornico za zunanje predavatelje, v letošnjem pa letu še prizidek k šoli, kjer bodo za predavanja na voljo še dve večji predavalnici, kabinet za predavatelja in sanitarije.

Dr uga podelit ar odnem domu Maribor le Druga podelitee v diplom v N Nar arodnem letta 2006 94

Drugi pomembni dogodki: Študentje VPŠ so se organizirali in ustanovili Študentski svet VPŠ; predsednik ŠS VPŠ je pozval predstavnike študentov ostalih višjih strokovnih šol v Sloveniji k ustanovitvi skupnosti študentov višjih strokovnih šol in 21. 11.

2003 na VPŠ sklical ustanovni sestanek. Ustanovljeno je bilo Združenje študentov višjih strokovnih šol Slovenije, vodenje je prevzel študent VPŠ.

28. 10. 2004 so v knjižnici Prometne šole potekali prvi trije zagovori diplomskih nalog. Na slovesni podelitvi diplom 5. 6. 2007 je ravnatelj dr.

Anton Pepevnik podelil diplomo študentu – 100. diplomantu VPŠ.

V študijskem letu 2006/2007 se je na VPŠ v skladu z Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju oblikoval strateški svet.

Višja prometna šola je postala članica Konzorcija višjih strokovnih šol v Mariboru, katerega namen je prispevati k večji prepoznavnosti višjih strokovnih šol in višjega strokovnega izobraževanja v javnosti.

Diplomanti VPŠ so na ustanovitveni seji 7. 2. 2008 ustanovili Klub diplomantov, katerega glavni cilji so druženje diplomantov VPŠ, seznanjanje z novostmi študijskih programov in z novostmi v stroki, skrb za ugled poklicev in za njihovo promocijo, skrb za trajnostni razvoj strokovnega področja, …

Novembra 2007 je VPŠ začela z aktivnostmi v projektu Erasmus.

Podelit ar odnem domu Maribor le 7 odelitee v diplom v N Nar arodnem letta 200 2007 95

Tabela 3 1: Pr edme tnik za višješols ki sstr tr ok ovni pr ogr am Logis tično inž enirs tv o.

31: Predme edmetnik višješolski trok oko progr ogram Logistično inženirs enirstv tvo. ššt. t.

pr edme predme edmett

KOMUNIKA CIJ A OMUNIKACIJ CIJA Poslovno komuniciranje in vodenje (PKV) Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ) Računalništvo in informatika v logistiki (RAI) Praktično izobraževanje 1 (PRI 1K) LOGIS TIKA OGISTIKA Logistični sistemi (LOS) Varnost v prometu in varstvo pri delu (VPD) Praktično izobraževanje 1 (PRI 1L) OB VEZNI PREDMET OBVEZNI P6 Uporabna matematika v logistiki (UML) TNI PR OMET 1 M3 CES CESTNI PROMET P7 Teorija prometnega toka (TPT) P8 Prevozna sredstva cestnega prometa (PSC) D3 Praktično izobraževanje 1 (PRI 1C) OMET 1 M4 ŽELEZNIŠKI PR PROMET P9 Prevozna sredstva železniškega prometa (PSŽ) P10 Infrastruktura železniškega prometa (IŽP) D4 Praktično izobraževanje 1 (PRI 1Ž) OVN A LLOGIS OGIS TIKA 1 M5 POSL POSLO VNA OGISTIKA P11 Trženje in kakovost storitev (TKS) P12 Logistična infrastruktura (LIN) D5 Praktično izobraževanje 1 (PRI 1P) OGIS TIKA 1 M6 VOJAŠKA LLOGIS OGISTIKA P13 Oborožitveni sistem in vojaška oprema (OVO) P14 Vojaška geografija (VGE) D6 Praktično izobraževanje 1 (PRI 1V) A LLOGIS OGIS TIKA 1 M7 POŠTN POŠTNA OGISTIKA P15 Tehnologija poštnih procesov I (TPP1) P16 Intralogistika v poštni dejavnosti (IPD) D7 Praktično izobraževanje 1 (PRI 1Pš) TN A LLOGIS OGIS TIKA 1 M8 TRANSPOR TRANSPORTN TNA OGISTIKA P17 Logistika notranj. transpor. in skladiščenja (LTS) P18 Tarifni sistem in kalkulacije (TSK) D8 Praktično izobraževanje 1 (PRI 1T) OVNO – PRA VNI SIS TEM M9 POSL POSLO PRAVNI SISTEM P19 Ekonomika podjetja (EKP) P20 Pogodbeno pravo (PPR) D9 Praktično izobraž. v poslovnem procesu (PRI 2P) TNI PR OMET 2 M10 CES CESTNI PROMET P21 Organizacija cestnega prometa (OCP) P22 Urbanizacija prometa in cestna infrastruk. (UCI) P23 Tehnologija cestnega prometa (TCP) D10 Praktično izobraževanje 2 (PRI 2C) M1 P1 P2 P3 D1 M2 P4 P5 D2

96

ob ont aktnih ur skupno kr ed. obvvezno/ letnik š tevilo kkont ontaktnih kred.

PR SV LV skupaj š tev. ur točk izbir no izbirno š tud.dela

obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno izbirno obvezno obvezno obvezno izbirno obvezni obvezno obvezno izbirno obvezno obvezno obvezno izbirno obvezno obvezno obvezno izbirno obvezno obvezno obvezno izbirno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno izbirno obvezno obvezno obvezno obvezno

1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2

48 24 24 96 48 36 - 84 12 - 48 60

180 150 180 90

36 24 36 24

- 60 - 60

180 150 120

48 48

- 96

210

48 36 36 24

- 84 - 60

210 150 180

36 24 48 36

- 60 - 84

150 210 180

36 24 48 36

- 60 - 84

150 210 180

48 36 36 24

- 84 - 60

210 150 180

36 24 48 36

- 60 - 84

150 210 180

36 24 48 36

- 60 - 84

150 210 180

48 24 24 96 48 24 - 72

210 150 90

60 60 48 24 60 60

210 150 240 300

- 120 - 72 - 120

20 6 5 6 3 15 6 5 4 7 7 18 7 5 6 18 5 7 6 18 5 7 6 18 7 5 6 18 5 7 6 18 5 7 6 15 7 5 3 30 7 5 8 10

š t.

pr edme predme edmett

ob ont aktnih ur skupno kr ed. obvvezno/ letnik š tevilo kkont ontaktnih kred.

PR SV LV skupaj š tev. ur točk izbir no izbirno š tud.dela

OMET 2 M11 ŽELEZNIŠKI PR PROMET izbirno P24 Tehnologija železniškega prometa (TŽP) obvezno P25 Organizacija železniškega prometa (OŽP) obvezno P26 Signalnovarnost. in telekomunik. naprave (SVN) obvezno D11 Praktično izobraževanje 2 (PRI 2Ž) obvezno OVN A LLOGIS OGIS TIKA 2 M12 POSL POSLO VNA OGISTIKA izbirno P27 Logistika v gospodarskih družbah (LGD) obvezno P28 Načrtovanje logističnih procesov (NLP) obvezno P29 Oskrbovalne verige (OSV) obvezno D12 Praktično izobraževanje (PRI 2P) obvezno OGIS TIKA 2 M13 VOJAŠKA LLOGIS OGISTIKA izbirno P30 Nacionalna in mednarodna varnost (NMV) obvezno P31 Vojaško voditeljstvo in menedžment (VVO) obvezno P32 Taktika z logistiko (TAK) obvezno D13 Praktično izobraževanje 2 (PRI 2V) obvezno A LLOGIS OGIS TIKA 2 M14 POŠTN POŠTNA OGISTIKA izbirno P33 Tehnologija poštnih procesov II (TPP2) obvezno P34 Logistika poštne dejavnosti (LPD) obvezno P35 Organizacija poštne dejavnosti (OPP) obvezno D14 Praktično izobraževanje 2 (PRI 2Pš) obvezno TN A LLOGIS OGIS TIKA 2 M15 TRANSPOR TRANSPORTN TNA OGISTIKA izbirno P36 Manipulacijska mehanizacija (MME) obvezno P37 Tehnologija in organizacija transporta (TOT) obvezno P38 Prometna geografija (PGE) obvezno D15 Praktično izobraževanje 2 (PRI 2T) obvezno IZBIRNI PREDMETI izbirno P39 Načrtovanje bojnih delovanj (NBD) izbirni P40 Vojaška zgodovina (VZG) izbirni P41 Špedicija in transportno zavarovanje (ŠTZ) izbirni P42 Tehnično risanje in projektna dokumentacija (TRD) izbirni P43 Trženje in komerc. poslovanje v žel. prometu (TKPŽ) izbirni P44 Trženje poštnih storitev (TPS) izbirni P45 Ekonomika poštnega poslovanja (EPP) izbirni P46 Bančništvo in prodaja (BIP) izbirni P47 Osnove poštne dejavnosti (OPD) izbirni P48 Poznavanje tovora v logističnih sistemih (PTL) izbirni Pr os ni pr edme Pros ostto izbir izbirni predme edmett obvezno D16* Diplomsko delo (DDE) obvezno SKUP AJ SKUPA

2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2

60 60 60 60 48 24

- 120 - 120 - 72

210 240 150 300

60 36 60 60 48 48

- 96 - 120 - 96

180 240 180 300

36 36 60 48 72 72

- 72 - 108 - 144

150 210 240 300

60 48 60 60 48 48

- 108 - 120 - 96

180 240 180 300

60 48 60 60 48 36

- 108 - 120 - 84

180 240 180 300

36 36 36 36 36 36 36 36 36 36

-

60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60

150 150 150 150 150 150 150 150 150 150 150 150

30 7 8 5 10 30 6 8 6 10 30 5 7 8 10 30 6 8 6 10 30 6 8 6 10 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5

96 2000

3600

120

24 24 24 24 24 24 24 24 24 24

612 432

Izobraževanje po programu se bo pričelo v študijskem letu 2008/2009. Program je prilagojen bolonjskim načelom izobraževanja in je ovrednoten s kreditnimi točkami po sistemu ECTS.

97

Tab. 32: Pr edme tnik za višješols ki sstr tr ok ovni pr ogr am V ars tv o ok ol ja in kkomunala. omunala.

Predme edmetnik višješolski trok oko progr ogram Vars arstv tvo okol olja ššt. t.

pr edme predme edmett

ob ont aktnih ur skupno kr ed. obvvezno/ letnik š tevilo kkont ontaktnih kred.

PR SV LV skupaj š tev. ur točk izbir no izbirno š tud.dela

KOMUNIKA CIJ A OMUNIKACIJ CIJA obvezno Poslovno sporazumevanje in vodenje (PSV) obvezno Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ) obvezno Računalništvo in informatika (RAI) obvezno Praktično izobraževanje 1K (PRI 1K) obvezno NARA OVNE OSNO VE ARAVVOSL OSLO OSNOVE obvezno Okoljsko naravoslovje 1 (ONA1) obvezno Okoljsko naravoslovje 2 (ONA2) obvezno Tehnično risanje in dokumentacija (TRD) obvezno OK OLJSKI OSKRB OVALNI SIS TEMI OKOLJSKI OSKRBO SISTEMI obvezno Oskrba z vodo (VOD) obvezno Odvajanje in čiščenje odpadne vode (OČV) obvezno Gospodarjenje z odpadki (GOD) obvezno Praktično izobraževanje 1S (PRI 1S) obvezno ZAK ONOD A JA IN EK ONOMIKA ZAKONOD ONODA EKONOMIKA obvezno Varstvo okolja in zakonodaja (VOZ) obvezno Okoljske dajatve in financiranje (ODF)* izbirno* Ekonomika podjetja in podjetništvo (EPP)* izbirno* Praktično izobraževanje 2Z (PRI 2Z) obvezno UREJ ANJE PR OS AVNE SL UŽBE UREJANJE PROS OSTTORA IN JJA SLUŽBE izbirno Urbanizem (URB) obvezno Zdravstvena hidrotehnika in sanitarno inžen. (ZHS) obvezno Komunalna energetika (KOE) obvezno Praktično izobraževanje 2U (PRI 2U) obvezno KOMUN ALN A INFRAS TR UK TURA OMUNALN ALNA INFRASTR TRUK UKTURA izbirno Prometne in zelene površine (PZP)** izbirno** Zimska služba (ZIM)** izbirno** Urejanje podeželja in varstvo narave (PVN)** izbirno** Toplogredni plini (TGP)** izbirno** Sanacija starih bremen in narav. nesreč (SAN)** izbirno** Izbrana poglavja iz ravnanja z odpadki (IOD)** izbirno** Praktično izobraževanje 2J (PRI 2J) obvezno INDUS TRIJSK O ONEZN AŽEV ANJE INDUSTRIJSK TRIJSKO ONEZNAŽEV AŽEVANJE izbirno Energija v proizvodnji (ENE) obvezno Varstvo zraka (VAZ) obvezno Požarna, procesna in tehnološka voda (PPT) obvezno Praktično izobraževanje 2I (PRI 2I) obvezno VARS OLJ A V PR OIZV ODNJI ARSTT VO OK OKOLJ OLJA PROIZV OIZVODNJI izbirno Toplogredni plini (TGP)** izbirno** Sanacija starih bremen in narav. nesreč (SAN)** izbirno** Izbrana poglavja iz ravnanja z odpadki (IOD)** izbirno** Čiščenje industrijskih odpadnih voda (ČIV)** izbirno** Hrup (HRP)** izbirno** Nevarne snovi v proizvodnji (NSP)** izbirno** Praktično izobraževanje 2P (PRI 2P) obvezno pr os ni pr edme ob pros ostt o izbir izbirni predme edmett obvvezno D8 diploms ob diplomskko delo obvvezno M1 P1 P2 P3 D1 M2 P4 P5 P6 M3 P7 P8 P9 D2 M4 P10 P11 P12 D3 M5 P13 P14 P15 D4 M6 P16 P17 P18 P19 P20 P21 D5 M7 P22 P23 P24 D6 M8 P19 P20 P21 P25 P26 P27 D7

98

1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2

96 36 72 204 36 12 24 72 36 24 - 60 24 - 48 72 72 36 24 12 132 36 36 60

24 12 12 72 24 24 24

96 48 48 48

24 12 12 12

36 12 24 60 24 24 12

132 48 48 36 264 84 84 96

120 - 60 - 60 - 60

132 36 36 204 48 24 12 84 36 - 12 48 48 12 12 72

48 48 36 48 48 48

12 12 24 24 12 12

12 12 12 12 12

216 72 72 72 72 72 72

204 48 12 12 72 36 12 12 60 48 12 12 72

48 48 48 36 36 48

24 12 12 12 24 12

12 12 24 12 12

216 72 72 72 72 72 72

590 180 150 170 90 330 120 120 90 960 180 180 210 390 360 150 150 150 60 550 150 90 120 190 600 150 150 150 150 150 150 150 550 120 120 120 190 600 150 150 150 150 150 150 150

20 6 5 6 3 11 4 4 3 29 6 6 7 10 12 5 5 5 2 18 5 3 4 6 20 5 5 5 5 5 5 5 18 4 4 4 6 20 5 5 5 5 5 5 5 5 5 ***

* izbere se eden od obeh predmetov ** izberejo se trije od šestih predmetov *** študent/študentka dodatnih 5 KT doseže v okviru praktičnega izobraževanja Izobraževanje po programu se bo pričelo v študijskem letu 2008/2009. Program je prilagojen bolonjskim načelom izobraževanja in je ovrednoten s kreditnimi točkami po sistemu ECTS.

99

Informacijskokomunikacijska tehnologija pri izobraževanju za promet, transport in logistiko Splošno je znano, da je informacijska-komunikacijska tehnologija prisotna v vseh dejavnostih. V samem začetku razvoja informacijske komunikacijske tehnologije smo vključili računalništvo tudi v praktični pouk.

V šolskem letu 1985/86 se dijaki prvič praktično učijo računalništva na osmih računalnikih Commodore C64. Dijaki oddelka se delijo v dve skupini. Pri računalniku sta bila dva dijaka, katera sta izmenjaje neposredno reševala praktične naloge. Na sliki je prikazan primer praktične naloge.

Dobro sodelovanje Prometne šole z Železniškim gospodarstvom Ljubljana v šolskem letu 1987/88 omogoči učenje uporabe aplikacij informacijskega sistema za upravljanje prometa. Železniško gospodarstvo Ljubljana je opremila učilnico v Mariboru s petimi terminali UTS 400, digitalno projekcijo ter je vzpostavila neprekinjeno modemsko povezavo na informacijski sistem Slovenskih železnic.

V obdobju od leta 1988 do 1990 se je naučilo 383 dijakov osnov terminalskih naprav in se je usposobilo za praktično uporabo osnov Mapper-ja, aplikacije za upravljanje potniškega prometa, tovornega prometa in manipulacij s pošiljkami.

100

S pomočjo rračunalnik ačunalnik ov so di jaki ačunalniko dijaki izdelali sstr tr ok ovno br ošur o za trok oko brošur ošuro tovor ne vvagone agone orne

Skupaj z Slovenskimi železnicami, Zavodom za šolstvo in šport, ter podjetjem PC izobraževanje in storitve – MURCOM Maribor leta 1989 pristopimo izdelavi projekta opreme za računalniško učilnico.

Zavod za šolstvo in šport je razvil projekt RAČEK (računalniška eksplozija) za opremljanje gimnazij in srednjih strokovnih šol z računalniško opremo.

Naša šola se je prva v precejšnji meri razlikovala po vsebinskih sklopih od projekta RAČEK, saj je bilo potrebno obdržati vsebinske sklope aplikacij informacijskega sistema Slovenskih železnic. S pomočjo Slovenskih železnic smo sami našli tehnično rešitev delovanja treh sistemov na osebnih računalnikih. Projekt je novembra 1989 podprl tudi Zavod za šolstvo in šport.

Prvo večnamensko računalniško učilnico smo leta 1990 opremili z devetimi delovnimi postajami tipa PC AT286 – 1 MB notranjega pomnilnika, 40 MB trdega diska z vgrajeno PEP emulacijsko strojno in programsko opremo. Namestili smo tudi strežnik PC AT386 – 4 MB notranjega spomina, 80 MB trdega diska, 80 Mb tračno enoto, z naloženim sistemom Novel 2. 15 za lokalno komuniciranje. Informacijski sistem Slovenskih železnic smo komunikacijsko povezali z modemom RAD ASM – 10 in multiplekserjem ‘UNISYS’.

V šolskem letu 1982/83 z operacijskim sistemom Windows se je pojavila potreba po zmogljivejši strojni opremi. V računalnikih PC AT286 smo zamenjali osnovne plošče z novimi tipa PC AT 386 – 4 MB notranjega spomina. Ta oprema je funkcionirala vse do 20. 6. 2002.

S to opremo se je računalništva in informatike od šolskega leta 1990/91 do 1996/ 97 naučilo 756 dijakov. Naučili so se tudi osnov terminalskih naprav ter se praktično usposobili uporabljati osnove Mapper-ja, aplikacij za upravljanje potniškega prometa, tovornega prometa, manipulacij s pošiljkami, delo lokomotiv, ponudbe in obračun storitev v tovornem prometu in poslovno informacijskega sistema.

Tečaj za dela kih žželeznic eleznic delavvce Slo Slovvens enskih 101

Med drugim se je na naši šoli v letih od 1991 do 1997 usposobilo 133 udeležencev Slovenskih železnic. Bili so vodje organizacijskih enot, pomočniki vodij organizacijskih enot, šefi sekcij, šefi postaj, pomočniki šefov postaj, operativni pomočniki, tehnologi, strokovni učitelji, referenti za promet in komercialo ter drugo železniško osebje. Naučili so se uporabljati strojno in programsko opremo informacijskega sistema za podporo izvajanju prometa (ISSŽP).

Ob neprekinjenem projektnem načrtovanju informacijske komunikacijske tehnologije za podporo izobraževanju v prometu, transportu in logistiki smo se leta 1995 prijavili na razpis za sofinanciranje opreme na Ministrstvo za šolstvo in šport. Decembra 1996 smo opremili novo računalniško učilnico z 16 računalniki za dijake tipa Pentium I/100 Mhz; 16 MB notranjega spomina, 1,6 GB trdega diska in enim računalnikom Pentium I/100 Mhz; 32 MB notranjega spomina, 1,6 GB trdega diska za učitelja. Vsi računalniki so bili prvič povezani na internet.

Pri tej opremi je 557 dijakov izdelalo seminarske, projektne ter raziskovalne naloge s strokovno tematiko. Med drugim se je 83 udeležencev Slovenskih železnic naučilo osnov računalništva, osnov operacijskega Windows 3. 1, praktične uporabe Microsoft WORD-a 6. 0 in Microsoft Excel-a.

Od 1. do 4. marca 1999 je Prometni inštitut Slovenskih železnic v naši računalniški učilnici izvedel mednarodni tečaj v angleškem jeziku za aplikacijo TER Database (Trans European Railway). Na tečaju so bili udeleženci prometnih ministrstev držav: Avstrije, Bosne, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Slovenije in Ukrajine.

Delo vna mes ža Delovna mestta z zas zastta vami dr drža žavv

Železničars ke kkape, ape, ki so jih udele Železničarsk udeležž enci podarili šoli

Ministrstvo za šolstvo in šport je na osnovi naše projektne dokumentacije 20. 06.

2002 v celoti financiralo 16 računalnikov Pentium II/866 MHz – 128 MB notranjega spomina; 20 GB trdega diska. S temi računalniki smo zamenjali računalnike PC AT286 – 1 MB notranjega pomnilnika, katere smo uporabljali vse od 31. 12. 1989.

Takoj po ustanovitvi Višje prometne šole se je potreba po informacijsko komunikacijski tehnologiji znatno povečala. Višja šola je leta 2003 nabavila 17 računalnikov Pentium III/2. 4 MHz s katerimi je zamenjala računalnike Pentium I/100 MHz. Imeli 102

smo dve razmeroma dobro opremljeni računalniški učilnici. Predvsem s strani praktičnega pouka potreba raste in višja šola se odloči, da jeseni leta 2005 opremi še eno računalniško učilnico.

Ministrstvo za šolstvo in šport je decembra 2007 financiralo standard opreme za izvajanje praktičnega pouka oziroma praktičnih vaj v prometnotransportnem in logističnem izobraževanju.

Udele ža Udeležž enci dr drža žavv na T Trraining Course on the Im plement ation Implement plementation of Res tr uctur ed TER Dat abank Restr tructur uctured Databank

S strokovnimi spletnimi portali in specifičnimi strokovnimi programskimi orodji: Civil 3D AutoCAD 2007, VIA 2000 in PRORAIL, CVS Mobile, Multimedijskim paketom za cestno prometne predpise, Sidra intersection 3. 0, MapPoint EUROPE with GPS Locar, CorelDRAW Graphics Suite X3, izvajamo praktični pouk za Prometnega tehnika oziroma ta orodja so namenjena tudi prenovljenemu izobraževalnemu programu Logističnega tehnika.

Pouk inf or matik infor ormatik matikee …

103

Svečana ootv tv orit aktični pouk 7 tvorit oritee v učilnice za pr praktični pouk,, 7 7.. juni junijj 200 2007

Zahvaljujem se Ministrstvu za šolstvo in šport, Slovenskim železnicam, zavodom, predvsem pa vsem sodelavcem naše šole za podporo pri zahtevnem delu uvajanja, ter izvajanja sodobnega izobraževanja s podporo informacijske komunikacijske tehnologije.

Mari jan URN AUT om.

Marijan URNA UT,, univ univ.. dipl. inž. pr prom.

104

Strokovna srečanja Prometnih šol Začetki strokovnih srečanj železniških šol SFR Jugoslavije segajo v obdobje pred letom 1991. Srečanja so bila v Skopju, Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Mariboru in Ljubljani.

V šolskem letu 2002/03 se je 23. aprila 2003 na Srednji strokovni in poklicni šoli Celje odvijalo 1. srečanje skupnosti srednjih šol prometa in zvez Republike Slovenije. Tekmovanje iz stroke je potekalo na prvem in drugem nivoju, v program pa je bil uvrščen še zabavni kviz. Na srečanju so sodelovale naslednje šole: Prometna šola Maribor, Srednja strokovna in poklicna šola Celje, Tehnični šolski center Nova Gorica – Poklicna in tehnična strojna in prometna šola, Srednja strokovna in poklicna šola Bežigrad in Srednja pomorska šola Portorož. Iz naše šole so na prvem nivoju sodelovali dijaki Beno Lorber, Ljubo Greifoner in Nina Ornik. Na drugem nivoju so sodelovali dijaki Danijel Tertinek, Janko Sevšek in Petra Prah. Pri zabavnem kvizu sta sodelovala dijaka Daniel Vidonja in Amadeja Marko. Spremljevalca sta bila ga.

Romana Orthaber in g. Franjo Friščič.

V naslednjem šolskem letu, to je v letu 2003/04, je 2. aprila 2004 srečanje gostila Prometna šola Maribor. Na srečanju so sodelovale naslednje šole: Prometna šola Maribor, Srednja strokovna in poklicna šola Celje, Tehnični šolski center Nova Gorica – Poklicna in tehnična strojna in prometna šola, Srednja strokovna in poklicna šola Bežigrad in Srednja pomorska šola Portorož. Tekmovanje iz stroke je potekalo na prvem in drugem nivoju, v program pa je bil uvrščen še zabavni kviz. Našo šolo so na prvem nivoju zastopali Ljubo Greifoner, Boštjan Jurančič in Andrej Sklušek.

Na drugem nivoju so sodelovali Mitja Pintarič, Sebastian Roškar in Oto Sakelšek.

Pri zabavnem kvizu sta ponovno sodelovala dijaka Daniel Vidonja in Amadeja Marko. Spremljevalec je bil g. Franjo Friščič.

V šolskem letu 2005/06 je srečanje potekalo na Srednji strojni in tehnični šoli Nova Gorica. Srečanja so se na nižjem nivoju udeležile naslednje šole: Prometna šola Maribor, Srednja strojna in prometna šola Nova Gorica, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad in Srednja poklicna in strokovna šola Celje. Na višjem nivoju so sodelovale naslednje šole: Prometna šola Maribor, Srednja strojna in tehnična šola Nova Gorica, Srednja strokovna in poklicna šola Bežigrad, Srednja poklicna in strokovna šola Celje in Srednja pomorska šola Portorož. Našo šolo so na nižjem nivoju zastopali dijaki Marjana Fras, haris Šišič, Darko Goznik in Vedran Petrovič. Na višjem nivoju pa so našo šolo zastopali Rok Murko, Miran Skledar, Bojan Šnajder in Mihael Dervarič. Mentorja sta bila g. Dušan Veršec in g. Boris Dežman.

105

Na nižjem nivoju so šole dosegle naslednje uvrstitve: 1. mesto je osvojila Srednja poklicna in strokovna šola Celje, 2. mesto je osvojila Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad, na 3. mesto se je uvrstila Srednja strojna in prometna šola Nova Gorica,l na 4. mesto se je uvrstila Prometna šola Maribor, na 5. mesto pa se je uvrstila Srednja pomorska šola Portorož.

Na višjem nivoju so šole dosegle naslednje uvrstitve: 1. mesto je osvojila Prometna šola Maribor, 2. mesto je osvojila Za pr kupni uvrs titvi so se tr udili prvvo mes mestto v ssk uvrstitvi trudili Srednja strojna in prometna šomaja 200 7vP or ožu orttor oro 2007 Por la nova Gorica, 3. mesto je osvojila Srednja poklicna in strokovna šola Celje, 4. mesto je osvojila Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad, 5. mesto pa je osvojila Srednja pomorska šola Portorož.

Med posamezniki je 1. mesto osvojil naš dijak Bojan Šnajder, ki je osvojil 86 točk ter je za nagrado dobil športno kolo. 2. mesto sta si delila dijak Rok Murko, prav tako dijak naše šole in Alan Pahor, dijak Srednje strojne in prometne šole Nova Gorica.

Osvojila sta 85 točk.

V šolskem letu 2006/07 je srečanje gostila Srednja pomorska šola Portorož. Srečanja so se na nižjem nivoju udeležile naslednje šole: Prometna šola Maribor, Srednja strojna in prometna šola Nova Gorica, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad in Srednja poklicna in strokovna šola Celje. Našo šolo so več kot odlično zastopali nalsednji dijaki: Peter Domjan, Vedran petrovič, Kristjan Herženjak in Dejan Kerčmar.

Na višjem nivoju so tekmovale naslednje šole: Prometna šola Maribor, Srednja strojna in prometna šola Nova Gorica, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad, Srednja poklicna in strokovna šola Celje in Srednja pomorska šola Portorož. Našo šolo so prav tako več kot odlično zastopali naslednji dijaki: Klavdija Žunec, Katja Pastva, Maja Kukovec in Davor Galun.

Naši dijaki so si z odličnim nastopom priborili 1. mesto. Na 2. mesto se je uvrstila Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad, 3. mesto je osvojila Srednja poklicna in strokovna šola Celje. Na 4. mesto se je uvrstila Srednja strojna in tehnična šola Nova Gorica, 5. mesto pa je zasedla Srednja pomorska šola Portorož.

Mari jan URN AUT om.

Marijan URNA UT,, univ univ.. dipl. inž. pr prom.

106

Šport v petdesetih letih šole Šport je tako sestavni del življenja in delovanja šole.

Na tem mestu ne bi govorili o posameznih imenih. Enostavno jih je preveč. Skozi 50 let se je nabralo veliko priznanj, medalj, pokalov, ki so jih osvojili dijaki in mentorji naše šole. Organizirano je bilo veliko število tekmovanj v posamičnih in ekipnih športih.

Našo šolo so obiskovali in jo še obiskuje veliko število dijakov, ki so osvojili tudi naslove državnih prvakov. Vse to je zahtevalo uvedbo nekaterih novosti na tem področju (npr. športni oddelki).

Vsi na šoli smo ponosni na naše di jak jiho orje, saj se za dijak jakee in n njiho jihovve ment mentorje, zavvedamo, da as! sežž e v de devveto vvas! dober glas se Marjan R OZMAN of.

RO ZMAN,, pr prof.

Nogomet najpopularnejši šport na šoli Nogomet na šoli sega daleč nazaj, vse do ustanovitve šole. V letu 1969, ko sem obiskoval šolo, nam je bil mentor učitelj strokovno teoretičnih predmetov Andrej Rutar. Od leta 1982 pa do danes sem sam mentor nogometne sekcije. Od leta 1998 naprej deluje na šoli nogometna sekcija v okviru Športnega društva Zeleni val. Nogomet je na šoli popularen.

107

Od leta 1982 pa do danes je bilo vključenih okoli 600 dijakov in dijakinj. Udeležili smo se na okoli 100 turnirjev in odigrali okoli 400 tekem.

Na področnem prvenstvu srednjih strokovnih šol je naša šola večkrat dosegla visoke uvrstitve. V šolskem letu 1982/83 je tedanja ekipa dosegla 3. mesto.

V šolskem letu 1983/84 je šolPr ed zač om pri jat el js ke nogome tne ttekme ekme Pred začeetk tkom prijat jatel eljs jsk nogometne ska ekipa dosegla 1. mesto. Ta 73 med di jaki in t ečajniki šole le t a 1 9 dijaki tečajniki let 19 dosežek so dijaki ponovili v šolskem letu 1985/86, medtem ko so bili v šolskem letu 1989/90 tretji. Šolska ekipa je ponovno zasedla 1. mesto v šolskih letih 1990/91,1991/92 in 1992/93. V šolskih letih 1993/94 in 1994/95 so nogometaši dosegli 2. mesto. Po najvišjem mestu so nogometaši ponovno posegli v šolskem letu 1995/96. V šolskih letih 1997/98, 1998/99 in 2006/07 je šolska ekipa zasedla 3. mesto.

V polfinalih srednješolskega državnega prvenstva je naša šola prav tako dosegala visoke uvrstitve. V šolskem letu 1986/87 je polfinale potekalo v Celju, naša šola pa je dosegla 1. mesto. Uspeh je ponovila v šolskem letu 1991/92, ko je polfinale pote-

Pr ednejšols kem dr ža vnem pr tvu v Cel ju le 993 Prvvo mes mestto na sr srednejšols ednejšolsk drža žavnem prvvens enstvu Celju letta 1 1993 108

kalo v Mariboru ter v šolskem letu 1992/93 v Celju. V šolskem letu 1994/95 je polfinale srednješolskega državnega prvenstva gostil Maribor, naša šola pa je dosegla 2. mesto. Enak uspeh so nogometaši naše šole ponovili v šolskem letu 1995/96, ko je polfinale potekalo na Ptuju.

Finala srednješolskega državnega prvenstva so naši šoli prinašala lepe uvrstitve. V šolskem letu 1986/87 je finale potekalo v Celju, nogometaši naše šole pa so se uvrstili na 6. mesto. V šolskem letu 1991/92 je ekipa v Novem mestu dosegla 2. mesto, v šolskem letu 1992/93 pa so v Celju dosegli 1. mesto. V šolskem letu 1993/94 je finale ponovno potekalo v Celju, naša šola pa je dosegla 5. mesto. V naslednjem šolskem letu, to je v letu 1994/95, so v Velenju dosegli 4. mesto, v šolskem letu 1995/96 pa so bili na Ptuju tretji.

Finalna uvrs tit elik em tur nirju v Maribor u uvrstit titee v na vvelik elikem turnirju Mariboru Na Olimpiada železniških šol, ki je v šolskem letu 1989/90 potekala v Sarajevu, je takratna ekipa naše šole dosegla 1. mesto.

Na tekmovanju železničarjev znotraj sekcije iz Maribora se je naša šola v šolskem letu 1989/90 uvrstila na 1. mesto, enako uvrstitev pa je dosegla tudi na državnem tekmovanju v Divači, ki je potekalo v šolskem letu 1990/91.

Na turnirju, ki je v šolskem letu 1983/84 ob dnevu mladosti potekal v Mariboru, so tako dijaki kot dijakinje dosegli 1. mesto. V tem šolskem letu je potekalo še medobčinsko tekmovanje, na katerem so dijakinje dosegle 3. mesto, dijaki pa so se uvrastili na 2. mesto.

109

Tretje mes kem sr edn ješols kem nogome tnem ttekmo ekmo ju le mestto na med občins občinsk sredn ednješols ješolsk nogometnem ekmovvan anju letta 200 7 2007

Nogome kem ttekmo ekmo ju le 7 ogomettašice dosegle 4. mes mestto na med občins občinsk ekmovvan anju letta 200 2007 110

Ob 40. obletnici Srednje zdravstvene šole v šolskem letu 1986/87 je naša šola dosegla 1. mesto.

Na turnirju v Rušah se je v šolskem letu 1985/86 naša šola uvrstila na 1. mesto. V šolskem letu 1987/88 je turnir ponovno potekal v Rušah, naša šola pa je ponovila uspeh iz šolskega leta 1985/86 in ponovno osvojila 1. mesto. V naslednjem šolskem letu je turnir potekal v Mariboru, nogometaši pa so osvojili 2. mesto. V istem šolskem letu je bil turnir tudi v Slovenji vasi, naši nogometaši pa so se uvrstili na 1. mesto. V šolskem letu 1989/90 je bil turnir v Slovenj Gradcu, naša šola pa je turnir zaključila kot prva. Slovenj Gradec je ponovno gostil turnir v šolskem letu 1993/94, naša šola ga je zaključila na 3. mestu. V šolskem letu 1994/95 je naša šola na turnirju v Vuzenici osvojila 3. mesto, naslednje šolsko leto pa je v Mariboru ponovno osvojila 1. mesto. Ljutomer je turnir gostil dve šolski leti zapored: v letu 2002/03 je naša šola dosegla 2. mesto, naslednje leto pa je ponovno osvojila 1. mesto. To je našim nogometašem uspelo tudi v šolskem letu 2005/06, ko so bili prvi na turnirju v Radencih.

Dve generaciji igralcev, ki sta najzaslužnejši za dobre rezultate v nogometu: od leta 1985 do leta 1990: Jerman, Hrženjak, Močnik, Robnik, Donko, Jakob, Gabor, Šprah, Muslimovič, Pavlovič, Mitar. od leta 1991 do leta 1996: Robin, Đukanić, Pepič, Lenart, Prelec, Grizold, Poljanec, Peskovič, Pekez, Lešnik, Kokol, Šnofl, Fridauer.

Ment or nogome Mentor nogometta Br ank o ŽVIKAR T Brank anko ŽVIKART

Šolsko športno društvo Zeleni val Šolsko športno društvo Zeleni val je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje, ki je bilo ustanovljeno zaradi skupnih interesov njegovih članov. Deluje že od leta 1997 na Prometni šoli Maribor, in sicer za uresničevanje interesov dijakov, študentov in zaposlenih.

V okviru društva potekajo: rokoborba, sambo, fitnes, namizni tenis, atletika, nogomet, judo, streljanje, košarka, pohodništvo in šah.

Z vadbo v našem društvu zagotavljamo članom (dijakom dijaškega doma, študentom in šolskim dijakom) zdravo in ustvarjalno preživljanje prostega časa, spoznavanje novih prijateljev in vrednot športa.

Dijaki so pod okriljem društva dosegli vidne športne uspehe, tako na občinskih, kakor tudi na državnih tekmovanjih.

Zadnja leta se je povečalo zanimanje dijakov za rokoborbo, judo in sambo.

(Sambo – samoobramba brez orožja. Sambo je v svetu priznan že od leta 1938, pri nas pa je še dokaj nepoznana športna panoga, ki je sestavljena iz najodličnejših 111

Us peh Dmitri ja Uspeh Dmitrija prvin vseh borilnih športov. FIAS je oznaka mednarodne sambo zveze). K temu je prav gotovo pripomogel vrhunski strokovnjak Dmitri Stoianov iz Moldavije, ki je v svoji trenerski karieri v rokoborbi ‘ustvaril’ dva svetovna prvaka in olimpijskega zmagovalca. Dmitri je v zadnjih letih gonilna sila društva.

Za ŠŠD Zeleni vval al Br ank a BANDUR Brank anka

Ekošola Ker je osveščanje mladih, nas samih in okolice o okoljskih problemih in varovanju okolja nujno v času, v katerem živimo, smo se v septembru 2004 odločili, da se pridružimo projektu evropskega združenja Ekošol.

Ekošola je projekt evropskega združenja in je sestavni del prizadevanj Evropske unije za okoljevarstveno izobraževanje. Nosilec projekta je sklad za okoljevarstveno izobraževanje Foundation for Environmental Education - FEE, ki je bil ustanovljen z namenom, da organizirano in načrtno pospeši okoljsko izobraževanje in ozaveščaža v . To je program, ki uvaja načrtno in nje. V ta projekt je v Evropi vključenih 30 dr drža žav celostno okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole. V Sloveniji poteka projekt, ki se imenuje Ekošola kot način življenja v okviru društva DOVES. 112

Za pridobitev ekozastave je bilo potrebno kar nekaj narediti.

Prvi korak je bila ustanovitev ekoprogramskega sveta, ki ga sestavljajo predstavniki dijakov, vodstveni delavci, predstavniki višje in srednje šole, dijaškega doma ter tehnično osebje.

Ustanovili smo ekokrožek, v katerega so vključeni dijaki, ki jih ekologija še posebej zanima. Veseli nas, da ima krožek vedno več članov. Analizirali smo stanje v okolju in pripravili načrt delovanja ekošole. Postavili smo koše za ločeno zbiranje odpadkov, poteka pa tudi akcija zbiranja odpadnih kartuš in tonerjev.

Sodelujemo tudi z ostalimi šolami v Sloveniji. Vsako leto smo se udeležili ekokvizov za srednje šole. Naša šola je 22. marca lani gostila dijake in mentorje enaindvajsetih slovenskih srednjih šol na državnem tekmovanju Ekokviz. Tema ekokviza je bila NATURA 2000. Dijaki so spoznali predvsem značilnosti območij NATURA 2000 v Sloveniji, zaščitene živalske in rastlinske vrste ter značilnosti habitatov.

Kviza se je udeležilo 55 dijakov, ki so tekmovali v treh kategorijah: gimnazije, srednje strokovne šole in srednje poklicne šole.

Dijaki vsako leto izdelajo plakate za razstavo plakatov srednjih ekošol pod naslovom Kaj lahko mladi naredimo za okolje?. Z likovnimi in literarnimi deli sodelujemo na razpisih z ekološko tematiko.

Veseli nas, da nam je predstavila in ponudila svoje izdelke gospa Kolarič, ki ima ekološko kmetijo in s katero uspešno sodelujemo.

Podpis ek olis tine v kn jižnici šole, 2 4. april 2006 ekolis olistine knjižnici 24.

113

Dijake najbolj veselijo izleti in ogledi. Ogledali smo si razstavo Nemirna zemlja v Prirodoslovnem muzeju in razstavo v Tehniškem muzeju v Zagrebu. Obiskali smo Pinus d. d. v Račah, kjer so nam predstavili proizvodnjo biodizla. Posebej smo bili veseli obiska ekološke kmetije Cojhter. Za svetovni dan voda smo si ogledali proizvodnjo v Mariborski livarni in na svetovni dan okolja centralno čistilno napravo Maribor. Obiskali smo tudi Kotlovnico na lesno biomaso za daljinsko ogrevanje na Vranskem.

Vsako leto je naše delo posvečeno izbrani temi s področja ekologije. Na ‘dan zemlje’ poteka pouk medpredmetno. Organiziramo okrogle mize, na katere povabimo strokovnjake posameznega področja.

S podpisom ekolistine pred dvema letoma smo pridobili ekozastavo, ki nas zavezuje, da nadaljujemo zastavljeno delo na področju ekološkega osveščanja in izpolnitvi načrtov, ki jih imamo v prihodnje. oordinat dinator ork ekošole Koor dinat or ka ek ošole Me tk a KR UNIČ, pr of.

Metk tka KRUNIČ, prof.

Tekmovanja iz matematike Bistvo matematike je v njeni večni mladosti.

E. T. Bell Leta 1984 se je na tedanji železničarski šoli organiziralo prvo matematično šolsko tekmovanje. Pozneje so učiteljice v naravoslovnem aktivu pripravile šolsko tekmovanje tudi iz fizike. Zanimivo in omembe vredno je tudi dejstvo, da so šolska tekmovanja od takrat potekala nemoteno in brez prekinitve. Tekmovanja se je v 18 letih, od začetka pa do letos, udeležilo več kot 1000 dijakov.

Med najuspešnejšimi dijaki je bil Borut Dretar, ki se je uvrstil na republiško tekmovanje iz matematike in logike, pri tem pa dosegel 3. mesto iz prvega predmeta, v tekmovanju iz logike pa je dosegel 2. mesto.

Leta 2001 smo se pridružili tekmovanju Evropski matematični kenguru. Komisija iz Društva matematikov, fizikov in astronomov je učence razdelila v 3 skupine; dijaki naše šole tekmujejo v skupini B – skupina tehničnih in strokovnih šol. Vsako leto so tudi naši dijaki med uspešnimi tekmovalci.

Dijaki se redno uvrščajo na regijska tekmovanja, kjer so zelo uspešni. Leta 2001 so prejeli dve srebrni priznanji, na regijskem tekmovanju leta 2002 pa so si dijaki prislužili že 4 srebrna priznanja. Državnega tekmovanja se je udeležil Branko Pulko.

Leta 2006 je našo šolo na državnem tekmovanju v Postojni zastopala Jasmina Brunčič.

114

Udele egi js kega ttekmo ekmo ja iz mat ematik e, april 2002 Udeležž enci rregi egijs jsk ekmovvan anja matematik ematike, Dijaki, ki so sodelovali na tekmovanjih, so bili več let zaporedoma nagrajeni z ekskurzijami, ki so potekale v sodelovanju z aktivom za tuje jezike in s strokovnim aktivom. Ogledali so si Benetke, Graz, se spoznali z Dunajem in Budimpešto, obiskali Ljubljano in Hišo eksperimentov…

AR, pr of.

Mir a JUG SKLED Mira SKLEDAR, prof.

Vsako leto že več kot 3.200.000 mladih matematikov iz več kot 30 držav sočasno rešuje naloge na tekmovanju Evropski matematični kenguru, med njimi jih je že več kot 80.000 iz Slovenije, od prvega razreda devetletne osnovne šole do zaključnega letnika srednje šole. To tekmovanje je postalo najbolj množično preskušanje znanja matematike, zaradi igrivo in zabavno zastavljenih matematičnih problemov pa zagotovo sodi tudi med najbolj priljubljena.

Tekmovanje Mednarodni matematični kenguru je potekalo 15. marca 2007 tudi na naši šoli. Sodelovalo je 90 dijakov vseh letnikov. 20 dijakov se je uvrstilo na regijsko tekmovanje.

V skladu s pravilnikom tekmovanja se lahko tekmovanja Kenguru udeležijo vsi učenci in dijaki, ki to želijo. DMFA Slovenije ne postavlja nikakršnih omejitev pri številu udeležencev iz posameznega razreda ali šole. Na regijsko tekmovanje pa se uvrstijo le najuspešnejši.

115

Na ttekmo ekmo ju v znan ju mat ematik ali rrazmišl azmišl jati ekmovvan anju znanju matematik ematikee smo mor morali azmišljati

Vsem sodelujočim smo čestitali za pogum in vztrajnost, najboljšim pa prav posebej za prikazano matematično znanje in logično razmišljanje.

Jolanda RADOLLI, pr of. prof.

Sedmo regijsko tekmovanje v znanju matematike Leta 2007 smo gostili 199 dijakov iz 14-ih šol naše regije (Srednja šola za gostinstvo in turizem, Gimnazija in srednja kemijska šola, Srednja elektro – računalniška šola, Srednja gradbena šola, Srednja zdravstvena šola Juga Polaka, Srednja šola za oblikovanje, Srednja strojna šola, Biotehniška šola, Lesarska šola, Srednja ekonomska šola, Srednja šola Slovenska Bistrica, Srednja trgovska šola, Živilska šola, Srednja prometna šola).

Pri organizaciji in pripravi tekmovanja smo sodelovali skoraj vsi. Vsi dijaki, delavci učitelji, ki smo jih zaprosili za pomoč, so nam jo prijazno ponudili, prav nihče je ni odklonil. Zato vsakomur in vsem še enkrat iskrena hvala.

Za prijazno pomoč pri izvedbi tekmovanja smo se zahvalili tudi vsem donatorjem in sponzorjem, še posebej pa naši ravnateljici ge. Mateji Turk, ki je prisluhnila našim 116

potrebam in upoštevala naše želje. Posebna zahvala gre vsako leto tudi vam, mentorji in učitelji matematike, ki skrbite za popularizacijo matematike, ohranjanje njene žlahtnosti in predvsem za vzpodbujanje in delo z našimi mladimi ljubitelji kraljice ved.

Na regijsko tekmovanje so se uvrstili najuspešnejši dijaki šolskega tekmovanja Kenguru. Takih je bilo kar 20.

Na državno tekmovanje se je uvrstil dijak 4b. razreda Domen Duh, ki si je zaslužil prav posebno čestitko. Veliko znanja in uspeha smo mu zaželeli tudi v Kranju aprila 2007.

Vsi tekmovalci in mentorji so za spomin na uspeh in prijetno počutje pri nas prejeli spominska darilca naše šole in sponzorjev.

Lidi ja Fideršek ganizat orica Lidija Fideršek,, or organizat ganizatorica Jolanda Radolli, pr ekmo omisi je predsednica ekmovvalne kkomisi omisije edsednica ttekmo

Tekmovanja iz tujih jezikov Tradicija šolskih tekmovanj iz tujih jezikov sega v zgodnja devetdeseta leta, o čemer pričajo obstoječi podatki. S pripravo in izvedbo tekmovanj smo pričeli, ker smo želeli našim dijakom omogočiti, da se izkažejo na področju, na katerem je bilo njihovo znanje še posebej dobro. Hkrati smo na šolskih tekmovanjih iz tujih jezikov na dveh nivojih lahko izbirali med najboljšimi, ki so se udeleževali regijskih in državnih tekmovanj.

Tako smo v šolskem letu 1990/91 organizirali verjetno prvo šolsko tekmovanje iz angleščine in nemščine. Na osnovi rezultatov omenjenega tekmovanja smo na državno tekmovanje iz angleščine poslali tri dijake, iz nemščine pa pet dijakov. Vsi dijaki so med konkurenčnimi gimnazijami in ostalimi srednjimi šolami dosegli vidne rezultate. Med omenjenimi dijaki je bil tudi Peter Greif, takrat dijak 2.c razreda, ki je osvojil peto mesto na državnem nivoju.

Uspeh Petra Greifa je ostalim pomenil velik izziv, zato smo s pripravami na naslednja tekmovanja dijake uspešno motivirali za dodatno delo tudi v novem šolskem letu.

V šolskem letu 1991/92 so potekala tekmovanja iz tujih jezikov, tradicijo smo nadaljevali še v naslednje šolsko leto, ko je na tekmovanju iz angleščine sodelovalo že okoli 80 dijakov, na tekmovanju iz nemščine pa 57 dijakov. Cilj tekmovanja je tudi tokrat bil vzpodbujanje dijakov h kvalitetnemu učenju tujih jezikov. Udeležba in dobri rezultati so dijakom omogočili, da so se udeležili nagradnega izleta v avstrijski Gradec.

117

Znanje naših dijakov je bilo iz leta v leto boljše, motivacija za delo še večja, zato smo v šolskem letu 1993/94 organizirali dodatno tekmovanje iz nemščine, s katerim smo izbrali kandidate za sodelovanje na regijskem in državnem tekmovanju iz tujih jezikov.

Nadaljevali smo tudi z organiziranjem nagradnih izletov in na Dunaj poslali petinštirideset najboljših dijakov, ki so tekmovali iz tujih jezikov, kakor tudi iz matematike.

V šolskem letu 1994/95 se je tekmovanja iz tujih jezikov udeležilo okoli 130 dijakov.

Ponovno so dosegli lepe rezultate, za trud in vložen napor smo jih želeli nagraditi, zato smo si skupaj ogledali Benetke.

Prizadevnost in želja dijakov sta pripomogli k organizaciji šolskega tekmovanja 1995/ 96, trud pa je bil poplačan z izletom na Blatno jezero.

Z organizacijo tekmovanj smo nadaljevali tudi v šolskem letu 1996/97, naši dijaki so se udeležili tudi regijskih oziroma državnih tekmovanj. Eden najbolj uspešnih dijakov je bil Rok Huber, dijak 3. B, ki je na državnem tekmovanju iz nemščine dosegel enaintrideseto mesto.

V šolskem letu 1997/98 so se naši dijaki ponovno izkazali. Najboljši med vsemi je bil Dejan Rogina, dijak 3. letnika, ki je na državnem tekmovanju iz nemščine dosegel enajsto mesto. Sledili smo tradiciji in najbolje uvrščene dijake nagradili z ekskurzijo na Avstrijsko Koroško. Šolsko leto 1998/99 je bilo v zgodovini tekmovanj verjetno najbolj uspešno. Državnega tekmovanja iz nemščine se je udeležilo 8 dijakov, med katerimi sta bila najbolj uspešna Dejan Rogina, ki je dosegel 10. mesto v kategoriji nemščina kot 1. tuji jezik in Denis Žmavc, ki je na tekmovanju v kategoriji nemščina kot drugi tuji jezik, dosegel 7. mesto. 18. maja 1999 sta oba omenjena dijaka prejela nagrade Slovenskega društva učiteljev nemškega jezika. Že omenjenim dosežkom na tekmovanju iz nemščine so se pridružili tudi dosežki na regijskem tekmovanju iz angleščine, kjer je Sandi Pohorec, dijak tretjega letnika, dosegel 5. mesto in se nato udeležil še državnega tekmovanja, ki je potekalo 20. aprila 1999 v Ljubljani, kjer se je uvrstil na 12. mesto.

Tekmovanja smo organizirali tudi v naslednjih šolskih letih, najboljše dijake pa nagradili z izleti na Dunaj (1999) in v Benetke (2000).

V šolskem letu 2000/01 je ponovno potekalo tekmovanje iz tujih jezikov, vendar nam nagradnega izleta ni uspelo organizirati, zato so najboljši dijaki dobili knjižne nagrade.

V šolskem letu 2001/02 so naši dijaki ponovno dosegli vidne rezultate. Dijaknja tretjega letnika, Sabina Pušnik, je bila na regijskem tekmovanju iz angleščine sedemnajsta in je le z las zgrešila uvrstitev na državno tekmovanje. Opazne rezultate so dosegli tudi dijaki, ki so se udeležili državnega tekmovanja iz nemščine. Ponovno smo organizirali izlet na Dunaj, ki se ga je udeležilo triinštirideset najboljših dijakov, ki so sodelovali na šolskih tekmovanjih iz tujih jezikov, matematike in stroke.

118

V šolskem letu 2002/ 2003 se je tekmovanja udeležilo 84 dijakov. 13 najboljših se je udeležilo nagradnega izleta v Zagreb. Dijaki tretjih letnikov so se istega leta udeležili tudi regijskih oziroma državnih tekmovanj iz tujih jezikov.

V šolskem letu 2003/2004 se je šolskega tekmovanja udeležilo 95 dijakov, 20 najboljših smo peljali na nagradni izlet na avstrijsko Koroško. Na državnem tekmovanju iz nemščine so naši dijaki dosegli zelo dobre rezultate, najuspešnejša je bila Monika Krajnc, ki je dosegla 28. mesto. Regijskega tekmovanja iz angleškega jezika se je udeležilo 92 dijakov. Najboljši rezultat sta dosegla Rok Ukmar, 11. mesto, in Matej Rožman, 26. Tekmovala sta v kategoriji angleščina kot drugi tuji jezik. V kategoriji angleščina kot prvi tuji jezik nas je zastopal dijak Gregor Kreitner in se uvrstil na 40. mesto.

Da bi učitelji tujih jezikov vzpodbudili dijake h kvalitetnemu učenju tujih jezikov smo v šolskem letu 2004/2005 na šoli izbrali dijake ki so se udeležili regijskega in državnega tekmovanja iz tujih jezikov.

Klasična šolska tekmovanja so v letih 2006, 2007, 2008 zamenjali razni projekti razredov, izbori najboljših pesmi, sodelovanja z inštituti, sodelovanja v projektih.

Regijsko tekmovanje iz angleškega jezika je v šolskem letu 2005/ 2006 nadomestilo državno tekmovanje srednjih poklicnih in tehniških šol Poliglot, kjer naši dijaki dosegajo zelo dobre rezultate. V šolskem letu 2006/07 sta bila zelo uspešna dijaka Dijana Kresal in Haris Šišić, oba tedaj dijaka 3. b razreda. Posebej uspešna je bila Dijana Kresal, saj je dosegla 2. mesto, kar je pomenilo, da je v šolskem letu 2007/ 2008 državno tekmovanje Poliglot organizirala naša šola.

Dosežki dijakov, ki sodelujejo na tekmovanjih iz tujih jezikov, pomenijo veliko motivacijo za nadaljnje delo, tako učiteljev kot dijakov. Dokler bomo z dobrim delom dijakov in njihovih učiteljev dosegali rezultate, tako dolgo bodo tekmovanja, sodelovanja v projektih nadaljevala tradicijo iz začetka devetdesetih let.

Tretje državno tekmovanje iz angleškega jezika za strokovne in poklicno-tehniške šole ‘Poligliot’ 15. marca 2008 je Srednja prometna šola Maribor organizirala 3. državno tekmovanje iz angleškega jezika za strokovne in poklicno-tehniške šole ‘Poliglot’.

Zakaj prav mi? Zaradi uspeha naše dijakinje Dijane Kresal, ki je na 2. državnem tekmovanju ‘Poliglot’ v prejšnjem šolskem letu dosegla zavidljivo 2. mesto, je bila naša obvezana organizirati tekmovanje letos.

119

Pravilo je namreč, da se šola najbolje uvrščenega tekmovalca zaveže, da v naslednjem šolskem letu pripravi tekmovanje. Ker je v letu 2007 prvo mesto že drugič dosegel dijak Šolskega centra Velenje, ki je bil do tedaj že dvakrat organizator tekmovanja, se je organizacijski odbor odločil, da tokrat prevzame organizacijo šola drugouvrščenega tekmovalca oziroma tekmovalke.

‘Poliglot’ 2007/08 smo izpeljali izredno kvalitetno. Tekmovalo je 77 dijakov iz več kot 40 šol iz cele Slovenije. Nad njimi je bdelo enako število mentorjev, ki so izredno dobro sodelovali. Naloge je pripravil organizacijski odbor – večina iz Šolskega centra Velenje pod vodstvom mag. Bojane Urbanc, ki je pravzaprav idejni vodja tega tekmovanja. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh pol. Pola 1 je vsebovala vodeni spis, Pola 2 pa rabo jezika, poznavanje kulture in bralno razumevanje.

Pri reševanju se je najboljše odrezal Martin Sonc, dijak Tehniškega šolskega centra Kranj, na drugo mesto se je uvrstil dijak Šolskega centra Velenje, Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti, tretje mesto pa si delita Jure Košmerl iz Šolskega centra Krško-Sevnica, Srednje poklicne in strokovne šole Krško ter Ana Kukuruzovic iz Srednje zdravstvene šole Celje.

Svečana razglasitev rezultatov je potekala še isti dan v dvorani Planeta Tuš. Najboljši so dobili lepe nagrade naših donatorjev: Twina, Pozejdon turizma in Oxford University Press. Nagrada za vse tekmovalce, mentorje in organizatorje pa je bila predstava mjuzikl ‘Hair’ v izvedbi dijakov Šolskega centra Velenje.

Dani jela KAČIN ARI, pr of.

Danijela KAČINARI, prof.

Sodelovanje z Madžarsko Konec devetdesetih let pa do leta 2002 je bilo obdobje zelo plodnega sodelovanja z Madžarskimi železnicami in s strokovno šolo Savaria v Szombatheliyju na Madžarskem. Oktobra 1999 smo se predstavniki Srednje prometne šole z nekaj dijaki udeležili mednarodnega srečanja Zeleni semafor, ki ga je organizirala Srednja strokovna šola Savaria iz Szombatheliyju, na kateri izobražujejo predvsem kadre za železniške poklice. Na konferenci smo se srečali pedagoški delavci in predstavniki dijakov železniških izobraževalnih centrov, katerih je bilo takrat na Madžarskem šest, ter predstavniki železniških oziroma prometnih šol iz Avstrije, Slovaške, Srbije in Slovenije. Na svečani konferenci smo predstavili izobraževanje za železniške poklice v svojih državah, šola Savaria pa nam je razkazala prenovljene šolske prostore in na novo opremljene učilnice za praktični pouk.

Vtis Simona, dijaka Srednje prometne šole Maribor: ‘Ogledali smo si tudi povsem nov, še neuporabljen sistem za določanje karakteristik elektromotorjev, prikazali so nam delovanje pnevmatskih in hidravličnih naprav, ki se uporabljajo za odpiranje vrat v sodobnih vlakih.’ In tako je doživel to mednarodno srečanje Gregor: ‘Zame je bil ta dan lepo doživetje, ki bi ga želel ponoviti in videti kaj novega. Morda pa bo to že naslednje leto.’

120

Di jaki pr ome tne šole Maribor so bili najbol vdušeni nad opr emo in pr ogr ami Dijaki prome ometne najboljj na navdušeni opremo progr ogrami za pr aktični pouk praktični Eno leto kasneje smo na Srednji prometni šoli gostili dijake in učitelje Savarie. Skupne aktivnosti so potekale pri pouku in na področju športa. Tako so se manjše skupine udeležile pouka različnih predmetov, nekateri dijaki so se pomerili v različnih športnih disciplinah, srečanje pa se je zaključilo s prijateljsko nogometno tekmo.

Pozno jeseni leta 2000 smo se udeležili konference izobraževalnih centrov za železniške poklice, katere namen je bil spregovoriti o razvoju izobraževanja za poklice v železniškem prometu, in tudi za številne druge poklice, npr. avtoelektronik, avtomehanik. V tem obdobju smo v okviru sodelovanja z Madžarskimi železnicami spremljali gradnjo železniške proge, ki preko Hodoša povezuje Slovenijo z Madžarsko.

Predavanje strokovnjakov Madžarskih železnic je bilo za dijake zelo zanimivo.

Pri praktičnih stvareh jezik ni ovira.

Helena K OZAR, pr of.

KO prof.

Humanitarne akcije Vsaka družina naj bi predstavljala za posameznika oazo ljubezni, miru in varnosti. Če te pozitivne kvalitete zamenjajo strah, obup in trpljenje ter se vsa pričakovanja sesujejo v prah, smo primorani poiskati tiste, ki jim človeška stiska ni tuja.

121

Okr ogla miza na ttemo emo Zasv ojenos Okrogla Zasvo jenostt z mamili Dijakinje, dijaki in vsi zaposleni na Prometni šoli in v dijaškem domu prometne šole, so vedno prijazno prisluhnili in se odzvali, ko je bilo potrebno pomagati.

Področja delovanja so na moč raznovrstna, od vsakoletne krvodajalske akcije, do zbiranja finančnih sredstev (Svet za Darfur), izdelovanja punčk za UNICEF, katerih izkupiček od prodaje gre za cepljenje otrok v Afriki, pomoči brezposelnim v obliki hrane, oblačil, ..., do zbiranja igrač za pediatrično kliniko ali RK.

122

123

In tega je bilo v preteklosti še mnogo: v času osamosvojitve in razpada SFRJ pomoč beguncem, materam z dojenčki ali malimi otroci (izdelava copatkov, oblačil, nabava pleničk, itd.); aktivno sodelovanje in vključevanje dijakinj pri negi otrok (Otroški dom Maribor) in nenazadnje je bila prav PŠ tista, ki je dala pobudo in prva začela z zbiranjem prostovoljnih prispevkov za Azil za živali.

Vse navedeno, ilustrirano s slikami, priznanji in pohvalami,je le droben izsek našega delovanja, ki pa se lahko izraža še v tisočerih niansah, ki posamezniku polepšajo dan in preženejo mračne misli. Razumevanje, prijazen nasmeh ali topla beseda posuši marsikatero solzo in osvetli še tako mračne misli, nam pa daje zadoščenje, da smo naredili nekaj lepega in dobrega.

Za humanit ar ne akci je: humanitar arne akcije: Olga Dogša-R ut ar Dogša-Rut utar

124

prometna šola maribor prometne poti puščajo sledi... že

50 let

V šoli so pustili svoj pečat ...

125

Šols ko le 959/60 Šolsk letto 1 1959/60

Šols ko le 960/6 1 Šolsk letto 1 1960/6 960/61

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 2 Razrednik: Rihard LOVIŠČEK, višji tehnik

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 2 Razrednik: Hugo OGRINC, tehnik

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

126

priimek

ime

Arko Bezjak Cvetkovič Defrenčeski Gabršek Germ Gojkovič Horvat Jelenko Krapeš Logar Luknar Poljanec Preložnik Prunk Ristič Rovšek Roža Rutar Sabol Stipanović Trebše Tucović Vertelj

Bojan Peter Miodrag Klaudio Ivan Martin Pavel Mujo Stanislav Dušan Marjan Franc Alojz Franc Miroslav Tomislav Tomislav Marjan Andrej Pavao Ante Ivan Dragoljub Marjan

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

priimek

ime

Brenkovič Čekič Ivanuša Herlič Hohkraut Klevišar Kolar Kondič Kos Krbavčič Leskovar Malek Mali Marinkovič Mlakar Mohar Nadrah Novak Novinec Pungeršek Rajtmajer Ružičič Staraj Tomišič Zorko

Albert Jure Herman Ivan Jože Stanislav Stanislav Mirko Aleksander Fabijan Miroslav Anton Maks Gojko Martin Vladimir Ignac Vinko Jože Jakob Emil Slobodan Josip Lucijan Ivan

Šols ko le 96 1/62 Šolsk letto 1 196 961/62

Šols ko le 962/63 Šolsk letto 1 1962/63

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 2 Razrednik: Rihard LOVIŠČEK, višji tehnik

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 2 Razrednik: Hugo OGRINC, tehnik

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

priimek

ime

Artač Camplin Jakopec Kenda Krajnc Krajnik Marolt Marolt Mlakar Mok Pešec Por Rajh Spec Soršak Stebih Štandeker Todorovič Zupančič

Jože Franc Branko Ivan Leopold Anton Ivan Maksimiljan Marjan Štefan Franc Janez Jože Vinko Jože Jože Maksimiljan Konstantin Rajko

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

priimek

ime

Bezjak Erzetič Grabljevec Hren Jelen Kenjalo Koleša Kovačič Kukovič Liposlavšek Marš Mihelak Novak Ornik Pamič Planinšek Puhan Rebec Smodiš Stajnko Šalamun Škufca Turk

Janko Jože Avguštin Maks Jože Savo Jože Janez Jože Franc Ivan Alojz Marian Franc Ivan Martin Štefan Andrej Jožef Viktor Alojz Alojzij Ivan

127

Šols ko le 963/6 4 Šolsk letto 1 1963/6 963/64

Šols ko le 965/66 Šolsk letto 1 1965/66

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 2 Razrednik: Lovro BUDIHNA, višji tehnik

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 2 Razrednik: Lovro BUDIHNA, višji tehnik

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

128

priimek

ime

Cebek Čehovin DelMedico Jursec Kočar Kolar Krajnc Lipnik Ljubec Mežnar Okorn Pavlin Pernovšek Resoršek Ribič Rutar Selmaier Sore Šprah Štor Trop Valenko Vozlič Vukasinovič Wetz Žulič

Alojzij Viljem Roman Oto Jože Zvonko Ivo Edvard Oto Anton Marko Andrej Boris Jože Nenad Peter Anton Jože Franc Mihael Valter Oto Andrej Milan Peter Marjan

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

priimek

ime

Belak Borovič Bernardič Cantarutti Cmekar DelPiero Dežman Dokša Drašler Gorišek Gostiša Kastelic Kobler Koziek Kocjan Krajcar Krupenko Kukovičič Lednik Marečič Medved Medvešček Nemarnik Nežman Rak Rauh Štraus Štromaier Škamperle Škrinjar Štumpf Šusar Šučur Šuligoj Vivoda Tramte Žužek

Janko Janez Jurij Mario Maks Enio Franc Franc Anton Alojzij Roman Miro Jože Alojzij Franc Josip Vasilij Rudolf Miro Mario Anton Marjan Marjan Maks Silvester Stanko Borut Jože Pavel Mario Jože Jože Ilija Boris Viljem Igor Jože

Šols ko le 966/6 7 Šolsk letto 1 1966/6 966/67

Šols ko le 966/6 7 Šolsk letto 1 1966/6 966/67

Pr ome tno-tr ans por tni dela Prome ometno-tr tno-trans anspor portni delavvec Razred: 2 Razredničarka: Anka Kline, prof.

Pr ome tno-tr ans por tni dela Prome ometno-tr tno-trans anspor portni delavvec Razred: 2 Razrednik: Anton Fras, komercialist

priimek

ime

priimek

ime

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

Josip Ivan Jožef Zvonko Franc Milan Edvard Ivan Maks Jože Andrej Branko Jože Slavko Marjan Josip Joško Janez Leon Branko Ivan Drago Milan Ferdo Matija Josip

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

Dušan Mihael Štefan Vladimir Drago Edi Branko Drago Anton Anton Zdenko Marjan Jakob Zvonko Marjan Drago Josip Egidij Stanko Jože Anton Ivan Branko Jože Martin

Debeljak Furjan Janežič Karba Klobasa Kodrič Kolar Kolmanič Korošec Krepek Kranvogel Lebarič Majcen Malek Mally Prašnički Ritonja Rižnar Roškar Serec Sitar Smodiš Sojč Šijanec Špiclin Varjačič

Angelovski Bučar Butko Cvilak Duh Eramita Grošl Herman Hrastnik Ivanuša Juretič Jus Klug Krajnc Kukovič Kump Marciuš Novak Prosenjak Srebot Stepišnik Šček Vareško Žalik Žuna

129

Šols ko le 966/6 7 Šolsk letto 1 1966/6 966/67

Šols ko le 96 7/68 Šolsk letto 1 196 967/68

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 2 Razrednik: Andrej RUTAR, inž. prom.

Pr ome tno-tr ans por tni dela Prome ometno-tr tno-trans anspor portni delavvec Razred: 2 Razrednik: Lovro Budihna, višji železniški tehnik

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

130

priimek

ime

priimek

ime

Anžel Breskvar Burič Curk Čevnja Drofenik Hočevar Juričinec Kajfež Korže Kovačič Klasič Kramberger Kukovec Lajh Logar Mahorčič Pipan Pretnar Primc Skube Škrt Šturm Tomažič Travnikar Trkaj Vidervol Žumer

Franc Igor Roberto Andrej Žarko Jože Dušan Jože Jakob Martin Ivan Stevo Anton Edvard Konrad Janez Alojz Janez Franc Marjan Stanislav Boris Slavko Karel Slavko Bojan Edvard Alojz

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

Ivan Marjan Miroslav Maks Branko Anton Jože Zmago Anton Ivan Darko Janko Srečko Črtomir Janez Darko Miran Marjan Leo Mario Vid Jože Evgen Dušan Stanko Marjan Slavko Ignac Jože Hinko Martin Tomaž

Banovič Bašič Cimerman Dovar Đorđević Frank Furjan Gašparič Glažar Gornjec Grilj Halabarac Hecl Jarh Krbavac Mahnič Milost Mozetič Orthaber Pernič Polanec Princ Ratko Sernec Simčič Strmšnik Špur Štemberger Šumak Tomažič Urlep Voršič

Šols ko le 96 7/68 Šolsk letto 1 196 967/68

Šols ko le 968/69 Šolsk letto 1 1968/69

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 2 Razrednik: Franc KOCJAN, prometni tehnik

Spr Spreevodnik Razred: 3.a Razrednik: Lovro BUDIHNA, tehnik

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

priimek

ime

Berlisk Brečko Černela Dežman Ferk Grabar Hramus Japelj Kapun Kariž Klement Kovačič Krhlanko Majcen Marinac Metličar Peršuh Pušnik Rajh Tisnikar Volarič Vivod Železnik

Zoran Slavoljub Štefan Alojz Janez Jožef Štefan Janez Ivan Dragan Ludvik Anton Marjan Vincenc Božo Maksimiljan Jakob Dominik Ivan Darko Silvester Jožef Franc

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

priimek

ime

Bašič Cimerman Dovar Đorđevič Gašparič Gornjec Grilj Halabarac Milost Orthaber Pernič Polanec Simčič Strmšnik Špur Štemberger

Marjan Miroslav Maks Branko Zmago Ivan Darko Janko Miran Leo Mario Vid Stanko Marian Slavko Ignac

131

Šols ko le 968/69 Šolsk letto 1 1968/69

Šols ko le 969/70 Šolsk letto 1 1969/70

Skladiščnik Razred: 3.b Razrednik: Franc KOCJAN, višji tehnik

Spr Spreevodnik Razred: 3.a Razrednik: Franc KOCJAN, višji tehnik

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

132

priimek

ime

Čurin Furlan Glažar Hleb Krbavec Mahnič Mozetič Ratko Šumak Urlep

Milan Jožef Anton Srečko Janez Darko Marjan Evgen Jožef Martin

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

priimek

ime

Čuk Grbec Hočevar Jelen Kaukler Labazan Lešnik Majerle Peternel Pušnik Vidovič

Jože Ciril Franc Livio Anton Martin Stefan Manfred Vinko Karel Zvonko

Šols ko le 969/70 Šolsk letto 1 1969/70

Šols ko le 970/7 1 Šolsk letto 1 19 70/71

Skladiščnik Razred: 3.b Razrednik: Franc KOCJAN, višji tehnik

Spr Spreevodnik Razred: 3.a Razrednik: Franc KOCJAN, višji tehnik

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

priimek

ime

Bine Fabjan Frank Jenko Kos Orel Princ Rolih Štefančič Trstenjak Uljan

Anton Anton Stojan Dušan Zlatko Jože Jadran Anton Anton Vinko Anton

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

priimek

ime

Bosak Bratož Drofenik Gajzer Geč Grgič Kotnik Kukovec Lipovšek Perkič Purgaj Resman Rolih Srebot Stevič Vrhovnik

Stjepan Štefan Roman Vinko Franc Zlatko Karel Jože Mirko Stanko Božo Marjan Vinko Anton Drago Ivan

133

Šols ko le 971/72 Šolsk letto 1 19

Šols ko le 972/73 Šolsk letto 1 19

Spr Spreevodnik Razred: 3.b Razrednik: Franc KOCJAN, višji tehnik

Spr Spreevodnik Razred: 3.a Razrednik: Franc KOCJAN, višji tehnik

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

134

priimek

ime

Bajraktarević Feguš Ivančič Jesenek Jošt Kolarič Kolenko Konkolič Kota Medved Možina Pepevnik Pirš Ramić Rustja Spevan Strnad Šuster Tkalec Vrbančič Zadravec

Zikrija Vekoslav Alojz Ivan Slavko Stanko Marjan Emil Alojz Jože Jadran Anton Miran Ismet Evald Rado Mihael Slavko Ignac Ivan Milan

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

priimek

ime

Abramič Banjič Banjič Banjič Batalevič Bevc Boštjančič Brenčič Černe Ćućić Drev Felicijan Goričan Iskra Jahič Lampreht Ostić Plohl Popović Rehar

Jože Ahmet Jusuf Omer Ismet Danijel Marjan Stanislav Anton Radivoje Roman Marjan Ludvik Franc Irfan Franc Ljubomir Otmar Milenko Franc

Šols ko le 972-73 Šolsk letto 1 19

Šols ko le 973/7 4 Šolsk letto 1 19 73/74

Skladiščnik Razred: 3.b Razrednik: Andrej RUTAR, inž. prom.

Spr Spreevodnik Razred: 3.a Razrednik: Franc KOCJAN, pravnik

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

priimek

ime

Breznikar Horvat Kerenčič Keš Kraševec Marič Markočič Marolt Olenik Perklič Primc Puc Pugelj Rak Rožanc Skubic Šeleker Škrubo Šlibar Šumandel Tič Žnidarič Žvikart

Edvard Tone Branko Jernej Zlatko Tomislav Igor Franc Jože Alojz Jože Franc Danilo Danilo Franc Branko Robert Srečko Darko Gvido Feliks Slavko Branko

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

priimek

ime

Balažič Bratkovič Čolič Drljič Horvat Ivanič Koder Kamenšek Lončarek Miloševič Mlakar Mujič Muratovič Šišič Šišič Škrablin Vantur Vidovič Volavšek Žuran

Stanko Marjan Petar Milanko Milan Ranko Zdravko Milan Andrej Milanko Branko Šaban Husejn Ferid Smajl Ivan Ludvik Pavo Milan Marjan

135

Šols ko le 973/7 4 Šolsk letto 1 19 73/74

Šols ko le 974/75 Šolsk letto 1 19

Skladiščnik Razred: 3.b Razrednik: Milivoje MARAŠEVIĆ, inž. prom.

Spr Spreevodnik Razred: 3.a Razredničarka: Sonja MAČEK, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

136

priimek

ime

Avguštin Blažek Cerovšek Kokol Koleša Lovrenčič.

Marinič Mernik Mohorko Pomer Povh Rotvajn Segulin Skok Subotič Šajne Unuk Žnuder

Branko Stanislav Drago Stanko Ljubo Alojz Branko Miroslav Vojko Anton Stojan Anton Zlatko Viljem Živko Etbin Simon Alojz

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

priimek

ime

Begić Božič Brglez Dimic Duh Hanželič Hrnčič Jeza Jozič Kalič Lazič Mesarec Močnik Petek Pranjič Rihtar Subašič Trnovšek Vidovič Žuran

Sahib Novo Zdenko Mirko Franc Miran Anton Stanislav Vlado Franc Dragan Martin Viktor Janko Ilija Maks Zijad Jožef Marjan Andrej

Šols ko le 974/75 Šolsk letto 1 19

Šols ko le 975/7 6 Šolsk letto 1 19 75/76

Skladiščnik Razred: 3.b Razrednik: Milivoje MARAŠEVIĆ, inž. prom.

Spr Spreevodnik Razred: 3.a Razrednik: Milivoje MARAŠEVIĆ, inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

priimek

ime

Abram Bijelić Blaževič Ilič Kaluža Kurbos Malek Malek Milavec Osmanbegović Peulič Prelec Prodanovič Regojevič Zamuda Žnidar

Bojan Nuraga Zvonko Miroslav Stanko Vlado Janko Srečko Oskar Mikret Milutin Dario Stojan Braco Branko Zlatko

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

priimek

ime

Arnuš Banjič Delič Fetič Grebovič Hidič Hrastnik Hurtič Jojič Jularič Kamarič Krajnc Kumek Lorber Mehmedovič Mejirič Pančič Raičevič Roze Sorec Stojnič Šebek Tadič Tisel Tkalec Vaupotič Vrabič Živko

Milan Mustafa Uroš Edhem Radenko Esed Danilo Hasib Lazo Bone Husein Branko Slavko Ivan Hasan Mujaga Vlado Mlađen Branko Marjan Dragomir Vasilije Boško Božidar Marjan Franc Slavko Feliks

137

Šols ko le 975/7 6 Šolsk letto 1 19 75/76

Šols ko le 976/7 7 Šolsk letto 1 19 6/77

Skladiščnik Razred: 3.b Razrednik: Srečko ZAFOŠNIK, inž. org. dela

Poklicna Razred: 3.a Razrednik: Milivoje MARAŠEVIĆ, inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

138

priimek

ime

Broder Bijelič Čuček Đukanović Fermišek Herinek Koren Koter Kresnik Marinič Manojlovič Mujkič Mujkič Novak Slavšič Petek Serčič Skuk Stevanovič Šabeder Tabakovič Tepeš Zonta

Branko Đulaga Alojz Milan Silvo Bojan Stane Zvonko Anton Radivoj Blagoje Eruf Esad Ivan Momir Drago Marjan Peter Vojislav Slavko Emin Milan Fabio

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

priimek

ime

Alič Auer Bajraktarevič Bariša Batas Bobovnik Ertl Gavrič Gavrič Golob Ivešič Jankovič Jolič Kandič Karlovčec Kolar Komljenović Komljenović Lazić Lazić Meško Milojica Muslimović Nedović Plavšić Roce Satler Savič Sinanović Šabeder Švikart Tadić Vulović Živković

Nijaz Bojan Kemal Zoran Nenad Jože Zvonko Neđo Živko Jože Vinko Sretko Stjepan Blagomir Daniel Slavko Ivo Petar Jelenko Momčilo Stanko Dragoljub Ramiz Dragoslav Braco Dario Rajko Ratko Osman Jože Danilo Borislav Ljuban Dragan

Šols ko le 976/7 7 Šolsk letto 1 19 6/77

Šols ko le 977/78 Šolsk letto 1 19

Poklicna Razred: 3.b Razrednik: Andrej RUTAR, inž. prom.

Poklicna Razred: 3.b Razrednik: Milivoje MARAŠEVIĆ, inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

priimek

ime

Atajić Bašič Bjelobrković Čosić Čosić Dover Gajić Gombač Govedič Grmek Huseinović Jakovljević Janković Jovič Koležnik Korošec Lelović Lever Limavšek Mahmutović Martić Miljić Pečar Pišek Predojević Radanović Repić Rožac Verlič Vukoje Zagoranski

Rasim Branko Ismet Ilija Luka Danilo Drago Alojz Milan Pavel Ibrahim Ivan Milutin Velimir Štefan Vladimir Dragovan Milan Zdravko Fejsal Stipo Rade Branko Anton Novak Luka Vidoljub Igor Andrej Anto Srečko

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

priimek

ime

Bjeličić Borko Čučić Dolibašić Gec Ilić Ivić Jukić Keser Krajinović Lazarević Lazić Maksimović Milaković Moravac Pašić Pavlič Pernat Plavšić Prodanović Pučnik Putrih Tomič Topolovec Vujasinović Zirdum

Zoran Saša Lazo Mato Franc Slobodan Draško Tomislav Drago Mato Milan Rade Momir Rade Nedeljko Bego Franc Andrej Đoko Mladen Ivan Jože Duško Janez Momir Ivan

139

Šols ko le 977/78 Šolsk letto 1 19

Šols ko le 978/79 Šolsk letto 1 19

Poklicna Razred: 3.c Razrednik: Andrej RUTAR, inž. prom.

Poklicna Razred: 3.b Razrednik: Andrej RUTAR, inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

140

priimek

ime

Avguštin Baraković Bašić Ducman Džinalić Erjavec Fijavž Frančula Gajšt Habibović Hodžić Hojnik Kadirić Kaučič Lončarek Pavlović Savić Subotić Vukoje

Dušan Ismet Mirislam Dušan Šemso Mirko Fredi Davor Daniel Nedžad Sead Marjan Mirsad Ivan Josip Radoslav Boško Željko Pero

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

priimek

ime

Antolović Atajić Božičković Cinac Copot Čerče Čolić Črnic Docić Gomilšek Hasić Koljančić Komljenović Kozole Krajnc Marašević Marković Martić Milašinović Nakić Pernat Radman Rovčanin Sekulić Zukanović

Mirko Asim Branislav Remzija janez Branko Marjan Darko Radenko Branko Nedžad Tomislav Joso Roman Franc Jezdimir Boro Zdravko Ninko Ljubo Andrej Anton Dragovan Dragan Rufad

Šols ko le 978/79 Šolsk letto 1 19

Šols ko le 978/79 Šolsk letto 1 19

Poklicna Razred: 3.c Razrednik: Andrej RUTAR, inž. prom.

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.a Razredničarka: Sonja MAČEK, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

priimek

ime

Andrijanić Čatović Hrvatin Jović Karadžić Kurtušić Leskovar Marković Marković Mesarič Miljić Nikolić Petek Radošević Savič Smajić Stojnšek Suljević Tunjić Vuković

Zvonimir Senad Emil Ivan Slavomir Ilija Edvard Predrag Živorad Milan Svetislav Dobri Darko Žarko Drago Zijad Zlatko Ešef Juro Boro

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

priimek

ime

Anderlič Baumkirher Blaznik Čeh Dežman Ditmajer Đaković Jevnišek Krajnc Kukovič Kuzmić Lukić Pangrčič Rajh Regojević Sila Šebek Šmigoc Šteblaj Šušak Vaslič Vuksanović Žužek

Miran Ivan Drago Miran Pavel Alojz Marjan Stane Bojan Milan Nedislav Drago Dušan Dušan Novak Rajko Tomislav Branko Drago Sreten Božo Zoran Marjan

141

Šols ko le 979/80 Šolsk letto 1 19

Šols ko le 979/80 Šolsk letto 1 19

Poklicna Razred: 3.b Razrednik: Srečko ZAFOŠNIK, inž. prom.

Poklicna Razred: 3.c Razrednik: Marjan VRABL, inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

142

priimek

ime

Abramović Balažič Čanić Docić Ivančič Janjilović Jularič Jurendić Keser Kurtušić Letica Marečič Pejčič Petkovič Piskač Stupan Suljević Širovnik Turner Žunko

Mate Viktor Slobodan Slavko Daniel Milorad Marko Marko Vidomir Ivan Franjo Davor Veselko Mirko Danilo Peter Senad Drago Karel Franc

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

priimek

ime

Bagarič Bašič Belcijan Kovačevič Krčo Kuzmanovič Lazič Magajna Markovič Matijevič Murtić Pančič Pančić Pavič Petrovič Prijol Rojs Vukoje

Drago Meho Jani Stipo Dragan Stojič Duško Evgen Rado Dragan Ferid Predrag Nenad Zoran Dragan Darko Srečko Dragan

Šols ko le 979/80 Šolsk letto 1 19

Šols ko le 979/80 Šolsk letto 1 19

Poklicna Razred: 3.d Razrednik.

Srečko ZAFOŠNIK, inž. prom.

Tehnična Razred: 4.a Razrednik: Andrej RUTAR, inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

priimek

ime

Balatanič Barukčić Barukčić Barukčić Bratuša Golenač Golub Koder Kojek Krofel Lazič Pirc Metelko Mothans Novarlič Otočan Pavlič Pernek Rasperger Strajnšak Šel Talić Velnar Vidovič Zagorc Žepek

Drago Andrija Jozo Milenko Zlatko Srečko Ivan Jože Franc Janez Marinko Srečko Alojz Mirko Alojz Silvan Milan Slavko Iztok Stanko Martin Meho Štefan Tone Bojan Tomislav

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

priimek

ime

Belaj Bučan Cigole Cuk Frece Gomboc Habjanič Ivešič Jambriško Jankovič Karničnik Kruh Lorenci Lorger Mikolič Navotnik Ozvaldič Perović Pifar Počkaj Pörš Šauperl Tušek

Franc Rizo Slavko Marko Miran Jože Janez Jozo Branko Zoran Marko Rudi Mirko Vladimir Anton Ludvik Drago Željko Edo Cvetko Alojz Štefan Silvan

143

Šols ko le 980/8 1 Šolsk letto 1 1980/8 980/81

Šols ko le 980/8 1 Šolsk letto 1 1980/8 980/81

Poklicna Razred: 3.d Razrednik: Marjan VRABL, inž. prom.

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.a Razrednik: Gustav MAUKO, predmetni učitelj

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

144

priimek

ime

Belcijan Borojevič Budimir Budimir Đurđević Đukić Florjančič Golob Kraner Krumpak Mahič Notersberg Ornik Radgoršek Radulovič Radulovič Sreš Stankovič Šalamun Vazovec

Jani Vid Ivica Tado Milan Simo Alojz Jože Jože Renato Jasmin Drago Benjamin Vlado Milorad Slobodan Janez Dragan Iztok Zlatko

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

priimek

ime

Borojević Brumen Ciglarič Gavranič Greifoner Horvat Hrenič Jančar Jovič Kociper Lakota Mernik Merslavič Milašinovič Natlačen Obreht Petrovič Pozvek Pračuk Roškar Sever Strmecki Suvalj Šušak Torkar Ugovšek Zidarič Zorko

Miloš Igor Ivan Ivan Jože Albin Beno Silvo Ante Jože Leo Vlado Aleksander Zoran Miloš Vili Đorđe Jernej Viktor Milan Iztok Boris Jozo Gostimir Vlado Bojan Danilo Drago

Šols ko le 98 1/82 Šolsk letto 1 198 981/82

Šols ko le 98 1/82 Šolsk letto 1 198 981/82

Vlak ja Vlakoovod odja Razred. 3.c Razredničarka: Slavica ŽUPANEC, dipl. ekon.

Vlak ja Vlakoovod odja Razred: 3.d Razrednik: Andrej RUTAR, inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

priimek

ime

Agić Aničić Bratuša Berglez Čerina Čolić Ešegović Filipovič Gojić Grlić Javrnik Kavčič Kmetec Kovačevič Lobnik Marušić Milenković Moravac Okić Prebiračević Sakač Sušilović Šuštar Veličković Vidovič Vučenović Zupančič Žižek

Hazim Milanko Franc Marjan Dragan Ivo Lukica Mato Risto Drago Anton Roman Ivan Miro Darko Marko Goran Rodoljub Suvad Radomir Drago Drago Miran Radoslav Damir Vojko Branko Jože

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

priimek

ime

Abram Bjeličić Borojević Bukovec Buzar Đurđević Furlan Gogić Grm Horvat Jurić Kos Kosar Kotnik Lorenci Mesarič Osojnik Pavkovič Rekanović Savić Šlebinger Štuberger Šučur Švajger Težak Veličković Zajko Zirdum

Bojan Mladen Drago Andrej Jure Vitomir Sandi Marjan Borut Martin Franjo Martin Peter Zmagoslav Mirko Marjan Marjan Miran Zahid Duško Mihael Darko Veselko Darko Zvonko Radislav Radovan Anto

145

Šols ko le 98 1/82 Šolsk letto 1 198 981/82

Šols ko le 98 1/82 Šolsk letto 1 198 981/82

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.a Razrednik: Branislav ĆERANIĆ , inž. prom.

Tr ans por tni kkomer omer cialis anspor portni omercialis cialistt Razred: 4.b Razrednik: Andrej ŠVALJEK, prof. zgodovine

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

146

priimek

ime

Anžel Beber Breznik Đokić Frank Gajić Hasić Horvat Isić Karadžić Kek Keser Klemenčič Kosanjč Košir Kramberger Lah Malešević Mesič Maružin Matevšič Neuberg Novak Ogrizek Ozebek Škaber Štok Vuzem

Ivan Martin Miran Dragiša Aleksander Pero Sulejman Janez Zijad Sreten Jovo Milenko Marjan Jože Miran Mirko Srečko Veroljub Marjan Graciano Boris Marjan Jože Drago Bogdan David Zoran Ivan

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

priimek

ime

Berlič Bezjak Črnčec Flakus Gojnik Ivančič Janžekovič Kavtičnik Korunič Kosajnč Kozel Krajnc Kramberger Krog Lajh Maher Majerič Pintar Pinter Prah Prošt Rebernak Ruedl Toplek Vuk Wolfgruber Živko

Jožica Sonja Tatjana Danilo Lidija Silvo Vida Irena Renato Anica Ana Bojan Biserka Dušanka Boris Danica Vilko Anica Nela Jožica Janko Milica Ivanka Leon Bernard Maks Bogomir

Šols ko le 982/83 Šolsk letto 1 1982/83

Šols ko le 982/83 Šolsk letto: 1 1982/83

Vlak ja Vlakoovod odja Razred: 3.c Razredničarka: Tanja SREBRNIČ, prof.

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.a Razredničarka: Sonja MAČEK, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

priimek

ime

Bjeličić Dizdarević Đurković Gavranić Hribernik Janjilović Jularić Ločičnik Lovreković Malič Mešić Novarlić Okolić Perković Radulović Radulović Savić Smolar Stojanović Šebek Šterman Teljak Vavtar Vuletić Žabota

Mirko Senad Lazar Sveto Pavel Mirko Franjo Zdravko Zvonko Radomir Semir Anđeljko Dušan Josip David Dragan Savo Stanislav Jelenko Miladin Marjan Amir Jože Slobodan Evgen

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

priimek

ime

Baraković Cimperc Cvijanovič Dijak Fabjan Grubelnik Isić Josić Jotanović Kramberger Lučić Lukner Maružin Meglič Mlakar Močnik Muslimović Muster Petek Srebot Sušanj Šumak Tomić Trop Verbajs Vouk

Enes Edvard Dean Mirko Mladen Ivan Mirsad Vijekoslav Nedjeljko Anton Zlatomir Silvijo Renato Janko Miro Branko Mujo Karel Edvard Andrej Vladimir Miran Dragan Ivan Jože Ivan

147

Šols ko le 982/83 Šolsk letto 1 1982/83

Šols ko le 983/8 4 Šolsk letto 1 1983/8 983/84

Tr ans por tni kkomer omer cialis anspor portni omercialis cialistt Razred: 4.b Razrednik: Branislav ČERANIĆ, inž. prom.

ki Skrajšani program za odrasle – železniš elezniški ome tno-tr ans por tni manipulant portni prome ometno-tr tno-trans anspor pr Razred: 2 Razredničarka: Nada ČOBAL, pred. učit. slovenskega jezika

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

148

priimek

ime

Belič Breznik Flajmiš Garmut Hiti Hleb Klenovšek Koren Kranjc Kranjc Kukovec Ljubojevič Mencinger Mulej Petrovič Prah Ruis Sever Skela Šauperl Troha Vajda Zrnič Zupan Žel

Marjan Zlatko Karmen Jolanda Bojan Dejan Edita Sonja Majda Sandi Fredi Branko Irena Helena Branko Vera Srečko Bojan Dragica Bojan Uroš Borut Milka Gorazd Jožica

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

priimek

ime

Borojević Breg Črček Jazbinšek Keser Keser Kolar Kuhar Primožič Rudenko Šulek Trbovšek Tušek Vintar Zobovič Zorec

Miloš Miran Marjan Anton Mladen Ostaja Janko Andrej Drago Dušan Renato Martin Vinko Mirko Danilo Igor

Šols ko le 983/8 4 Šolsk letto 1 1983/8 983/84

Šols ko le 983/8 4 Šolsk letto 1 1983/8 983/84

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.c Razredničarka: Melita LEBAR, prof.

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.c Razrednik: Andrej ŠVALJEK, prof. zgodovine

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

priimek

ime

Babič Bogdanovič Črešnar Dolničar Drevenšek Fras Gabrovec Gajšt Garmut Gerold Goričanec Ivančič Jakopec Kac Kavčič Klaneček Kolarič Kronaveter Mehmeti Milutinović Perc Petrovič Polegek Reiter Roškar Rozman Tepeš Veber Vidovič Zrilič Železnik

Marjeta Sašo Breda Terezija Ivanka Dušan Milena Franc Sabina Franc Justina Slavica Jože Mirko Dominik Vlasta Marjetka Sonja Đafer Nikola Jožica Dejan Jože Romana Drago Jože Marija Janez Zlatko Robert Biserka

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

priimek

ime

Antanasković Bezjak Breznik Cizerl Čeh Dečman Dovnik Dukarič Fistrovič Gavez Gjerek Grof Ilič Kaučič Klokočovnik Kos Muhič Pfeifer Rajnar Raušl Rek Senekovič Stegne Šmerc Štrakl Šuen Vajda

Tomica Ivan Franc Zlatko Miro Alojz Miroslav Dragutin Janko Slavko Franc Stanko Zoran Danilo Alojz Stojan Vili Stanko Darko Franc Jure Franc Sandi Martin Branko Jože Marjan

149

Šols ko le 983/8 4 Šolsk letto 1 1983/8 983/84

Šols ko le 983/8 4 Šolsk letto 1 1983/8 983/84

Int egr alni tr ans por tni ttehnik ehnik Integr egralni trans anspor portni Razred: 4.a Razrednik: Andrej RUTAR, inž. prom.

Tr ans por tni kkomer omer cialis anspor portni omercialis cialistt Razred: 4.b Razrednik: Marjan ROZMAN, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

150

priimek

ime

Babič Božič Bricelj Čepek Dedić Golež Ihan Karlič Kerec Kocjančič Kokol Kolarič Konatar Kores Lah Lenart Mikolič Miličević Pahor Piberčnik Poles Poljšak Pucelj Rems Rutar Žveglič

Dejan Darko Roman Branko Nurija dejan Albin Rudi Bojan Igor Silvo Franc Selimir Milan Franc Danilo Janko Zoran Franko Božo Stevo Andrej Željko Bojan David Emil

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

priimek

ime

Čudina Drakšič Đajić Đorđević Gerolo Jerman Kokot Kolar Kračun Križan Perc Petek Poglajen Polšak Sonički Varga Veselič Volmajer Vuk

Vlasta Mitja Mlađenko Zdenko Valdika Marko Vanja Martina Suzana Jožica Irena Mojca Silvo Marjan Milivoj Daniel Daniela Boris Milica

Šols ko le 98 4/85 Šolsk letto 1 198 984/85

Šols ko le 98 4/85 Šolsk letto 1 198 984/85

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.a Razrednik: Manfred MAJERLE, inž. prom.

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.b Razrednik: Jože SMODIŠ, inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

priimek

ime

Artič Babnik Brecelj Brglez Dimič Emeršič Fras Hamruš Hergula Hozjan Jerič Jurič Kandrič Kozar Lederer Lindič Mesar Mikša Nemec Paulič Petek Sever Sotlar Šešerko Šuen Šulek Tumpaj Veljković Vindiš Zrnec

Dragica Erna Tomaž Ivica Sašo Anton Branka Emica Miroslav Jožica Jasna Mato Božidar Tatjana Andreja Zlatka Branka Darja Stanislav Graciano Drago Alojz Dušan Branko Jože Renata Jolanda Ljubiša Mladen Lidija

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

priimek

ime

Babič Bevk Cehtl Drobnak Gajžler Habicht Hvala Ipšek Jesenovec Kaučič Knez Kondič Kraner Megličar Mirt Mrak Muršič Namar Orozel Polajžar Polanec Polanič Poznič Rodinger Sešel Sluga Škrajnar Šuligoj Tomažič Tršinar Zobec Zorec Žmavc

Rudi Ksenija Brigita Olga Nada Tomaž Tinca Vlado Andreja Suzana Gordana Dragica Vesna Alenka Anton Milena Roman Robert Ljudmila Vlasta Marjan Andrej Miha Stojan Robert Anton Anton Silvo Irena Marinka Lidija Marinka Nada

151

Šols ko le 98 4/85 Šolsk letto 1 198 984/85

Šols ko le 985/86 Šolsk letto 1 1985/86

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 2

ki Skrajšani program za odrasle – železniš elezniški ome tno-tr ans por tni manipulant portni prome ometno-tr tno-trans anspor pr Razred: 2 Razredničarka: Nada ČOBAL, pred. učit. slovenskega jezika

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

152

priimek

ime

Čuk Davidovič Denić Dražetić Hlebec Kianu Koban Kodale Medvešek Mikola Mirt Orešek Pejčić Perko Rekanović Šraj Šuligoj Vučičević Zec Zorec

Benjamin Franjo Dragan Ivan Darko Geza Boris Darko Milan Branko Jože Robert Vojko Zlatko Nedeljko Janez Milan Milenko Borislav Borut

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

priimek

ime

Babšek Bijedić Brezovnik Čufer Gatarić Gavrič Gračner Horvat Jularić Kaurin Korže Košuta Mehmeti Orehovec Polanec Požin Pušaver Rihar Serec Zupanič

Marjan Rifet Marko Tomaž Ostoja Anto Roman Ivan Dragan Željko Zdravko Iztok Fadil Srečko Anton Janez Andrej Marko Ivan Branko

Šols ko le 98 4/85 Šolsk letto 1 198 984/85

Šols ko le 98 4/85 Šolsk letto 1 198 984/85

Tr ans por tni kkomer omer ci alis anspor portni omerci cialis alistt Razred: 4.a Razredničarka: Danijela KLASINC, prof.

tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prrome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.b Razredničarka: Slavica ŽUPANEC, dipl. oec.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

priimek

ime

Bojčić Čorković Dugi Godec Hočevar Kante Kašman Klenovšek Kocjančič Kukman Kužnik Leskovar Lešnik Macuh Milovec Novak Novak Ozvaldič Potočnik Strašek Špec Zemljič Zidanšek Zimič Zimšek

Violeta Vlasta Nadica Darinka Tatjana Vesna Monika Ljudmila Loredana Marinka Alenka Irena Marjeta Albina Danica Alenka Suzana Tatjana Štefka Ida Darja Tanja Jožica Branka Danijela

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

priimek

ime

Anžel Arnuš Bigec Brod Butala Cizl Di Monte Fajt Rženjak Ivanković Jezovšek Kariž Karničnik Keše Krumpak Mendiković Mlakar Novak Peklar Petković Preskar Račič Rutar Skrbiš Šibal Škabar Šumnik Terbovšek Vrbančič

Milan Stanko Anton Mirko Branko Gabrijel Janko Bogdan Iztok Filip Stanko Emil Andrej Marjan Karmen Anton Milan Boris Dušan Denis David Zoran Jožef Anton Jože Maks Stanislav Bernard Miran

153

Šols ko le 98 4/85 Šolsk letto 1 198 984/85

Šols ko le 98 4/85 Šolsk letto 1 198 984/85

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 2

Tr ans por tni kkomer omer cialis anspor portni omercialis cialistt Razred: 4.c Razredničarka: Janja ŽUNKOVIČ, predmetna učiteljica športne vzgoje

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

154

priimek

ime

Čuk Davidovič Denić Dražetić Hlebec Kianu Koban Kodale Medvešek Mikola Mirt Orešek Pejčić Perko Rekanović Šraj Šuligoj Vučičević Zec Zorec

Benjamin Franjo Dragan Ivan Darko Geza Boris Darko Milan Branko Jože Robert Vojko Zlatko Nedeljko Janez Milan Milenko Borislav Borut

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

priimek

ime

Antolinc Brodnjak Cvetko Dobnik Družina Grah Grum Horvat Kapš Kolarič Kužnar Lamberger Maček Markovič Mesner Novak Pernek Petek Potočnik Prijatelj Rener Ribič Rihtar Simonič Soršak Thaler Tratnik Vatovec Zorec

Aleš Olga Mirko Mirko Denis Franc Nada Gorazd Jožica Igor Bojan Marija Tatjana Franc Silva Ivica Andrej Marija Darko Dragica Maksimiljan Tatjana Martin Anita Marija Marjan Hedvika Robert Viktor

Šols ko le 985/86 Šolsk letto 1 1985/86

Šols ko le 985/86 Šolsk letto 1 1985/86

ki Prilagojen program za odrasle – železniš elezniški ome tno-tr ans por tni odpr portni odpraavnik prome ometno-tr tno-trans anspor pr Razred: 2 Razrednik: Manfred MAJERLE, inž. prom.

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.c Razrednik: Jože SMODIŠ, inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

priimek

ime

Bekrić Borko Čolić Kališnik Kičič Kurnik Livnjak Malinovič Mrkonjič Platovšek Razlag Ristič Samac Stepanovič Stjepanovič Šink Tičevič Ubović Vučkovič

Nusret Jakob Jozo Peter Gostimir Štefan Ljubo Milenko Zoran Jože Darko Dušan Gojko Nenad Predrag Marko Ibrahim Ilija Marijan

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

priimek

ime

Bole Čoderl Dajčar Dravenšek Graif Grof Halabarec Horvat Ješovnik Judnič Klemenčič Kovačec Krajnc Mihelič Moravec Potočnik Renčelj Simčič Stekovec Sužnik Svetina Šestan Škrjanec Vertovšek Žnidarec

Dušanka Štefan Cvetka Vojko Štefan Katica Janja Irena Martina Jože Janez Milan Silvo Darja Stanko Bojan Suzana Erika Konrad Marjan Franko Tomaž Igor Aleksander Miran

155

Šols ko le 985/86 Šolsk letto 1 1985/86

Šols ko le 985/86 Šolsk letto 1 1985/86

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.d

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.a Razrednik: Milorad PEĆANAC

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

156

priimek

ime

Bergauer Čeranić Čigon Dumanič Gerdej Grbič Haber Ikić Kavčič Kolman Komplet Lukić Malić Novak Petkovič Prodić Spolenak Šehovič Trček Trobiš Vukajlović Zevnik Zoran Žveglič

Bernarda Radoman Danjel Srečko Bernarda Stanimir Brigita Nisvet Brigita Polona Tomislav Dragan Miladin Anica Tomaž Živojin Sonja Biserka Marselj Vojko Boro Slavica Dragan Metka

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

priimek

ime

Bezjak Bošak Bračič Budič Cevzar Dretar Gavez Hribernik Hvalec Kolar Majer Medved Mesarič Notersberg Novak Oreški Pekušek Praznik Rak Samastur Smukavec Varl Virant Žlender

Vladimir Stojan Mirko Mihael Iztok Damjan Darko Ignac Janez Majda Daniel Petra Viljem Dušan Ivan Pavel Rajko Marjan Damjan Andrej Roman Smiljan Anita Igor

Šols ko le 985/86 Šolsk letto 1 1985/86

Šols ko le 985/86 Šolsk letto 1 1985/86

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik in Prome ometno-tr tno-trans anspor portni tr ans por tni kkomer omer cialis trans anspor portni omercialis cialistt Razred: 4.b Razrednik: Branislav ČERANIĆ, inž. prom.

Tr ans por tni kkomer omer cialis anspor portni omercialis cialistt Razred: 4.c Razrednik: Branko ŽVIKART

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

priimek

ime

Altbauer Berišaj Cink Drole Fistonić Jagarinec Kalacun Keber Kerbler Klanjšek Kostić Kovačič Kranjc Medved Melavc Močnik Motaln Noč Ojstršek Pavlovič Preskar Prokić Rauter Ritlop Tavčar Težak Tominc Zajec Železnik

Tatjana Sani Vesna Silvo Igor Jože Slaviša Damjan Bernarda Jure Edvard Edvard Helena Robert Tomaž Irena Daniel Matjaž Peter Miroslav Duško Slaviša Žani Tomislav Robert Jolanda Franc Jožica Boris

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

priimek

ime

Bregar Čeh Dečman Gregorič Herič Hlade Hodžić Jazbec Klajderič Knuplež Križanec Lamberger Lavrič Lešnik Lisec Luknar Nemec Ponikvar Poplatnik Poznajelšek Resnik Safošnik Strežek Turk Vozlič Vresk Zamida Žiberna Žmavc

Katja Zdenka Renata Andrej Andreja Breda Dževad Helena Darko Lidija Helena Dragica Mojca Alenka Alenka Bernarda Dušanka Janja Viktor Tanja Bojan Darinka Andreja Metka Simona Bernarda Matija Aleš Simona

157

Šols ko le 986/8 7 Šolsk letto 1 1986/8 986/87

Šols ko le 986/8 7 Šolsk letto 1 1986/8 986/87

ome tnoPrilagojen program za odrasle – pr prome ometnoans por tni ttehnik ehnik trans anspor portni tr Razred: 2.

Razrednik: Manfred MAJERLE, inž. prom.

ki Prilagojen program za odrasle – železniš elezniški ome tno-tr ans por tni manipulant portni prome ometno-tr tno-trans anspor pr Razred: 2.

Razrednik: Kazimir PENKO

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

158

priimek

ime

Abramovič Aničič Arh Avdič Berglez Bizjak Budič Bukovec Butinar Buzar Flojnar Horvat Ibrić Kalan Kozorog Leben Miljić Repič Savić Sivčević Stanković Stupan Šalamun Vorotnjak

Mato Mato Samo Sehid Marjan Igor Jože Andrej Egon Jure Adolf Martin Hasan Janez Boris Ludvig Rade Vidoljub Duško Sejad Cvijetin Peter Iztok Ivan

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

priimek

ime

Cep Fajfar Feješ Glažar Kajišič Kovačevič Kuravica Marič Popovič Prejac Rižnar Rojs Šalamun Vukmirovič

Jože Miran Zlatko Drago Franjo Živko Vitomir Rade Ranko Franci Drago Bogdan Benjamin

Šols ko le 986/8 7 Šolsk letto 1 1986/8 986/87

Šols ko le 986/8 7 Šolsk letto 1 1986/8 986/87

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.c Razrednik: Jože SMODIŠ, inž. prom.

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.d Razredničarka: Slavica ŽUPANEC, dipl. oec.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

priimek

ime

Đukić Ibrišimović Kapetanović Keser Kokol Kolar Kostajnšek Krajnc Kukovec Mandić Metličar Mok Pak Petaver Polanec Prelić Rebek Robnik Savnik Seničar Zorko Žabkar

Simo Elmir Duško Miladin Peter Majda Ervin Simona Branko Dragan Marija Darko Miran Tomaž Franc Gordan Sandra Anton Suzana Martina Dušan Tanja

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

priimek

ime

Bokša Bokša Draguljić Gregur Hajdinjak Kamenik Kerec Klukej Korat Kresnik Lenart Milivojević Mlakar Mutavčić Nikolić Pavlović Petek Plečko Škvorc Tumpaj Vidovič Zlatnik

Branko Igor Ilija Bojan Ratko Branko Rajko Dušan Vitomir Edvard Igor Mladen Herman Nenad Goran Zvonko Branko Marjan Walter Anton Zvonko Andrej

159

Šols ko le 986/8 7 Šolsk letto 1 1986/8 986/87

Šols ko le 986/8 7 Šolsk letto 1 1986/8 986/87

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.a Razrednik: Branislav ČERANIĆ, inž. prom.

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.b Razredničarka: Tanja SREBRNIČ, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

160

priimek

ime

Andric Belič Beslič Bračič Čeh Ipšek Justinek Kariž Klužer Koderman Kostevšek Kovačič Kranjc Kremzer Majhenič Mesojedec Mihajlović Naglič Nemec Oblak Perme Pestiček Ravbar Rošker Slemenik Slemenšek Smodiš Sreš Šenkiš Švajger Tabor Urbanč Verhovnik

Vladica Marko Tadej Sonja Andrej Tomaž Romana Aleš Zlatko Robert Nevenka Zvonko Matjaž Milena Matjaž Zvonko Damjan Branko Ivan Ernest jasmina Igor Karmen Metka Suzana Aleš Irena Drago Ivan Robert Ivan Simona Stanka

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

priimek

ime

Bizjak Cerar Crnjac Čuk Dietinger Domadenik Džakulin Fajs Gerželj Gombač Grozde Gruden Hrastelj Jakša Ješovnik Kapun Kolman Lebar Ljubič Lukan Mauer Motaln Nared Novak Nunčič Pavše Podgorelec Plantarič Požrl Reihss Skodič Škrlj Tori Zalar

Boštjan Janez Robert Miran Renata Zdenka Damjan Simon Ana Darja Robert Štefan Simon Stanislav Martina Iztok Boris Franci Branko Darijan Igor Marija Bernard Albina Vinko Peter Milena Miloš Nataša Boris Aleksandra Rosana Marjan Tomaž

Šols ko le 98 7/88 Šolsk letto 1 198 987/88

Šols ko le 98 7/88 Šolsk letto 1 198 987/88

ki Prilagojen program za odrasle – železniš elezniški ome tno-tr ans por tni manipulant portni prome ometno-tr tno-trans anspor pr Razred: 2 Razredničarka: Nada ČOBAL, pred. učit. slovenskega jezika

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.c Razredničarka: Darja PAHOR, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

priimek

ime

Artič Balažič Delič Keser Mandič Miličič Peček Prah Rajnar Sačić Sejdinović Simonič Smole Svetelšek Šinkovec Vincekovič Zorko Žnuderl

Vladimir Drago Zoran Zoran Jozo Savo Milan Ivan Igor Hasija Nermin Marjan Srečko Bonifacij Zlatko Jože David Smiljan

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

priimek

ime

Bastašič Čerina Danji Ducman Đakovič Gajšt Gvozdič Hvalec Ivanuša Kneževič Kotnik Kovačič Jakopec Maher Medved Mesarič Novak Petrovič Pranjič Radiškovič Sukič Tement Težak Vihar Vodušek Zakšek

Branko Zlatko Marko Aleksander Mirko Miran Srdžan Roman Iztok Stanislav Andrej Marko Ivanka Silvo Jože Matjaž Andrej Darko Ilija Gordan Aleksander Darko Danilo Bojan Silva Boštjan

161

Šols ko le 98 7/88 Šolsk letto 1 198 987/88

Šols ko le 98 7/88 Šolsk letto 1 198 987/88

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.d Razredničarka: Helena GRMEK, prof.

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.a Razredničarka: Daniela KLASINC, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

162

priimek

ime

Cimerman Cvijanović Černko Dedić Erhatič Ferčič Gajšek Garmut Grosek Hriberšek Kalen Kosi Markovič Marks Mojzer Najvirt Nedić Petek Pucelj Simić Štampar Tinko Trost Turnšek Valenko Vodušek Uršič

Miran Velibor Robert Mujo Iztok Franci Branko Robert Natalija Jelka Zvonko Igor Fredi Karl Srečko Igor Zoran Marjan Majda Milenko Miran Srečko Marija Andrej Stanka Silvo Slavko

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

priimek

ime

Buser Cafuta Cakič Gavranič Grmek Hribernik Ivančič Javornik Jug Kamenik Kramljak Kranjc Kuravica Matoševič Mesec Nagode Ornik Pegan Petek Podlogar Sodec Stanonik Stjepič Suša Šiber Šurbek Teržan Tomanič Verdinek Vrzel Žnidar

Patrik Gorazd Nenad Mladen Boris Marjan Davorin Miran Borut Ivica Danilo Peter Mladen Marko Matjaž Dejan igor Jože Stanislav Nika Jože Dean Srečo Miran Miran Vili Adolf Andrej Janez Robert Miran

Šols ko le 98 7/88 Šolsk letto 1 198 987/88

Šols ko le 98 7/88 Šolsk letto 1 198 987/88

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.b Razrednik: Jože SMODIŠ, inž. prom.

Tehnik vlek vlekee Razred: 4.c Razrednik: Gustav MAUKO, predmetni učitelj

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

priimek

ime

Belcl Borko Brdnik Hočevar Horvat Jurkošek Klepec Kos Kosmos Kump Lekše Markovič Milohanič Možič Munda Petek Plazar Popelar Sagadin Savić Sivec Svete Šnajder Šoba Šramel Vuletič Zorec Zorman Žveplan

Ivan Silva Marko Borut Suzana Stanka Metka Stojan Gorazd Srečko Jože Mihael Mladen Magda Zdravko Robert Jože Anton Marija Radivoje Borut Helena Edvard Leon Aleksander Zoran Željko Roman Damjan

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

priimek

ime

Bokan Borak Boštjančič Bračko Izinger Červek Gros Jenuš Kašman Kaučič Klemenčič Kočar Kokol Kovačič Kraus Lobenwein Medik Mikek Mustač Potočnik Robnik Roškar Šneberger Veldin Vnuk Volmut Zorko

Robert Marjan Tomaž Peter Franc Robert Vinko Borut Marko Drago Maks Anton Miro Robert Sandi Franc Roman Zdravko Mihajlo Albin Marko Ivan Robert Jože Slobodan Roland Sašo

163

Šols ko le 988/89 Šolsk letto 1 1988/89

Šols ko le 988/89 Šolsk letto 1 1988/89

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 2 Razrednik.

Marijan URNAUT, inž. prom.

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 3.a Razrednik: Jože SMODIŠ, inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

164

priimek

ime

Aksentijević Babac Babič Blitović Bubnjić Bubregović Cvetanovski Cvijanović Čanić Čolić Frank Gatarić Huskić Ivešić Janjušić Koračin Kovačevič Kovačević Krličević Kukulj Marić Nikolić Pavlič Popović Povše Radić Rojs Strojinc Šučur

Radojica Nikola Mirko Muriz Danko Izet Cane Dragan Sabahudin Dragutin Helmut Ostoja Rifkija Anto Boško Darko Predrag Vlado Suljo Vlado Anto Milan Albert Ranko Dominik Vojin Bogdan Jože Milorad

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

priimek

ime

Abdić Ezgeta Ferk Fridrih Gavranič Gavrič Grilč Jularič Kirbiš Kladnik Knez Korenčič Lakoše Mandricojević Mešiček Mitov Očkerl Pavlija Praprotnik Pregl Rankovec Robnik Šauperl Šinkovec Šmid Vagner Vrečko

Irfan Ivica Srečko Petra Brane Ante Anita Dragan Sandi Metka Janez Mitja Vikica Slađana Jelka Darko Miran Franc Branko Damijan Branko Peter Franc Bojan Peter Jože Irena

Šols ko le 988/89 Šolsk letto 1 1988/89

Šols ko le 988/89 Šolsk letto 1 1988/89

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.b Razrednik: Branislav ČERANIĆ, inž.prom.

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.a

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

priimek

ime

Arnuga Basrak Belec Caf Čuček Dolenc Dolšak Ferenčak Godvajs Gutman Hajdinjak Jarc Jevšenak Jus Kaurin Klemenčič Komes Krecenbaher Kumer Lah Legenič Ožvald Pavlič Puc Pušnik Recek Šipek Tanšek Unuk Vizjak Zamuda Zdovc

Davorin Renato Renata Aleš Željko Petra Darja Fredi Simon Pavel Matej Samo Andrej Janez Željko Silva Franjo Jože Majda Smiljan Sašo Miran Vlasta Miran Jožica Edvard Jadranka Martin Bojan Boris Darja Leon

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

priimek

ime

Babič Donko Đukanovič Horvat Januš Kovačič Lah Lenart Maraševič Mehuljić Rokavec Simič Šenkiš Šibolt Šoba Tement Teržan Tomažič Tretnjak Vajd Vicman Vukšič Zemljak Žunko

Karlo Miroslav Željko Borut Fredi Bojan Janko Branko Mitja Edin Slavko Milan David Marjan Franci Darko Adolf Robert Damir Štefan Jože Goran Marjan Sebastijan

165

Šols ko le 988/89 Šolsk letto 1 1988/89

Šols ko le 988/89 Šolsk letto 1 1988/89

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.b Razrednik: Branko ŽVIKART, inž. komerc.

Tehnik vlek vlekee Razred: 4.c Razredničarka: Nevenka GORJANC, predmetna učiteljica matematike in fizike

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

166

priimek

ime

Florjančič Gliebe Gradišnik Horvat Horvat Jamnik Križman Kumberger Matić Merzel Mlaker Muslimović Pavlinek Pihler Pleh Prejac Soršak Škrjanec Tomić Trpkovski Verčkovnik Vogrin Žnidar

Marta Edi Albin Neven Robert Mitja Andrej Daniel Ivo Dušan Borut Safet Andreja Alojz Matjaž Daniel Andrej Jože Dragan Sašo Matjaž Robert Branko

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

priimek

ime

Bokan Borak Boštjančič Bračko Ciringer Červek Gros Jenuš Kašman Klemenčič Kočar Kokol Kovačič Kraus Labenwein Medik Mustać Potočnik Robnik Roškar Veldin Vnuk Volmut Zorko

Robert Marijan Tomaž Peter Franc Robert Vinko Borut Marko Maks Anton Miro Robert Sandi Franc Roman Mihajlo Albin Marko Ivan Jože Slobodan Roland Sašo

Šols ko le 989/90 Šolsk letto 1 1989/90

Šols ko le 989/90 Šolsk letto 1 1989/90

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.a Razredničarka: Melita HERCOG-LEBAR, prof.

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.b Razredničarka: Daniela KLASINC, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

priimek

ime

Babić Berdnik Boroš Ferk Hrastnik Jazbinšek Kirbiš Kocbek Kodrič Kresnik Leskovar Marinič Nagode Petek Pesko Plevnik Ratajc Ritonja Skutnik Slatenšek Slatinšek Stojiljković Stres Šmirmaul Volmajer Vouk Zidar Županc

Hermina Zoran Filip Milan Robert Miran Mojca Renato Robert Dejan Bojana Dejan Izidor Maksimiljan Aleš Aleksander Janez Matej Matjaž Karmen Suzana Mladen Damjan Suzana Mojca Aleksandra Anton Jože

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

priimek

ime

Bajlović Bezjak Brglez Djuran Drofenik Gabor Gerold Hlupič Jagodič Jazbinšek Kavčič Klemen Kojadinović Kokol Kupčič Legenovič Mandir Martič Munda Očko Oprešnik Petek Pivec Potočnik Rašić Simaković Šket Štrakl Šuperger Tučič Vandur

Ivo Andrej Vesna Daniel Aleksander Matjaž Anton Marjan Dragica Silva Zdenka Helena Zlatibor Andrej David Dragan Ilija Stipo Robert Peter Branka Miran Alenka Robert Josip Branislav Peter Danilo Tomaž Zoran Simon

167

Šols ko le 989/90 Šolsk letto 1 1989/90

Šols ko le 990/9 1 Šolsk letto 1 1990/9 990/91

Tehnik vlek vlekee Razred: 4.c

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.a Razrednik: Branko ŽIVKART, inž. kom.

priimek

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

168

ime

Babšek Janez Bec Gusti Cene Bojan Dečman Klemen Frešer Matej Gavez Robert Kovačec Emil Kraner Igor Križnjak Miran Lubej Milan Mikložič Samo Mulej Leon Penič Boštjan Petrovič Renato Plavčak Martin Ravljen Robert Salobir Peter Steinbacher Pušnjak Evgenij Sternad Škaliber Branko Šprah Boris Štruklec Tomi Vogrinc Peter Zdolšek Jurij Zupanc Miran

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

priimek

ime

Babšek Čolić Đaković Flos Gabor Golob Hiržin Ivanić Janjilović Jularić Jularić Kamenšek Kmetec Kohek Kores Küplen Lamberger Lavko Luci Malešević Milašić Novak Pauko Perdan Planinšek Pristovnik Rauh Sever Štuhec Virag Zorec

Vlasta Andrija Mladen Robert Zvonko Janez Josip Sladjan Mirjana Dragica Franjo Franci Roman Kristijan Bernarda Ladislav Majda Simona Miran Ljubiša Rozana Miran Dušan Zvonko Klavdija Klavdija Jožica Gabrijel Roman Drago Romana

Šols ko le 990/9 1 Šolsk letto 1 1990/9 990/91

Šols ko le 990/9 1 Šolsk letto 1 1990/9 990/91

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.b Razrednik: Branislav ČERANIĆ, inž. prom.

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.a Razredničarka: Olga DOGŠA RUTAR, abs. medicine

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

priimek

ime

Amon Cestar Curk Džafić Džigal Fela Gajšek Jošt Kalčič Kaučič Kerlatec Klepej Kocijan Kočevar Kovačič Lepoglavec Lončar Mernik Ovčak Sinanović Slijepčević Stare Stevanić Šironič Vajda Žnidar

Igor Roman Andreja Nadira Peter Vanja Andrej Branko Tomaž Marta Samo Drago Matej Branko Stanislav Dejan Andreja Andrej Boris Senad Goran Izidor Velibor Biljana Kerstin Petra

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

priimek

ime

Barunčić Beras Bezjak Brumen Budimir Djapić Florjančič Gajer Herlič Iljevec Jovanović Jozić Kekec Kelenc Kršič Lazić Mlakar Petek Petrovič Potisk Ramadani Šauperl

Željko Sonja Milan Simon Željko Vladimir Janez Mario Boštjan Polona Željko Marijo Adrijana Petra Helena Dragan Dušanka Tatjana Marija Klavdija Albert Simona

169

Šols ko le 990/9 1 Šolsk letto 1 1990/9 990/91

Šols ko le 990/9 1 Šolsk letto 1 1990/9 990/91

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.b Razredničarka: Jolanda IŠTOKOVIČ, prof.

Tehnik vlek vlekee Razred: 4.c Razrednik: Gustav MAUKO, predmetni učitelj

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

170

priimek

ime

Belcl Božak Čeh Čontala Dežman Duh Jarc Kelemina Korenčič Križanec Legen Maučec Pauman Peček Pešec Rankovec Sultanič Tomišič Voglar Žnidar

Peter Janez Boris Roland Nina Robert Samo Dejan Mitja Bojan Bojan Miran Franc Marjana Aleksander Vesna Senija Igor Martina Magda

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

priimek

ime

Anžel Erjavec Ezgeta Fidler Hribernik Jagarinec Jodl Jošt Korže Mlakar Mujdrica Ovčak Petelin Petrovič Pevec Polšak Sagadin Sinanović Žinkovič

Albin Dušan Dragan Filip Valentin Željko Tomaž Gorazd Slavko Miran Fredi Damjan Karli Zlatko Roman Drago Peter Merzudin Vlado

Šols ko le 99 1/92 Šolsk letto 1 199 991/92

Šols ko le 99 1/92 Šolsk letto 1 199 991/92

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.a Razrednik: Branislav ĆERANIĆ , inž. prom.

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.a Razredničarka: Helena KOZAR, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

priimek

ime

Bukovec Darič Florjančič Gajšek Gašper Gerlica Golob Ivanović Javoršek Kočevar Kranjc Kranjc Kukovič Kump Kuzmič Pavlin Pejič Petek Ritonja Roškar Sebastijan Smiljanič Sok Stramšek Strašek Tasić Tenčić Ternik Vajdič Virag Vogrinec Vojsk Vinčec Žvikart

Barbara Karolina Matjaž Andrej Franc Robi Stanka Brane Nataša Branko Jožek Lidija Milena Božidar Mihael Ksenija Adolf Saša Igor Marija Katja Dragan Darja Roman Matjaž Zoran Elvis Jasmina Damir Jože Boštjan Stanislav Aleš Darja

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

priimek

ime

Bartolj Borko Čakš Čeh Gabor Hari Hlupič Horvat Hribar Kirn Kitak Kosaber Koziker Krajnc Križan Lauko Lešnik Martini Milovanovič Perko Prašiček Sovič Škorjanec Špes Toš Vrečko

Suzana Igor Franci Smiljan Robert Robert Boris Boris Igor Matjaž Simon Robert Jolanda Erika Matjaž Rosvita Peter Breda Miki Klavdija Alenka Damjan Robert Klavdija Damijan Robert

171

Šols ko le 99 1/92 Šolsk letto 1 199 991/92

Šols ko le 99 1/92 Šolsk letto 1 199 991/92

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.b Razredničarka: Tanja SREBRNIČ, prof.

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni komer cialis omercialis cialistt Razred: 4.c Razrednik: Marjan URNAUT, inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

172

priimek

ime

Blatnjak Cekič Dretar Gaberšček Hreščak Jagoschütz Kejžar Kokol Krapež Marzidovšek Mernik Mohorko Pleteršek Račič Ribać Šircelj Toplak Torkar Zalokar Zorko

Goran Radivoj Borut Rihard Andrej Thomas Matej Robert Gregor Boštjan Andrej Tomi Robert Blaž Srđan Jože Andrej Jurij Pavel Tomaž

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

priimek

ime

Berlot Bjelovuk Bjelovuk Čebela Đurđevič Egartner Fajdiga Hribar Hrovat Ivetič Jelovčan Kitić Klobučar Mehinović Nikolić Pavlović Petrić Postrak Stefanovska Strbad Strmšek Tepeš Utroša Wasa Želj

Barbara Branko Ranko Sabina Renata Jožek Melita Mojca Simona Milan Špela Irena Nada Merisa Maja Gordana Monika Blaž Aleksandra Rolando Mojca Albin Andrej Klavdija Zoran

Šols ko le 992/93 Šolsk letto 1 1992/93

Šols ko le 992/93 Šolsk letto 1 1992/93

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.a Razredničarka: Romana ORTHABER, univ. dipl. inž. gradb.

Tehnik vlek vlekee Razred: 4.b

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

priimek

ime

Bavdek Bokša Cene Ditinger Ferlež Filipič Firbas Glavič Godec Hren Iljevec Kirič Kovačič Križanec Martinšek Medved Musar Ornik Petek Povše Ritonja Rode Simonič Sok Štandeker Vogrinec Žalek

Primož Severina Slavica Lucija Mihaela Bojana Patricija Mario Žiga Mojca Viktorija Vesna Nadja Milanca Karla Bogdan Lilijana Sandi Tatjana Boštjan Igor Lidija Aleksandra Aleksandra Doroteja Boštjan Renata

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

priimek

ime

Aleksič Alibabič Bajec Borovinšek Bratuša Celcar Čanžek Fric Greif Hekič Herceg Korošec Kosi Košar Lakner Lončarič Mesarič Metličar Mulej Nežmah Pečoler Polignone Prašnički Pušenjak Sagaj Simonič Šela Štor Vidovič Zadravec

Radovan Dejan Boštjan Davorin Robert Lucijan Ivan Boštjan Peter Robert Bernard Bogdan Miroslav Štefan Tomaž Iztok Daniel Boštjan Andrej Iztok Dejan Andrej Dušan Aleksander Bojan Sebastijan Miro Sašo Alojz Mario

173

Šols ko le 992/93 Šolsk letto 1 1992/93

Šols ko le 992/93 Šolsk letto 1 1992/93

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.c Razredničarka: Daniela KLASINC, prof.

Pr ome tno-tr ans por tni ttehnik ehnik Prome ometno-tr tno-trans anspor portni Razred: 4.d Razrednik: Andrej ŠVALJEK, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

174

priimek

ime

Bedrač Biculjević Bošak Butul Kantar Karner Lubej Merkan Osterveršnik Peruš Pirš Poljanec Pušnik Ritonja Skuber Stupar Šalamon Škerget Vaš Zadravec Zagoršek

Ana Igor Robert Daniel Neda Mateja Anton Suzana Gregor Karolina Matjaž Boštjan Matjaž Valerija Aleksandra Bogdan Sandra Aleksandra Andrej Branko Klavdija

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

priimek

ime

Ber Bezjak Bratuša Brnabič Đakovac Erjavc Grandušek Kamenščak Kasnjak Kimovec Knuplež Korošec Kresnik Mihelič Namestnik Pipuš Potokar Rajher Rajšp Rojht Štamol Štefanič Vetrih

Mojca Lidija Lidija Natalija Simona Anita Alenka Suzana Barbara Nataša Simona Klavdija Mihaela Marjetka Ida Mojca Nataša Tanja Tadej Simona Mojca Vesna Danica

Šols ko le 993/9 4 Šolsk letto 1 1993/9 993/94

Šols ko le 993/9 4 Šolsk letto 1 1993/9 993/94

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.a Razredničarka: Živa LIKAVEC, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.b Razrednik: Anton PEPEVNIK, dipl. inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

priimek

ime

Bevc Cafuta Centner Cimeša Doberšek Ekart Ferčec Grujičič Kokol Košir Krajnc Krasić Meško Motaln Ofič Pek Pijevac Pivec Pocrnja Pust Ravnjak Rems Rozman Slapšak Strnad Širec Vipotnik Vlašič Vodnik

Denis Klavdija Simona Jasna Anemari Peter Marjana Dejan Tanja Nataša Uroš Nebojša Robert Rajko Zdravko Gregor Dragan Petra Mario Andrej Boris Natalija Jože Andrej Peter Barbara Lidija Gregor Miloš

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

priimek

ime

Car Emeršič Karba Kirbiš Kosirnik Muhič Pahernik Pediček Piberčnik Pittner Podgoršek Predan Pukšič Rojko Rubin Sternad Strižič Šmid Turecki Zavratnik

Danilo Robert Petra Gorazd Aleksandra Dejan Aleš Marko Matjaž Borut Jože Tadej Hendrik Miroslav Boštjan Gabrijel Nada Polona Brigita Erika

175

Šols ko le 993/9 4 Šolsk letto 1 1993/9 993/94

Šols ko le 99 4/95 Šolsk letto 1 199 994/95

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.c Razrednik: Branko ŽVIKART, oec.

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.e

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

176

priimek

ime

Aristovnik Beranič Činč Damiš Frangež Ferčič Goričan Horvat Kavran Kmetič Knez Kodela Konec Krhlanko Kumer Lampreht Martini Novak Pogorelčnik Polanc Šonaja Tomažič Veingerl Vidovič Vučina Zadravec Žižek

Andrej Lidija Simon Darja Peter Peter Boštjan Aleksandra Mateja Anica Miroslav Mojca Štefan Marjana Simon Aleš Andreja Mojca Anita Boštjan Jasmina Marko Jožef Rajko Valerija Marjan Cvetka

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

priimek

ime

Dugi Ferčič Helbl Horvat Kodrič Korošec Munda Pogačar Poljšak Prešern Pušnik Rakar Senjur Skale Vekuš Vozlič Zlodej

Marjana Milan Ivica Mirko Darja Ciril Boštjan Veronika Miran Mihaela Matjaž Ivo Dušan Janko Boštjan Andrej Tomaž

Šols ko le 99 4/95 Šolsk letto 1 199 994/95

Šols ko le 99 4/95 Šolsk letto 1 199 994/95

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.f Razrednik: Jože SMODIŠ, inž. prom.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.a Razredničarka: Tanja SREBRNIČ, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

priimek

ime

Čeh Bohak Edelbaher Hadner Jaušovec Korže Kores Križanec Markuš Metelko Milenković Mirt Mladenović Partljič Reberc Romih Rukelj Tomc Volmajer

Brigita Uroš Dejan Patricija Gordana Martina Damijan Simona Petra Mateja Jelena Anita Dejan Petra Matjaž Bojan Vesna Darko Jolanda

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

priimek

ime

Domjan Flajšer Gopurn Ivančič Kolarič Komarevič Koren Kostevšek Ladinek Lorenčič Šauperl Šumatič Uršič Verdnik Vidovič Zelenko

Primož Sabina Mihaela Anton Kolumbina Samira Aljoša Danilo Matej Darko Simon Iztok Saša Petra Sandi Nataša

177

Šols ko le 99 4/95 Šolsk letto 1 199 994/95

Šols ko le 99 4/95 Šolsk letto 1 199 994/95

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.b Razredničarka: Helena KOZAR, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.c Razredničarka: Jolanda IŠTOKOVIČ, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

178

priimek

ime

Aristovnik Babič Damiš Drevenšek Gajšek Golob Haring Jagarinec Kirbiš Kocijan Kojc Maček Moharič Petrič Predan Režonja Rizman Rižnar Skarlovnik Skerbiš Šerbinek Šiker Štern Veber Vlašič Vrbanič Vrečko Žavcer

Andrej Vesna Sebastian Simona Robert Gorazd Petra Jožica Damijan Marko Tadej Andreja Alen Boštjan Tadej Martina Mateja Benita Jože Thomas Marko Manuel Amadeja Simona Gregor Bojan Marko Peter

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

priimek

ime

Brečko Breznar Černko Čovran Detiček Ferk Fridaver Fuks Gornik Grizold Hofer Klančnik Kompara Kruder Lenart Murič Ogrinc Orešek Pahernik Petrič Polenik Pušnik Safen Soltar Šipek Tadič Tamše

David Matjaž Vojko Mario Lovro Brigita Dejan Anita Mojca Boštjan Cvetka Gorazd Nataša Renata Vilko Zlatko Aleš Gorazd Aleš Rada Gregor Aleš Saška Aleš Karmen Petra Rosvita

Šols ko le 99 4/95 Šolsk letto 1 199 994/95

Šols ko le 995/96 Šolsk letto 1 1995/96

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.d Razredničarka: Olga DOGŠA RUTAR, abs. medicine

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.e Razrednik: Marijan URNAUT, inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

priimek

ime

Antolinc Bračko Ficko Filipič Gerlič Haberman Halec Horvat Iskra Kurnik Martini Pamič Rajšp Šipek Ščaučar Šmigoc Štrucl Talan Vogrinec

Gregor Simona Slavko Mojca Simona Tomaž Sebastijan Damijan Milena Sabina Andreja Damijan Tadej Matjaž Ana Karel Tomaž Natalija Dejan

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

priimek

ime

Antolič Bratkovič Caf Dogša Drašković Furh Glodež Grižon Hazimali Jakopič Klemen Komlenić Košar Kurnik Leskovšek Lube Macuh Mejrič Polenšak Praper Sagadin Urh Vidovič

Marjan Boštjan Ivan Aleksander Katarina Aleš Aleksandra Sebastjan Boris Boris Gorazd Dušanka Gorazd Nataša Ivona David Štefka Hanka Dejan Tadej Aleš Nevenka Sandi

179

Šols ko le 995/96 Šolsk letto 1 1995/96

Šols ko le 995/96 Šolsk letto 1 1995/96

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.a Razredničarka: mag.Andreja KRIŽMAN, dipl.oec.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.b Razrednik: Anton PEPEVNIK, dipl. inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

180

priimek

ime

Gošte Kurtović Pintarič Škerget Špehar Švegl

Jure Alan Boštjan Marjetka Andrej Tomislav

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

priimek

ime

Beškovnik Dovnik Emin Ertl Ferš Grujič Herga Kavčevič Kegl Koprivnik Korpar Kralj Marovšek Podgrajšek Repnik Strelec Šteflič Tertinek Urbanc Veber Vodeb Zemljič Živko Žvikart

Cvetko Martina Dominika Dejan Nevenka Slobodan Gregor Uroš Sebastijan Gorazd Sabina Roman Aleš Aleksander Mateja David Aleš Jože Uroš Karolina Katja Mirjana Nataša Danilo

Šols ko le 995/96 Šolsk letto 1 1995/96

Šols ko le 995/96 Šolsk letto 1 1995/96

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.c Razredničarka: Danijela KAČINARI, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.d Razredničarka: Anita ŠIPEK, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

priimek

ime

Ahman Čirovič Đurič Ferk Fras Gomzi Jezovšek Kadrič Kimovec Kopše Korpar Lenart Lipuš Orešek Pahole Pepelnak Pušnik Rebernik Sabljič Soltar Štanc Teran Trstenjak Varl Vlašič Živko

Dušan Miroslav Tomislav Damijan Robert Aljoša Devis Amir Matjaž Sebastijan Emilijan Vilko Boštjan Gorazd Marjan Tomaž Aleš Gregor Aleksander Aleš Primož Dejan Matjaž Gregor Goran Aleš

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

priimek

ime

Bezjak Bukovec Črnčec Dajčman Ertl Fajfar Frešer Fric Golob Grbič Hadler Hojnik Ivačič Janjetović Jarc Jelenko Kolar Kraševec Lorber Mavsar Miklošič Novina Perkovič Plajnšek Skuhala Škerget Tavčar Veber Volmut Weingerl Zabavnik

Sabina Mateja Robert Karmen Drago Alenka Natalija Alenka Mirko Nataša Jurček Boštjan Mojca Zoran Boštjan Bojan Darko Aleš Mateja Srečko Saša Željko Igor Gregor Tomaž Marjetka Mitja Gregor Igor Tjaša Nataša

181

Šols ko le 996/9 7 Šolsk letto 1 1996/9 996/97

Šols ko le 996/9 7 Šolsk letto 1 1996/9 996/97

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.e

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.a Razredničarka: Daniela KLASINC, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

182

priimek

ime

Bezjak Car Demaj Dež Dobaj Feršič Firar Gojčič Gorjup Grah Kaučič Ketiš Kmetič Lukovnjak Palir Paul Pavlič Režonja Ribič Samsa Sedžek

Sandi Dejan Neđat Aleksandra Tomaž Maja Samo Jaka Marjan Albin Slavko Petra Damjan Petra Miran Vesna Damir Marjetka Polona Maja Tadej

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

priimek

ime

Bevc Gumzar Korošec Potrč Rozman Šincek Weber

Denis Dejan Tatjana Andrej Georg Samo Peter

Šols ko le 996/9 7 Šolsk letto 1 1996/9 996/97

Šols ko le 996/9 7 Šolsk letto 1 1996/9 996/97

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.b Razrednik: Franjo FRIŠČIČ, dipl. inž. stroj.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.c

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

priimek

ime

Arnuš Bešić Čečonik Černel Detiček Dušej Flojhar Gačnik Godec Holc Jerman Jevšenak Kopše Kurnik Leskovar Levstik Nerad Odlag Pivec Plohl Podgrajšek Relić Rožman Rus Teljega Tkalec Vedernjak Veličkovski Zupančič Žerjav

Anita Helena Helena Nataša Lucija Dejan Branko Aleš Bogdan Mojca Boštjan Gregor Sebastijan Boštjan Vilko Iztok Aleš Maja Benjamin Barbara Aleksander Sabina Sebastjan Robi Saša Marko Boštjan Zoran Alenka Anita

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

priimek

ime

Andrijaševič Došler Eržen Fideršek Fras Gabron Gorgiev Gregorec Grižon Hochkraut Jarc Jezovšek Jurič Kamenščak Ker Knez Kočevar Marinič Miklavžič Modrić Pečovnik Petek Selič Slana Tement Teskač Valenčič Zemljič Žunkovič

Mario Peter Matej Sašo Robert Robert Zoran Aleš Mario Marko Simon Devis Rok Suzana Jurij Mario Denis David Matej Damjan Stanislav Boštjan Tomaž Goran Sašo Marko Uroš Aleš Matjaž

183

Šols ko le 996/9 7 Šolsk letto 1 1996/9 996/97

Šols ko le 99 7/98 Šolsk letto 1 199 997/98

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.d Razrednik: Branko ŽVIKART, dipl. org. dela

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.e Razrednik: Marijan URNAUT, dipl. inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

184

priimek

ime

Čižič Fajfar Jager Kaloh Kante Karič Karlo Kavkler Kelbič Knez Kocuvan Kokol Kolar Končan Lesjak Maček Mandl Marčič Munda Obal Očko Pintarič Pižeta Rak Regoršek Skrbinek Skuhala Šilec Štravs Tavželj Veberič Zgonc Žula

Davorka Alenka Bernarda Marko Andreja Senad Marko Dejan Uroš Marjeta Tomaž Dejan Tamara Dragica Nevenka Robert Andrej Drago Ksenija Boštjan Simon Primož Marko Gregor Cecilija Andrej Tomaž Aleš Tanja Goran Peter Nataša Tina

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

priimek

ime

Auguštin Bedenikovič Ferlinc Knuplež Kovačič Kristl Lipovec Maroh Mitić Pintarič Potočnik Romič Štelcar Tomić

Urška Miha Albert Petra Marisa Simona Silvo Boštjan Igor Mateja Sebastijan Marjana Alenka Uroš

Šols ko le 99 7/98 Šolsk letto 1 199 997/98

Šols ko le 99 7/98 Šolsk letto 1 199 997/98

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.a Razredničarka: Romana ORTHABER, univ. dipl. inž. gradb. teh.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.b Razredničarka: Helena KOZAR, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

priimek

ime

Čelan Gričar Huber Janko Kramberger Lešnik

Aleš Sebastjan Rok Željko Dejan Marko

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

priimek

ime

Babič Bezjak Blažič Bočkor Brence Farkaš Gjerek Goljat Gostan Harl Jeza Kacjan Keuc Klep Kolednik Krajnc Kramberger Križanič Letnik Perko Praviček Prelič Švajger Tomažič Vrbančič Zver Žagavec

Danilo Leonida Petra Gordana Saško Marjana Denis Nataša Tadeja Barbara Aleš Martin Uroš Ivan Bojan Tadej Natalija Klavdija Tomislav Jasmina Mladen Slavoljub Andrej Simon Matej Damjan Bojan

185

Šols ko le 99 7/98 Šolsk letto 1 199 997/98

Šols ko le 99 7/98 Šolsk letto 1 199 997/98

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.c Razredničarka: Živa TRSTENJAK, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.d Razredničarka: Danijela KAČINARI, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

186

priimek

ime

Arh Bratkovič Brečko Cussigh Denk Gornik Jelen Keršič Kežman Knez Lorbek Mustar Novak Novšak Pahernik Pavalec Polak Stanković Šišić Tement Topolčnik Trafela Vidič Vodušek Žilarevič Žnuderl

Karlo Damjan Alen Damijan Tomaž Mitja Uroš Mitja Tomo Mario Franjo David Gregor Mitja Andrej Goran Sebastijan Aleš Almir Uroš Tomaž Gregor Davorin Tadej Zlatko Matej

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

priimek

ime

Ahman Brumen Centner Cimerman Čolnik Črnko Čunčič Jovič Keranovič Kmetec Lončarič Lunder Marjanac Muhič Ostojić Pekez Petek Petrešev Petrovič Rebernik Rebernišek Salić Širec Škofič Štor Truntič Verdnik Vinkovič Vrabec Zavernik Zebec

Adrijana Tijana Bojana Nobert Borut Gordana Gordana Andrej Denis Sebastjan Nataša Martina Dragan Robert Biljana Luka Bojana Aleš Boris Matjaž Danica Vedad Dušan Matej Tomaž Karmen Nataša Borut Aleksandra Sandra Lilijana

Šols ko le 998/99 Šolsk letto 1 1998/99

Šols ko le 998/99 Šolsk letto 1 1998/99

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.e Razrednik: Franjo FRIŠČIČ, dipl. inž. stroj.

Pr ome tno-tr ans por tni odpr Prome ometno-tr tno-trans anspor portni odpraavnik Razred: 3.f Razrednik: Marijan URNAUT, dipl. inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

priimek

ime

Bezjak Brišar Carić Damijan Gabrovec Gider Hedl Horvat Husaković Jus Lorber Lorber Markuš Metelko Pivec Planinšek Pohorec Ruhitel Sukič Šimac Tomažič Veberič Vute Železnik

Dejan Žan Denis Darja Tadeja Marjan Tadej Boštjan Admir Aleš Matjaž Matjaž Petra Andrej Matjaž Mihael Sandi Dejan Karmen Denis Irena Marjetka Gregor Darko

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

priimek

ime

Drevenšek Duraković Đajić Fajfar Furlan Gorišek Justinek Klakočer Kronaveter Lašič Lovrić Medved Milošič Obreht Pregl Radaš Ribič Trstenjak Tusulin Vogrinec

Tobijas Damir Mladen Renato Danilo Janko Aleš Valentin Mateja Andrej Damjan Aleksander Tomaž Danijela Srečko Igor Katja Dejan Marko Borut

187

Šols ko le 998/99 Šolsk letto 1 1998/99

Šols ko le 998/99 Šolsk letto 1 1998/99

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.a Razrednik: Anton PEPEVNIK, dipl. inž. prom.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.b Razredničarka: Mateja PETROVIČ, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

188

priimek

ime

Albreht Ferk Ferk Gorčan Hanželič Jelen Jevšovar Kramar Kresnik Malajner Marks Menard Mlakar Novak Ornik Pavlinek Pepevnik Perovič Petrović Plajnšek Pleteršek Ploj Rode Rošker Saksida Šajt Toter Tramšek Turk Žnidarič Žunkovič

Karmen Suzana Darja Nataša Maja Janja Tomaž Marko Adrijana Katja Mitja Matevž Helena Romana Bojan Marko Uroš David Tamara Sergej Andreja Andreja Jasmina Adrijana Urška Robert Petra Teja Boštjan Helena Mojca

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

priimek

ime

Arl Avgustinčič Balažič Baškovč Borin Glogovac Hartman Himelrajh Kalšek Kogelnik Kolman Koser Lipovšek Novak Novoselnik Oder Onič Piko Prater Prijol Pupaher Radović Sanda Šega Tomažič Trop Urleb Vekić Velički Vuk

Aljoša Denis Robert Miran Aleš Marko Damjan Janko Jernej Jernej Branko Aleš Matjaž Kristjan Damjan Sašo Marko Domen Gorazd Sašo Lenart Dejan Matjaž Aleks Gregor Marko Marko Jovan Trajče Boštjan

Šols ko le 998/99 Šolsk letto 1 1998/99

Šols ko le 999/2000 Šolsk letto 1 1999/2000

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.c Razredničarka: Jolanda RADOLLI, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.a Razredničarka: mag. Andreja KRIŽMAN, univ. dipl. ekon.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

priimek

ime

Bezjak Borko Bratkovič Burneski Črešnik Divjak Fridauer Gomboši Jambrošič Kanižaj Kosi Kostanjevec Kovač Ozimič Praviček Prevolšek Pušenjak Radovanov Šuc Verdnik Vizjak Vrečič Zagoranski Žižek

Andrejka Borut Brigita Maja Iztok Barbara Davorin Jernej Sabina Nino Dejan Boštjan Aleš Janez Mladen Aleš Dejan Verica Aleš Andrej Anja Boris Diana Aleksandra

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

priimek

ime

Albreht Ferk Ferk Gorčan Hanželič Jelen Jevšovar Kramar Kresnik Malajner Marks Menard Mlakar Novak Ornik Pavlinek Pepevnik Perovič Petrović Plajnšek Pleteršek Ploj Rode Rošker Saksida Šajt Toter Tramšek Turk Žnidarič Žunkovič

Karmen Suzana Darja Nataša Maja Janja Tomaž Marko Adrijana Katja Mitja Matevž Helena Romana Bojan Marko Uroš David Tamara Sergej Andreja Andreja Jasmina Adrijana Urška Robert Petra Teja Boštjan Helena Mojca

189

Šols ko le 999/2000 Šolsk letto 1 1999/2000

Šols ko le 999/2000 Šolsk letto 1 1999/2000

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.b Razredničarka: Helena KOZAR, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.c Razredničarka: Tanja SREBRNIČ, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

190

priimek

ime

Arl Avgustinčič Balažič Baškovč Borin Glogovac Hartman Himelrajh Kalšek Kogelnik Kolman Koser Lipovšek Novak Novoselnik Oder Onič Piko Prater Prijol Pupaher Radovič Sanda Šega Tomažič Trop Urleb Vekić Velički Vuk

Aljoša Denis Robert Miran Aleš Marko Damjan Janko Jernej Jernej Branko Aleš Matjaž Kristjan Damjan Sašo Marko Domen Gorazd Sašo Lenart Dejan Matjaž Aleks Gregor Marko Marko Jovan Trajče Boštjan

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

priimek

ime

Bezjak Borko Bratkovič Burneski Črešnik Divjak Fridauer Gomboši Jambrošič Kanižaj Kosi Kostanjevec Kovač Ozimič Praviček Prevolšek Pušenjak Šuc Verdnik Vizjak Vrečič Zagoranski Žižek

Andrejka Borut Brigita Maja Iztok Barbara Davorin Jernej Sabina Nino Dejan Boštjan Aleš Janez Mladen Aleš Dejan Aleš Andrej Anja Boris Diana Aleksandra

Šols ko le 999/2000 Šolsk letto1 o1999/2000

Šols ko le 1 Šolsk letto 2000/200 2000/2001

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.d Razredničarka: Lidija FIDERŠEK, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.a Razredničarka: mag. Andreja KRIŽMAN, univ. dipl. ekon.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

priimek

ime

Cvetko Doplihar Dukarič Glavač Hojnik Jurančič Jus Kosi Kupčič Kuravica Lorbek Pečnik Pinoza Pintarič Pogorelc Pogorevc Poštrak Puklavec Rešetar Rupreht Serec Soršak Šetar Štandeker Tatar Urban Veber Vuglar

Mitja Mitja Damir Janez Damjan Samo Marko Dejan Branimir Bojan Simon Martina Sabina Matevž Sebastijan Milan Matej Matej Sanja Tanja Zlatko Žarko Katja Jasmina Alen Dubravka Nataša Bojan

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

priimek

ime

Brumen Crnobrnja Fajfar Frangež Jerot Kmetec Koren Koren Kovačič Mlinar Pučko Remšak Reš Stopar Šarkinovič Šebek Škofič

Mateja Anita Dejan Neven Anja Jernej Aleš Petra Sonja Matevž Renata Tomaž Mojca Irena Elma Mladen Polona

191

Šols ko le 1 Šolsk letto 2000/200 2000/2001

Šols ko le 1 Šolsk letto 2000/200 2000/2001

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.b Razredničarka: Anita ŠIPEK, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.c Razrednik: Dušan KOLARIČ, univ. dipl. inž. stroj.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

192

priimek

ime

Barun Bauman Bele Bohl Čepek Črnčec Galunič Goleš Gorjup Govedič Horvat Jagarinec Kardinar Kovačič Kramberger Lepej Marot Merc Mirjanić Mlakar Munda Peklar Pepelnak Popović Potočnik Povh Pučko Rejc Rojs Rozman

Ivan Karmen Boštjan Marija Mojca Dominika Saša Goran Branko Primož Aleš Nataša Vanja Kristjan Branka Marko Anita Boštjan Gregor Sergej Marko Dušan Aleš Jasmina Aleksander Uroš Jožica Primož Alenka Milan Aleš

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

priimek

ime

Antonić Božič Budja Dern Džamastagić Đorđić Filipovič Hižak Hojski Ivanić Kobale Kovačič Kozel Lempič Lesjak Magajna Oblak Pivec Predan Rajher Sakelšek Sitar Vatovec Vilar Virtnik Vrbek Weingerl Zorman Zupanič Žarn Žitko

Saša Martina Sabina Bojan Damir Davorin Sašo David Sergej Danijel Marko Natalija Tomaž Danijel Andrej Luka Miran Davorin Edita Petra Jože Andrej Luka Ciril Dejan Sašo Uroš Matej Branka Aljaž Bogdan

Šols ko le 1 Šolsk letto 2000/200 2000/2001

Šols ko le 1/2002 Šolsk letto 200 2001/2002

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.d Razredničarka: Mateja PETROVIČ, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.a Razredničarka: Mateja ŠTUMBERGER, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

priimek

ime

Bezjak Brumen Bujadilo Golenko Grah Hedl Javnik Keuc Kolar Kolarič Košir Kramberger Kranjec Likavec Lovrec Naterer Nemec Pintarič Pliberšek Pozvek Soršak Sovdat Šenica Šoštarič Ternik Zver Žemljič

Dejan Silvo Brando Doroteja Boštjan Tadej Nataša Igor Matej Ivo Marko Uroš Jožica Simon Matej Katarina Jernej Denis Simona Aleš Tanja David Aleš Sašo Boštjan Danijel Marko

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

priimek

ime

Beganović Bračič Busev Fištravec German Grah Grlec Horvat Jeza Krajnc Krajnc Lazarević Masten Merklin Novak Petek Prelog Rajh Rus Školiber Žalig Živko Žmavc

Dejan Mišo George Petra Domen Boštjan Simon Darjan Valerija Dominik Jernej Sanja Dejan Eva Sebastijan Janja Albina Liljana Sergej Mateja Iztok Matjaž Aljaž

193

Šols ko le 1/2002 Šolsk letto 200 2001/2002

Šols ko le 1/2002 Šolsk letto 200 2001/2002

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.b Razredničarka: Danijela KAČINARI, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.c Razrednik: Branko ŽVIKART, univ. dipl. org. dela

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

194

priimek

ime

Čerič Ferlinc Gorinšek Hvala Ilič Jerovšek Klenovšek Krnjić Kumer Lenhard Lepir Mitev Nučič Pincolič Pšajd Pulko Pust Rauter Razboršek Repnik Šalamija Šlebič Vukalić Zupanič

Matjaž Boris Katja Boštjan Zoran Jernej Sebastijan Verica Boštjan Miha Darko Dejan Nejc Jakob Klemen Branko Zlatka Sašo Boštjan Vinko David Katarina Mirzet Branka

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

priimek

ime

Ahmetović Frljužec Fürst Gmajner Gorišek Guzelj Horvat Ilič Javornik Koprek Koprek Kraner Kruh Lainšček Lebarič Lendero Lipuš Maher Majer Marcen Pajek Peinkiher Petek Predikaka Rajšp Rižnar Romič Šamperl Ščap Trol

Nihad Lovro Lovro Kekec Primož Mitja Liljana Ines Robi Miro Andrej Matej Branko Aleksander Primož Damjan Ksenija Robert Nataša Maša Aleš Aleš Iztok Peter Darinka Mojca Nataša Robert Snežana Nastja

Šols ko le 1/2002 Šolsk letto 200 2001/2002

Šols ko le Šolsk letto 2002/2003

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.d Razrednik: mag. Anton PEPEVNIK, niv. dipl. inž. prom.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.a Razredničarka: mag. Andreja KRIŽMAN, univ. dipl. ekon.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

priimek

ime

Adanič Ajrizaj Borovič Bračko Cipot Hojs Jelenko Jerenko Juhart Kapun Kelenc Kocbek Krajcer Krošl Lampe Lepej Moleh Munda Pinter Poljanec Ratej Rečnik Smogavec Sokolov Šilak Šimunović Štrakl Štruc Turner Vidmar

Simona Merite Anita Maja Bojana Jernej Petra Sandra Andrej Petra Boris Aleksander Maja Dragan Vasja Petra Metka Mateja Zoran Sandra Mitja Marko Monika Dejan Anja Karmen Matej Sandra Mojca Mateja

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

priimek

ime

Bračko Brdnik Budja Cebek Črnčec Drozg Greifoner Haucman Jakop Jurše Kaiser Kandrič Kirbiš Kolar Koren Košir Košnik Krajnc Kreslin Kurbos Mojzer Oman Pšajd Pušnik Ristić Rojs Sekereš Sel Senekovič Stojnšek Tertinek Živko

Damijana Matjaž Natalija Denis Erika Damjan Jernej Dejan Milanka Jasmina Lara Aleksander Igor Maja Mitja Janja Saša Barbara Mateja Andreja Primož Andrej Mitja Sabina Dijana Sašo Damjan Andrej Tjaša Petra Danijel Matjaž

195

Šols ko le Šolsk letto 2002/2003

Šols ko le Šolsk letto 2002/2003

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.b Razrednik: Franjo FRIŠČIČ, dipl. inž. stroj.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.c Razredničarka: Daniela KLASINC, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

196

priimek

ime

Arh Blažič Blažič Furlan Jagarinec Kadoič Kajzer Kapun Klančar Koban Kores Kunstič Kunstič Mohorič Moleh Mulec Novak Pistor Roškar Senica Sevšek Sivec Strmšek Škrobar Vegič Zajc

Darko Jan Aleš Marko Bojan Primož Jernej Toni Daniel Primož Tomislav Danijel Marcel Grega Janko Mitja Fredi Peter Danijel Tomaž Janko Anton Janez Tadej Boštjan Dušan

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

priimek

ime

Begić Bezjak Čeh Črnjavič Duh Ekselenski Fridrih Glonar Grabar Gutsmandl Horvat Kepe Klanjčar Kociper Kocuvan Kočevar Kosi Koščak Lešnik Meško Meznarič Nemec Novak Pernat Potočnik Ščavničar Šnut Španbauer Šprah Tršar Zajc

Admin Miha Davorin Tomaž Suzana Aleš Tatjana Aleš Drago Marko Matej Mihael Božo Jože Danijel Aleš Aleš Daniel Dušan Denis Matej Lidija Milan Leon Robert Monika Sebastijan Klavdija Petra Tomaž Boštjan

Šols ko le Šolsk letto 2003/2004

Šols ko le Šolsk letto 2003/2004

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.a Razredničarka: Danijela KAČINARI, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.b Razrednik: Franjo FRIŠČIČ, dipl. inž. stroj.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

priimek

ime

Brumec Djulkić Dvoršak Eferl Furman Gomboc Goznik Grubelnik Hartman Hojnik Kajtazović Knuplež Kodela Markl Marko Mergeduš Meričnjak Mohorko Novak Nudl Pavlinek Petar Potpara Prah Prajndl Rižnar Sajevec Serušnik Špiler Vrbnjak Zavratnik Žunko

Katja Danijela Jasmina Anton Tanja Nataša Metka Jakob Klemen Zlatka Sanela Barbara Jasmina David Amadeja Jurij Maja Maja Gordana Petra Boštjan Marko Blažo Matej Gregor Nastja Martin Zoran Samantha Danilo Mojca Damjan

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

priimek

ime

Cerovac Černec Divjak Dvoršak Golnar Gradišnik Ivanić Ivanov Jakoš Jarc Kandrič Kegel Kep Kerenčič Klinc Kukovec Kurbus Lorbek Lorber Majerič Ornik Peulić Rek Ropič Senica Sivec Sivka Skrbinšek Škerget Uršej Vračun

Marko Tomaž Marko Jure Marko Jan Darko Boško Andrej Sebastijan Aleksander Danijel Davorin Ivan Dorotej Gorazd Elvis Uroš Aleš Gregor Marko Dragan Tadej Sebastijan Boris Gregor Matic Uroš Gregor Aljaž Marko

197

Šols ko le Šolsk letto 2003/2004

Šols ko le Šolsk letto 2004/2005

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.c Razredničarka: Mira JUG SKLEDAR, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.a Razrednik: Dušan KOLARIČ, univ. dipl. inž. stroj.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

198

priimek

ime

Belak Cmager Črnko Felkar Gregorinčič Hanžar Hecl Horvat Jakolič Klobasa Kozar Krajnc Malek Mateuš Mihelič Miljević Murkovič Novak Osterc Petković Pintarič Poglonik Pučko Roškar Roškar Sakelšek Sternad Štelcer Urbanič Vidonja Vogrinec Žerak

Aleksander Renato Danijel Drago Sebastijan Aleš Gregor Dejan Aleksander Dejan Leonardo Božo Marko Goran Boris Dejan Primož Primož Borut Marko Mitja Marko Martin Aljoša Sebastian Oto Aleš Denis Andrej Daniel Danijel Rok

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

priimek

ime

Cafuta Ditmajer Erjavec Erman Gornik Gošnik Hat Lep Marinič Markl Muršič Nikolič Oblak Paluc Paulič Perdan Pirš Pisnik Posel Rakovič Simonič Steineker Šel Šipek Šopinger Turk

Vladimir Marcel Blanka Niko Amadeja Mitja Nino Jure Igor Ines Tomaž Goran Boštjan Robi Primož Tadej Tadej Rok Luka Suzana Mojca Andrej Sabina Matevž Katja Armando

Šols ko le Šolsk letto 2004/2005

Šols ko le Šolsk letto 2004/2005

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.b Razredničarka: Lidija FIDERŠEK, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.c Razrednik: Dušan VERŠEC, dipl. inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

priimek

ime

Bednjčki Cehner Curkić Časar Fridau Gavrič Herič Horvat Kanižar Kevrič Klemensberger Kociper Kodrič Kure Lešnik Lubas Magdič Meško Mihelič Mlinar Molnar Očko Oprešnik Sprečo Šardi Šumah Zupet

Saša Sebastijan Melisa Mihaela Barbara Lea Štefan Marjan Mojca Edita Simon Matjaž Leon Tomaž Marko Tomaž Marko Suzana David Blaž Štefan Petra Aleš Enida Dejan Brigita Martina

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

priimek

ime

Bačun Bauman Benkič Dretnik Drosk Glazer Gracer Grajfoner Gumilar Hebar Holc Horvat Hrastnik Hrnčič Iljaž Ivanov Kegel Kleinberger Kolman Kopič Kreitner Lenart Lorber Murkovič Poljanec Rožman Šohar Zalokar Žokš

Tomaž Jernej Mitja Matej Ladislav Boris Renato Ljubo Matjaž Branko Gregor Sašo Jan Dražen Mihael Boško Danijel Danijel Luka Danijel Gregor Damir Beno Primož David Matej Uroš Uroš Nino

199

Šols ko le Šolsk letto 2004/2005

Šols ko le Šolsk letto 2005/2006

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.d Razredničarka: Helena KOZAR, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.a Razredničarka: Romana ORTHABER, univ. dipl. inž. grad.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

200

priimek

ime

Bračič Bunderla Čavničar Gerič Granfola Kerčmar Klemenčič Kmetec Kočnik Kos Kotnik Kotnik Kranjc Križanič Marko Maroh Medved Mikola Ornik Pajić Raj Režek Roškar Skušek Strelec Širovnik Štuhec Šumak Ukmar Vuk Žula

Mitja Matej Saša Doroteja Sandra Matejka Mojca Laura Tadej Kristijan Mateja Tina Monika David Ivan Gorazd Uroš Doris Nina Selma Katja Andrej Milan Andrej Mitja Jasna Tanja Klavdija Rok Barbara Melanija

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

priimek

ime

Ajlec Arnuš Franič Janžekovič Jelenko Kaučič Klobučar Kohek Koprivnik Kranjc Krejač Lipej Malek Martini Meško Milošič Mlinarič Nikl Papotnik Pintar Robnik Selišek Sever Širovnik Tertinek Tomažič Veinhandl Vučko

Monika Monika Matej Tamara Sanja Anja Petra Mateja Dejan Rok Damjan Gregor Mateja Jasmina Martina Barbara Darin Anja Tina Patricija Mateja Matjaž Vlado Katja Metka Matej Vanja Maja

Šols ko le Šolsk letto 2005/2006

Šols ko le Šolsk letto 2005/2006

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.b Razredničarka: Mateja ŠTUMBERGER, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.c Razrednik: Benjamin PIVEC, dipl. inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

priimek

ime

Babšek Branilovič Cajnko Dervarič Ditrih Đukanović Gergyek Gradišnik Greif Hribšek Klobučar Lašič Murkovič Pajić Pernat Pučko Raduha Ragolič Rajh Režek Rokavec Skledar Slaček Šnajder Tjukajev Uplaznik Vesenjak Vodušek

Tomaž Damir Borut Mihael Gregor David Zvonko Niko Matjaž Boštjan Rok David Primož Alen Uroš Aljaž Dejan Simon Gorazd Dejan Tadej Miran Leopold Bojan David Aleš Robert Blaž

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

priimek

ime

Ačko Bobik Bračko Cehner Čuš Dacinger Fijačko Gaube Hat Horvat Ivanov Ivanovič Ješovnik Jurančič Kaučič Kotnik Krsnik Kure Lešnik Letica Mihelič Murko Nikolič Raner Ratek Rihtarec Slavič Svenšek Šardi Zadravec Zagoranski Zajšek

Aljaž Goran Simon Sebastijan Leon Matjaž Bojana Mateja Nino Tomaž Boško Gregor Katja Boštjan Damjan Igor Valentina Tomaž Marko Zoran David Barbara Goran Jure Robert Doris Denis Žan Dejan Branko Mitja Dejan

201

Šols ko le Šolsk letto 2005/2006

Šols ko le 7 Šolsk letto 2006/200 2006/2007

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.d Razredničarka: Vanja KAJZER, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.a Razrednik: Bojan HERYNEK, univ. dipl. inž. prom.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

202

priimek

ime

Beker Berglez Čuček Gajer Gričnik Hat Jager Kadić Kos Kurnik Lalić Lesjak Lilek Medved Mojzeš Muminović Murko Perš Petelin Petelinc Pipenbaher Potočnik Stevanovič Švajger Vimer Volgemut Zelič Žužej

Marko Blaž Aleš Matej Gregor Rok Rok Sandi Rok Miha Edin Davorin Matej Aleksander Dejan Edin Rok Rudi Marko Uroš Sebastijan Damjan Mladen Goran Danijel Aleš Igor Alen

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

priimek

ime

Brus Cverlin Cverlin Cverlin Čuček Djurić Dobaj Fažmon Forič Gogić Gracel Grnjak Hehtl Kovačević Kure Meglič Perš Petrovič Pipenbaher Polak Pušenjak Rajner Rat Šedivy Šega Trup

Mitja Goran Lucijan Davor Aleš Željko Dejan Gregor Dejan Mišo Borut Miha Marko Dejan Tomaž Jure Rudi Sašo Sebastijan Primož Boštjan Dejan Sašo Uroš Darko Grega

Šols ko le 7 Šolsk letto 2006/200 2006/2007

Šols ko le 7 Šolsk letto 2006/200 2006/2007

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.b Razredničarka: Mateja PETROVIČ, prof.

Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.c Razredničarka: Vanja KAJZER, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

priimek

ime

Duh Đekić Florjančič Fridau Galun Gorjup Petar Gornik Gradišnik Viltužnik Harih Herženjak Ivančič Jarc Jauk Jovanović Kolarič Kukovec Lepir Lukić Malek Mlinarič Nikl Ogrizek Polanec Puškarić Rakovnik Sedej Tertinek Tomažič

Domen Jasna Aleš Urška Anita Bojana Tanja Marcel Jasna Kristjan Monika David Aleš Tanja Dušanka Tadej Tamara Aleksandra Mateja David Anja Sara Andreja Simona Mateja Lea Metka Petra

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

priimek

ime

Biderman Brunčič Gajer Grabrovec Jager Kos Kotnik Lukić Pisnik Prapotnik Raner Ravnjak Riedlfras Slonecki Spevan Steineker Visočnik Žinkovič Žužej

Denis Jasmina Matej Tanja Rok Rok Igor Denis Dejan Alen Jure Gregor Teja Tamara Valentina Andrej Valerija Mitja Alen

203

Šols ko le 7 Šolsk letto 2006/200 2006/2007 Pr ome tni ttehnik ehnik Prome ometni Razred: 4.d Razredničarka: Anita ŠIPEK, prof.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

204

priimek

ime

Babič Bezjak Celec Dervarič Domjan Goznik Harb Horvatič Kerčmar Klemenčič Klobasa Kokolj Kolednik Kos Kšela Kurnik Lašič Markl Müller Pajić Pernat Petrović Pintarič Rokavec Roškar Stajnko Šalamun Trinkaus Vesenjak Zorec

Danijel Maja Blaž Mihael Peter Darko Gregor Denis Dejan Laura Albin Klavdija Jasmina Mirjana Petra Katja David Tadej Dragica Alen Uroš Vedran Jerneja Tadej Martina Mihael Nataša Ines Robert Denis

2002-200 7 2002-2007 Seznam diplomant ali diplomantoov, ki so diplomir diplomirali v rrednem ednem šštudi tudi ju višješols tudiju višješolskkega s tr ok obr až trok okoovnega iz izobr obraž ažeevalnega pr ogr ama Pr ome t. progr ograma Prome omet.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

priimek

ime

Anželj Apšner Bauman Božac Brilej Čaplja Črešnik Črnjavič Drozg Galunič Golenko Goleš Gorinšek Gorski Gradečak Grah Grum Ivanić Jurančič Jurše Kampuš Kiš Kolarič Korošec Kosem Kovačič Križan Leben Legenič Lipovšek Melin Mlakar Mohorič Oblak Ozmec Pajek

Uroš Aleš Karmen Maja Luka Admir Iztok Tomaž Aleš Goran Doroteja Branko Katja Matej Damijan Boštjan Darinka Danijel Samo Jasmina Sandi Matej Natalija Katja Maja Sonja Valerija Marko Primož Urška Melita Marko Grega Miran Boštjan Danijel

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

priimek

ime

Peklič Pintarič Plazar Pšajt Rajšp Rečnik Rejc Repnik Rigler Rozman Soršak Šalamija Šemrl Škrobar Štorgelj Tertinek Tetičkovič Uran Vegič Veingerl Vidonja Vučina Vuglar Žalig

Suzana Mitja Robert Karmen Darinka Marko Alenka Vinko Darko Aleš Tanja David Mitja Primož Uroš Bojan Sašo Barbara Boštjan Barbara Daniel Suzana Bojan Iztok

205

2002-200 7 2002-2007 Seznam diplomant ali diplomantoov, ki so diplomir diplomirali v izr ednem šštudi tudi ju višješols izrednem tudiju višješolskkega s tr ok obr až trok okoovnega iz izobr obraž ažeevalnega pr ogr ama Pr ome t. progr ograma Prome omet.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

206

priimek

ime

Anžel Brlek Cafuta Črnko Dani Dereani Dolenc Dover Dugi Ferk Gašpar Genc Habith Hojnik Jakičič Jančič Jurman Kalšek Kanižar Kelbič Kerman Kimovec Kirbiš Klinc Kocijan Kocjančič Korošec Kramberger Krope Maričič Marunič Mašera Mavrič Merzel Meško Novak

Milan Milan Vladimir Maksimiljan Alfred Andrej Sebastijan Drago Vlado Mirko Miran Boris Tomaž Branko Ivan Jože Gorazd Uroš Samuel Uroš Simon Matjaž Franc Peter Davor Simon Klavdija Marko Marija Tomislav Darko Robert Klavdija Dušan Marko Anica

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

priimek

ime

Novak Obran Padežnik Pavlič Pekušek Pepevnik Petek Pleteršek Pocrnja Počivalšek Počivalšek Pušnik Rajtmajer Rebernak Repnik Ritonja Roškar Rutar Simončič Smogavec Stanič Strelec Šabeder Šipek Škoda Šprem Urbanc Vajsman Vodušek Zlatnik Zore Dedič Lešnik Petričić Teran

Polonca Darko Jernej Vlasta Rajko Tadej Robert Matej Mario Boštjan Damjan Matjaž Andrej Uroš Boris Matej Zvonko David Stanko Mirko Bojana David Vilibald Matjaž Alojz Robert Uroš Miran Miroslav Tomaž Danica Denis Peter Sebastijan Dejan

2002-200 7 2002-2007

2002-200 7 2002-2007

Seznam diplomant ali diplomantoov, ki so diplomir diplomirali v izr ednem šštudi tudi ju višješols izrednem tudiju višješolskkega s tr ok obr až trok okoovnega iz izobr obraž ažeevalnega pr ogr ama KKomunala. omunala. progr ograma

Seznam diplomant ali diplomantoov, ki so diplomir diplomirali v izr ednem šštudi tudi ju višješols izrednem tudiju višješolskkega s tr ok obr až trok okoovnega iz izobr obraž ažeevalnega pr ogr ama PPoš oš tni pr ome t. progr ograma oštni prome omet.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

priimek

ime

Glazer Jarc Ornik Perko Pirnar Polanec Stjepanović Špic Štumpf Zečič

Darja Robert Jožef Renato Damijan Suzana Svetlana Janko Bernardka Vitor

1.

2.

priimek

ime

Pliberšek Zovkič

Anita Petra

207

1958-2008

1958-2008

Seznam rraavnat el je vnatel elje jevv, eds el ja preds edsttojnik jnikoov, pomočnik pomočnikoov rraavnat vnatel elja pr v obdobju od leta 1958 do leta 2008

Seznam zaposlenih pedagoš kih dela pedagoških delavvce cevv v obdobju od leta 1958 do 1. 3. 2008

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

208

priimek

ime

Antolinc Budihna Čretnik Fras Janžek Kocjan Kotnik Kvas Leskovšek Lovišček Pečnik Pepevnik Pšunder Rutar Švaljek Jug Skledar Turk

Jožef Lovro Stanko Anton Martin Franc Adrijan Adolf Martin Rihard Jože Anton Majda Andrej Andrej Mira Mateja

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

priimek

ime

Antolič Antolinc Backovič Barbek Bone Božič Bradič Breznik Brilej Budihna Butko Cafuta Čeranić Čobal Čobal Čretnik Čukalevski Dovjak Fekonja Ferlinc Fras Furlan Furman Grašič Gojčič Golob Praprotnik Gorič Gorjanec Grdinić Hercog Lebar Hočevar Horvat Hribernik Janžek Jovanović Kancler

Edita Jožef Jovica Vladimir Irena Maja Miroslav Cvetka Dragica Lovro Stjepan Štefan Branislav Nada Stanislav Stanko Mladen Ana Igor Edvard Anton Metka Darinka Dušan Stojan Marija Bojan Nevenka Dragomir Melita Cvetana Bojana Janez Martin Jovica Genofefa

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

priimek

ime

Kikec Klamfer Klasinc Klasinc Kline Kocjan Kocjan Kokec Korpar Kovačič Kozar Kracina Krček Križman Kvas Likavec Lovišček Lužar Maček Majerle Malešič Maraševič Marič Marolt Mauko Mihurko Mudražija Mukenaver Nerad Ogrinec Pahor Pečanac Pečnik Penko Perovič Petrič

Tatjana Tanja Daniela Marko Anka Boris Franc Stanislav Bojan Ivan Metka Valentin Iris Danilo Adolf Natalija Rihard Nataša Sonja Manfred Matjaž Milivoj Franc Janja Gustav peter Stipan Zvone Branka Hugo Darja Milorad Jože Kazimir Spasoje Rado

priimek

73. Petrič 74. Pinter 75. Podgoršek 76. Poharec 77. Polajner 78. Polanec 79. Pšunder 80. Rapaič 81. Reiter 82. Repnik 83. Rutar 84. Senčar 85. Slatinek 86. Smodiš 87. Smogavec 88. Šestan 89. Šeško 90. Špes 91. Šterbec 92. Štok 93. Švaljek 94. Trepečar 95. Valentin 96. Vivod 97. Vodušek 98. Vrabl 99. Weingerl 100.Zafošnik 101. Zajc 102.Zidarič Grmek 103.Žerjak 104.Žezlina 105.Žunkovič 106.Županec

ime

Zdravko Sabina Vili Metka Vera Irena Majda Gordana Alenka Aleksandra Andrej Dušan Rudolf Jože Štefka Muhamed Smiljana Darja Tomislav Srečko Andrej Nevenka Lijana Violeta Anka Marjan Nevenka Srečko Rudi Helena Stres Jasna Janja Slavica

209

1958-2008 Seznam zunan jih pedagoš kih dela zunanjih pedagoških delavvce cevv v obdobju od leta 1958 do 1. 3. 2008

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

210

priimek

ime

Alegro Alež Antolinc Bobič Boškič Brečko Brenkovič Cerkvenik Curk Čeh Dežman Djakovič Dobernik Elvič Gašparac Geč Geč Gerlič Gole Goranski Gruber Hanželič Hazenmali Holc Ivanetič Jakše Jelušič Jerebinšek Jeza Jurman Kelc Kerec Kežman Klasinc Knafelc Knehtl

Jože Erik Matjaž Ljubo Slavko Ilka Albert Tatjana Milan Emil Alojz Marjan Milena Vladica Ema Franc Marjan Ivan Ingrid Nina Zmago Ivan Franc Vinko Alojz Tončka Norbert Adolf Bogomir Gorazd Srečko Ivan Cvetka Maks Franc Peter

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

priimek

ime

Koban Kodrič Kordiž Kosi Kraiger Kremesec Križan Krope Krumpak Kukovec Kukovec Kukovec Kunstek Lamberger Lebarič Lempl Lipko Lovrič Lučič Majer Marič Meden Meglič Miklošič Munčan Ofentavšek Osterman Pajič Pernat Perovič Podobnik Polanec Porčič Potočnik Požgaj Pulko

Florijan Stanko Jože Ivan Danilo Milan Viktor Jože Miran Jože Maks Martin Anton Franc Branko Stanislav Franjo Irena Lazar Zmago Franc Milan Anton Feliks Božidar Milan Dora Miloš Anton Ivo Ivo Valentin Jože Dragan Franjo Jakob

1958-2008 Seznam zaposlenih za izv ajan je učne pomoči izvajan ajanje od leta 1958 do 1. 3. 2008

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

81.

82.

83.

84.

85.

86.

87.

88.

89.

90.

91.

92.

93.

94.

95.

96.

97.

98.

99.

100.

101.

102.

103.

104.

105.

106.

priimek

ime

Ratej Rizman Rižnar Robar Rosenstein Sagadin Salesin Senegačnik Smogavec Sojič Steinbacher Strban Stiplovšek Stražar Šajna Širec Štauber Štefok Tabakovič Tovornik Travnik Videčnik Vindiš Vogrinec Vogrinec Voršič Vošnjak Vozlič Vrzel Zadnik Zanoškar Zupančič Žolger Žunko

Konrad Alojz Karel Milan Leon Ivan Tatjana Peter Rosana Ivan Ivanka Marko Milenko Konrad Ferdinand Franc Rafael Drago Ratko Ladislav Jože Vera Vinko Dušan Slavko Ljubica Majda Alojz Jože Jože Rudi Rajko Ivana Pavel

1.

2.

3.

4.

5.

6.

priimek

ime

Ljubec Ramadani Rop Štancer Žel Visočnik

Tamara Albina Jasna Sabina Helena Damijan

211

1958-2008 Seznam ffinančnega, inančnega, adminis tr ativnega in os ja administr trativnega ostt alega oseb osebja v obdobju od leta 1958 do 1. 3. 2008

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

32.

33.

212

priimek

ime

Bandur Bobovnik Bolčina Botak Bratušek Brumec Centner Danko Fantič-Šedivy Felc Florjančič Gartner Gaube Gavrilovič Gjuro Gorenjak Grah Grašič Greif Horvat Jakopec Kamničar Kidrič Knafelc Kolarič Koletnik Kovač Kramberger Kramberger Kristl Kuzma Mlakar Lasbaher Magdič Mlakar Možič

Anton Marija Amalija Ivan Anica Anica Sonja Miran Dragica Dragica Berta Katica Marija Štefanija Angela Katarina Suzana Emilija Štefan Štefan Nada Ivan Majda Marta Nežika Marija Simon Andreja Rozika Branko Simona Renata Frančiška Silva Zdenka Marija

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

66.

67.

68.

priimek

ime

Ornik Pangerl Pasterk Pečar Plešivčnik Pongračič Pušauer Rajher Rajšp Rakuša Reiter Rimele Sagadin Samastur Satler Sivka Slanc Sodržnik Svenšek Šeško Škofič Štiftar Tomanič Vargason Vesenjak Vogrinec Weiser Zavec Zemljič Zorko Žegarac Žorman

Irena Marija Anton Marjetka Rozalija Ivanka Edita Vinko Romana Irena Ljudmila Marta Fanika Anton Bernardka Katarina Jožefa Slava Jožica Karel Anton Amalija Jožef Ana Alojz Ivan Peter Marija Marija Alojzija Marjan Čedomir Danilo

200 7-2008 2007-2008 Seznam rredno edno zaposlenih pedagoš kih dela kih pedagoških delavvce cevv in pedagoš pedagoških dela ju je jo pouk delavvce cevv, ki dopoln dopolnju juje jejo (stanje 1. marca 2008) 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

priimek

ime

Belšak Blatnik Cafuta Cafuta Dežman Dogša Rutar Fideršek Friščič Gonza Grobelnik Herynek Jug Skledar Jurša Kačinari Kajzer Kolarič Kopač Kozar Krajnc Kralj Križman Krunič Ljubič Pavalec Majerle Mlinarič Orthaber Papak Pepevnik Petrovič Pivec Praprotnik Puhar Puvar Radolli Rak Rozman

Martina Danijela Maja Zdenka Boris Olga Lidija Franjo Mojca Hervik Bojan Mira Estera Danijela Vanja Dušan Boštjan Helena Borut Bruno Andreja Metka Maja Vilma Kajetan Romana Jasna Anton Mateja Benjamin Drago Milena Bojan Jolanda Gregor Marjan

priimek

ime

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

Srebrnič Studen Šalamun Šipek Štumberger Štrucl Trstenjak Turk Urnaut Veršec Žnuderl Žvikart

Tanja Metka Milan Anita Mateja Ana Živa Mateja Marijan Dušan Ivica Branko

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

Ježovnik Korpič Železnik Pavlin Marčič Šehovič Švigelj Gselman Topolič Hanžič

Nevenka Dragica Darja Ivica Zlatko Lucija Metka Severina

213

200 7-2008 2007-2008 Seznam zunan jih pedagoš kih zunanjih pedagoških sodela išje pr ome tne šole sodelavvce cevv VVišje prome ometne (stanje 1. marca 2008)

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

214

priimek

ime

Alatič Andric Angelovski Banić Barač Brecl Ćućić Dobaj Dreo Ekart Ficko Filipič Grašič Harl Horvat Tušek Hriberšek Jecelj Kaljun Koler Korošec Kovač Križanec Kuzmič Lesjak Gorjanc Lipovec Luetić Mudražija Mulaosmanović Pepevnik Pirš Potočnik Roškar Satler Sluban Srebrnič Sternad

Bojan Matjaž Borislava Iztok Nataša Janko Radivoj Jožica Dejan Janez Gregor Vinko Mateja Boštjan Sonja Egon Stanislav Jasmin Robert Jasmina Matjaž Martin Robertina Ivanka Tanja Petar Stipan Midhat Uroš Bojan Katarina Jasmina Rajko Boris Miran Gabriel

38.

39.

40.

41.

42.

43.

priimek

ime

Šnuderl Špec Veingerl Zemljič Zorko Žerak

Branko Katja Jože Zdenko Martina Ljubo

200 7-2008 2007-2008 Seznam ffinančnega, inančnega, adminis tr ativnega in os ja administr trativnega ostt alega oseb osebja (stanje 1. marca 2008)

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

priimek

ime

Bandur Bedrač Borovinšek Dežman Dobrič Filipovič Gogič Grah Grašič Jaušovec Kmetec Kolarič Kolarič Kresnik Lampe Muster Ovčar Pečar Petar Potočnik Rutar Lokar Stoianov Škofič Težak Valher Zagoršek Zupančič Županek Zavec

Branka Angela Stanislav Aleksander Simona Smilja Dragica Jolanda Aleš Suzana Angela Helena Julijana Adrijana Violeta Mirjana Irena Stanko Valerija Vladimir Toni Dmitri Jelka Štefka Cita Jasmina Florjana Veronika Suzana

215

Sponzorji

216

217