pgk.si
Februar 2020
pgk.kupikarto.si
Režiser Alen Jelen Dramaturginja Marinka Poštrak Asistentka dramaturginje Kristina Mihelj Kostumografinja Belinda Radulović
IGRA
Avtorica glasbenega izbora Darja Hlavka Godina
Pika,
Lektorica Barbara Rogelj
nekoč Nogavička
Oblikovalca luči Igor Berginc/ Bojan Hudernik
Vesna Slapar
Oblikovalec maske Matej Pajntar Protagonistka monodrame večkrat nagrajenega dramatika Roka Vilčnika – rokgreja je Pikapolonica Zmagoslava Marjetica Nogavička – torej Pika Nogavička, ki je žirijo na 48. Tednu slovenske drame tako očarala, da je igro upravičeno uvrstila med besedila nominirana za Grumovo nagrado. V svetu, ki nas sili v uniformiranost, je Pikino življenje kot svetla luč v temnem tunelu. Njena drugačnost, nesprejemanje togih družbenih pravil in predvsem ohranjanje otroškosti so nam lahko v pomoč, ko se nam zdi, da ne moremo živeti drugače. Prepričani smo, da je vloga »pisana na kožo« igralki Vesni Slapar, režija pa Alenu Jelenu, mojstru uprizarjanja intimnih družinskih zgodb, kar dodatno govori v prid odločitvi za uprizoritev te monodrame, je vsekakor Stolp Škrlovec, kjer se nam bo odrasla Pika Nogavička zagotovo usedla v srce.
Stolp Škrlovec Premiera
14. februar ob 20.00
Zaradi uprizoritve na manjšem odru Stolpa Škrlovec, kjer je število sedežev omejeno, bomo – tako kot vedno v tem prostoru – predstavo za vsak abonma odigrali večkrat. O datumih boste abonenti pravočasno obveščeni. Foto: Nada Žgank
Na sporedu
15., 19., 21., 22., 24. in 25. februarja ob 20.00 Neda R. Bric
Režiserka Neda R. Bric
IGRAJO Vesna Slapar Darja Reichman Nataša Keser k. g. Lara Fortuna k. g. Vesna Pernarčič Peter Musevski Blaž Setnikar Miha Rodman Aljoša Ternovšek Foto: Nada Žgank
»/.../ razveseli misel, da je bil Prešeren tak, kot smo mi, z vsemi dobrimi lastnostmi in slabostmi. Od nas običajnih ga loči zgolj to, da je bil genij. Sicer pa je naš človek.« Igor Kavčič, Gorenjski Glas »Vse, kar ste želeli vedeti o Prešernu, pa si niste upali vprašati, bi lahko parafrazirali naslov Allenovega filma ob sinočnji predstavi.« Tadeja Krečič Scholten, Radio Slovenija 1
Henrik Ibsen
Režiser Igor Vuk Torbica Na sporedu: 5. februarja ob 19.30 in 25. februarja ob 18.00 IGRAJO Vesna Jevnikar Blaž Setnikar Borut Veselko Peter Musevski Vesna Pernarčič
Foto: Uroš Hočevar
Ponovitve: 3., 4., 6. in 28. februarja
»Ibsenova drama gledalca ne pusti neprizadetega. V njem se prebuja uvid Ibsenove etike, da ne pravni zakon in ne sočutje ne moreta uspeti, če ne gradita na resnici.« Edvard Kovač, Družina »V vlogi osrednjih likov Helene Alving in pastorja Mandersa sta izjemna Vesna Jevnikar in Borut Veselko. Do potankosti v vseh elementih igre obvladujeta vsak svojo odrsko osebnost in nas, ko gre za njun odnos, skozi celotno predstavo držita v negotovosti.« Igor Kavčič, Gorenjski glas
Florian Zeller
Na sporedu: 27. februar ob 19.30 Gostuje Gledališče Celje
Režiser Jernej Kobal IGRAJO Manca Ogorevc Branko Završan Andrej Murenc Lučka Počkaj
Igra francoskega dramatika srednje generacije Floriana Zellerja (1979) Oče (2012) je izmuzljiva pripoved o dementnem očetu in njegovih najbližjih, ki se soočajo in spopadajo s to srhljivo boleznijo. Avtor je zanjo prejel vse najuglednejše evropske nagrade, od Molièrove do vseh britanskih nagrad za dramatiko. Zeller nas v svet dementnega očeta Andréja spretno zapelje tako, da stvari vidimo skozi njegov pogled. Pripoved nenehno spodmika naša pričakovanja in mestoma deluje celo kot srhljivka, še posebej takrat, ko se v očetovem stanovanju pojavijo popolni tujci, mestoma pa tudi kot čudna pinterjevska črna komedija. Besedilo se zelo pretkano poigrava s časom, podobno kot čas bržkone dojemajo ljudje z Alzheimerjevo boleznijo. Po drugi strani pa je preprosto, na videz nezapleteno, le da nas ves čas sili k pirandellovskemu vprašanju,kaj je resnica in kakšna ta naša stvarnost pravzaprav sploh je.
Goran Vojnović
Režiserka Anica Tomić Koprodukcija Prešernovo gledališče Kranj in Gledališče Celje Na sporedu: 26. februarja ob 19.30 Gostujemo: 7. februarja ob 20.00 v Satiričnem gledališču Kerempuh, Zagreb Foto: Nada Žgank
Saša je prisiljen skrbeti za svojo bolno mamo. Dodatno pomoč zanjo mu najde prijateljica Daša. Iz begunskega centra pripelje mlado begunko, ki takoj sproži val predsodkov. Čeprav je Saši skrb za mamo odveč, mu služi kot idealen izgovor, zakaj se ne more pridružiti punci, ki je odšla na študij v London. Teden se raztegne v mesec in njegov odhod v tujino se vedno bolj oddaljuje. Sanje o boljšem življenju v tujini se hitro razblinijo z njegovim spoznanjem, da bo tam za vedno tujec, da je tujina svet izločencev, svet tesnobe, osamljenosti in neprilagojenosti, kjer ne bo nikomur več pripadal.