NAŠ POGOVOR
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
Pogovor z Jožetom Slivškom, državnim svetnikom in predsednikom sveta KS Zdole
Politika je lahko koristna, če podpre dobre projekte
ZDOLE PRI KRŠKEM – Te dni praznuje svoj praznik Krajevna skupnost Zdole, ki jo po štirih letih ponovno vodi Jože Slivšek, sicer član Državnega sveta RS. Od leta 1996 je eden vidnejših članov krške SLS in je v minulem mandatu vodil njihovo svetniško skupino v občinskem svetu. Je direktor družinskega podjetja, v prostem času pa tudi predsednik nogometnega kluba v Krškem. Čeprav je precej vpet v politiko, je bolj redkobeseden sogovornik, saj pravi, da zanj štejejo predvsem dejanja. Leta 2007 ste bili v izvoljeni v Državni svet RS, ki je nekako manj na očeh kot Državni zbor, marsikdo pa ga smatra za drugorazredni politični organ. Kako sodite o njem zdaj, ko ga poznate od »znotraj«? Vaše vprašanje odraža žal zelo pogost pogled na sicer nekoli ko nepopolni drugi dom parla menta, kar DS v bistvu je. Sno valci slovenske ustave so poleg DZ predvideli še DS kot neko vrsto korektiva. Namen je bil, da bi s pomočjo DS, ki ni toliko politični organ, ampak intere sni, dosegli sprejemanje kvali tetnejše zakonodaje. Državlja ni res slabo poznajo poslanstvo in delo DS, saj je nekakšen ne bodigatreba v našem politič nem sistemu. K temu veliko prispeva predvsem vsakokra tna aktualna oblast, ki ji še zla sti ni po volji pristojnost izgla sovanja veta, s katero DS vrača določen zakon v DZ v ponov ni premislek. In seveda, to po meni dodatno delo in oviro za aktualno Vlado in večino v DZ. V zadnjem času sem se angaži ral predvsem v zvezi z ohranja njem posavskih inštitucij oziro ma s problematiko selitve PU Krško, o čemer smo v DS tudi opravili razpravo. Te se žal pri stojna ministrica ni udeležila, prisotni predstavniki pa so bili gluhi za argumente, ki smo jih predstavili predvsem svetniki iz Postojne, Slovenj Gradca in Krškega. Upam, da bo v tem pogledu uspešen predlog SDS, da bi uzakonili sedanjo orga niziranost policijskih uprav. Si cer pa bi želel, da bi se tako posavske občine kot njene in štitucije ter posamezni obča ni več posluževali možnosti, ki jih imam kot državni svetnik za predstavitev določenih vpra šanj in pobud. Ste tudi član Upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje NEK, na katerega prav v zadnjem obdobju letijo številne kritike. V upravni odbor sem imeno van s strani lokalne skupno sti. V času mojega sodelova nja v UO sta bila doslej vsaj dva poskusa, da bi skladu od vzeli avtonomnost, sredstva pa bi neposredno obvladova la oziroma z njimi razpolaga la izvršna oblast. Vedno doslej nam je uspelo ohraniti obliko in poslanstvo sklada, katerega temelj je zagotavljanje sred stev v točno določene name ne. Uvod v poskuse sprememb so bile vedno kritike, tem pa so v zadnjih mesecih prišle prav domnevne nepravilnosti v vo denju Sklada s strani v. d. di rektorice. Moram povedati, da UO vsa ko leto sprejme naložbeno po litiko, ki jo potrdi tudi vlada, strokovne službe na čelu z di rektorjem pa jo izvajajo. Ve čjih odstopanj doslej ni bilo, v zadnjih mesecih pa je prišlo do težav, zaradi katerih je tudi Nadzorni odbor v mesecu mar cu sklenil, da pozove Računsko sodišče, naj opravi revizijo po
Kaj več v tem trenutku ne mo rem povedati, priznam pa, da tudi sam včasih pomislim, da bi bilo potrebno na problem opo zoriti z državljansko nepokor ščino.
Jože Slivšek slovanja Sklada v letu 2010 in v začetku leta 2011. Sicer pa dosežena povprečna tržna le tna donosnost portfelja skla da v obdobju 1998 – 2010 zna ša 5,7 %, kar je še vedno višje od zahtevane donosnosti, ki jo predvideva Zakon o skladu.
vesel sem, kakor tudi mnogi sotrudniki v upravnem odboru, da smo imeli in še imamo pod poro tudi s strani lokalne po litike! Mislim, da je za vsako politiko prav, da podpira dobre projekte, še posebno pa, če so ti namenjeni mladim.
Že nekaj let vodite klub z dolgo, skoraj 90-letno tradicijo – NK Krško. Mnogi drugi športniki vam zavidajo predvsem dobre pogoje za delo? Kako vam je to uspelo, ali res predvsem s pomočjo politike? To, s čimer razpolagamo da nes, je rezultat prizadevanj, da bi zadostili vsem kriteri jem NZS. Treba pa je poudari ti, da smo gradili in adaptirali ter uvajali izboljšave posto poma od leta 2006, za marsi kaj pa smo pridobili sredstva na razpisih – od Ministrstva za šport, Fundacije za šport, na NZS sredstva UEFE (umetna trava), Športni loteriji Slove nije in pri mnogih drugih do natorjih, levji delež pa je sko zi vsa ta leta prispeval občinski proračun.
V devetdesetih letih 20. stoletja ste bili med najbolj aktivnimi, ko ste se kot takrat nerazvita KS v občini Krško lotili programa za celosten razvoj podeželja (CRPOV). KS Zdole je v začetku devet desetih let štela 720 krajanov, danes jih štetje 850. Že samo ta številka govori, da se je de mografija obrnila v pozitivno smer in po vsej verjetnosti je k temu pripomogla tudi takra tna vključitev v program CR POV. Tudi v Sloveniji smo ora li ledino na tem področju. Kar nekaj projektov smo realizi rali s pomočjo programa CR POV. Zgradili smo dva nama kalna sistema z akumulacijami vode, in sicer v Anovcu (s kap. cca 10 hektarov) in v Ravnah (kap. cca 3 hektarje). Vključi tev v projekt CRPOV pa se je pravzaprav začela z idejno za snovo našega večnamenskega doma v centru Zdol. Iz progra ma CRPOV smo pridobili prva sredstva, kar nas je ohrabrilo, da smo zelo uspešno nadalje vali in optimalno izkoristili to možnost, seveda tudi s podpro in pomočjo Občine Krško.
Z rezultati dela v klubu sem za dovoljen. Še posebno me vese lijo dosežki na področju dela z mladimi selekcijami. Nogome tna šola NK Krško danes vklju čuje že okoli 500 otrok in mla dostnikov iz Posavja. Tudi z rezultati članske ekipe, v ka teri se uspešno uveljavljajo domači igralci, moramo biti zadovoljni, saj je vse težje za gotavljati pogoje za tekmova nje v takšni konkurenci. Zato smo toliko bolj hvaležni tistim sponzorjem, ki imajo razume vanje za naše delo. Zelo veliko truda smo vložili tudi v sanacijo igrišča po kata strofalni poplavi v letu 2010. Ker je to še vedno ogroženo za radi visokih vod, bomo po pra znikih pričeli z izgradnjo zašči te igrišča in s tem celotnega kompleksa. In, če že hočete,
Ker smo pred krajevnim praznikom - obiskovalce, ki se bodo odpravili v nedeljo na Zdole, bo najbrž zmotila zelo slaba cesta Krško – Zdole? Cesta iz Krškega na Zdole je v res zelo slabem stanju, zato je bolje, da vožnjo po njej čim bolj prilagodimo razmeram. Gre za državno cesto in njena posodobitev se kljub našim pri zadevanjem nenehno odmika. Pozitivna informacija je, da je projekt za sicer zelo zahtevno rekonstrukcijo zdaj v izdelavi.
Zdolsko KS ste vodili poldrugo desetletje, zdaj pa ste po štirih letih premora ponovno na tej funkciji. Kaj so prioritete vašega novega mandata? Moji prejšnji mandati so se začeli v začetku devetdesetih let, ko smo na Zdolah obrni li nov list v delovanju KS. Ta krat smo tudi posodobili ce ste po celotni KS. Začeli smo s pripravo ureditvenega načr ta naselja Zdole, ki v nadalje vanju predvideva posodobi tev ceste skozi naselje Zdole in izgradnjo pločnikov. Projekt je obsežen in finančno zahte ven, konec leta 2007 pa se je ponudila priložnost, da v dogo voru s Škofijo Celje odkupimo staro župnišče, s tem pa reši mo ožino pri cerkvi in tako op timiziramo naš projekt. Ker pa so se v zadnjih letih povečale potrebe po prostorih v vrtcu, smo se v KS odločili odstopi ti celoten Dom Bena Zupan čiča za njihove potrebe. Naša namera pa je zdaj, da na ob močju nekdanjega župnišča umestimo nadomestni kultur ni dom in dom duhovnih vaj. Zaradi vsega tega smo bili pri morani v postopek izdelave sprememb in dopolnitev uredi tvenega načrta za naselje Zdo le, ki bo po terminskem planu končan do konca leta 2011. Ker gre za zahteven sklop projek tov, ki so nastajali spontano, ponujajo pa celovito rešitev in pomembne pridobitve za našo KS, sem smatral za dolžnost še en mandat, v katerem bi že lel s pomočjo ostalih svetnic in svetnikov, krajanov in seveda občine, to tudi uresničiti. Zdole v nedeljo vabijo na tradicionalno jurjevanje, ki je tudi krajevni praznik. Kaj pomenijo ta in druge prireditve, ki jih v kraju organizirajo THD Zdole in druga društva? Delovanje društev, kot so vi nogradniško, gasilsko in turi stično-hortikulturno, povezu je naše krajane. Hkrati daje utrip življenju v naših vaseh, prav tako pa prispeva k razvo ju krajevne skupnosti, saj so to ljudje, na katere lahko računa mo ob zelo različnih priložno stih. Imamo tudi nekaj aktivnih športnikov, še najbolj pa tre nutno pogrešamo organizirano kulturno dejavnost, kar pa je tudi odvisno od ljudi, ki imajo sposobnost in veselje do dela na tem področju. Jurjevanje ima pri nas res že lepo tradi cijo, tako organizirano kakšnih 15 let, sicer pa se je zbiranje jajc in peka cvrtja dogajalo že precej prej. Prav zaradi tradi cije smo s to največjo in da leč najbolj znano prireditvijo povezali tudi naš krajevni pra znik, ki pa ga bomo letos iz peljali na prvomajsko nedeljo. Zato je še več razlogov, da vaši bralci letos pridejo na Zdole. Silvester Mavsar
3
ANKETA Praznik dela še praznik? Stečaji in propadi podjetij se kar vrstijo, kolona brezposelnih se daljša, socialnih stisk je čedalje več. Česa se sploh še lahko veseli slovenski delavec ob prazniku dela oz. kakšna prihodnost se mu obeta? Marjan Žibret, Krško: Prvi maj žal ni več tisto, kar je bil včasih. Včasih je prvi maj veliko pomenil vsem delav cem, v času od osamosvojitve pa smo začeli zanemarjati ta praznik in je izgubil na pome nu. Jaz sem po naravi sicer op timist, zato verjamem, da se bodo razmere vendarle uredi le, da bo prvi maj spet vredno praznovati in da bo dobil vre dnost, kot jo je imel včasih. Marko Okorn, Sevnica: V 20 letih naše osamosvojitve smo doživeli veliko razočaranje, čeprav smo bili sprva navdušeni, kaj vse se bo spremenilo. Besede Lojzeta Peterleta, ki je ob nasta janju samostojne države dejal, da je pomembno, da smo svobo dni, pa čeprav bomo jedli travo, se danes v nekem smislu že ure sničujejo. Osebno sem zelo raz očaran, saj prihodnosti, sploh za delavski razred, ne vidim. Aleš Cvar, Brestanica: Sem optimist in mislim, da bo kri za kmalu minila, čeprav v dana šnjem času nobeno delo ni cenje no. Na prvem mestu je le kapital in dobiček. Navadnim ljudem ob tem pade samozavest, zato bi se morali več združevati v civilno družbo in ne nasedati besedam politikov, ki jim ni mar za malega človeka, pa tudi ne slepo slediti medijem, ki oblikujejo ali nega tivno ali pozitivno mnenje. Anton Kerin, Raka: Res je žalostno to, kar se doga ja ... Da lahko praznik dela de jansko in simbolno praznujejo le tisti, ki imajo zagotovljeno delo, pa še ti so v negotovosti, kaj bo jutri. Podjetja bi morala vlaga ti v znanje in razvoj, da bi pro izvodnja ostajala doma, in ver jamem, da kvalitetnejša kot v mnogih državah, kjer se izkori šča za delo, za katerega smo mi prikrajšani, poceni delovna sila.
TURISTIČNO HORTIKULTURNO DRUŠTVO IN KRAJEVNA SKUPNOST ZDOLE vabita ob prazniku krajevne skupnosti na tradicionalno
JURJEVANJE NA ZDOLAH SOBOTA, 30.04.2011 • 9.30 - Zeleni Jurij s spremstvom pobira jajca in kloba se po vaseh KS Zdole NEDELJA, 01.05.2011 • 5.00 - potrkavanje z zvonovi • 6.00 - začetek pečenja jajc • 6.30 - budnica s Pihalno godbo iz Krškega • 7.00 - začetek kulturnega programa • 8.00 – nastop ansambla Bratov Žerjav • 9.00 – nastop skupine Women band • 10.00 – svečana maša v cerkvi svetega Jurija • 11.30 – prihod Zelenega Jurija • 12.00 – nastop Ansambla Gregorja Gramca • 13.00 – nastop Totter Midi Sotošek • 14.00 – nastop Ansambla Biser iz Dolenjskih toplic • 15.00 – začetek tekmovanja kuhanja »zdolske gobove juhe« • 16.30 - nadaljevanje programa z Ansamblom Toneta Rusa Razstava in prodaja dobrot zdolskih gospodinj Rokodelski sejem Za vse bo dovolj dobre hrane in pristnega zdolskega vina! Prireditev bo v vsakem vremenu, ker bo pod šotorom! Vstopnine ni! Prisrčno vabljeni!