JOŽE SLIVŠEK, državni svetnik:
SEVNIŠKA GALERIJA NA PROSTEM
POSVET V RADEČAH
100 LET BOŽENE BOGATAJ
Politika je lahko koristna, če podpre dobre projekte
V spomin na nekdanji drevored
Izkušnje s spodnje Save za gradnjo HE na srednji Savi
Stoletje Bogatajeve, razpeto med zdravstvo in družino
Naš pogovor, str. 3
Iz naših krajev, str. 6
Gospodarstvo, str. 8
Zadnja stran, str. 24
58.000 rednih bralcev!
V občinah KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA, KOSTANJEVICA NA KRKI, RADEČE in BISTRICA OB SOTLI
vir: NRB, januar 2011
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
Časopis za pokrajino Posavje, leto XV, št. 9, četrtek, 28. april 2011
Tudi krška »komunalca« med slovensko elito
IZ VSEBINE
2 Najprej študija, nato ukrepi 4 Posavske KS 5 Malkovec: spomin ostaja 10 Posavska panorama 11 Kultura 14 Najlepši vrt in balkon Posavja 19 Šport 21 Nagradna križanka 22 Mali oglasi
KRŠKO – Poslovni časopis Finance je v petek, 15. aprila, objavil lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev v letu 2010, na kateri sta tudi člana uprave družbe Kostak Krško. To je v Posavju, predvsem pa v Krškem ponovno sprožilo mnogo vprašanj in pomislekov. Lestvica obsega 50 najbolje plačanih direktorjev, med kate rimi so na vrhu člani uprave Krke, zatem pa sledijo povečini vodilni ljudje zavarovalnic (Triglav) in bank, med njimi tudi NLB in NKBM, ki smo jih ali jih še bomo morali na ta ali drug način sanirati z davkoplačevalskim denarjem. Takoj za nji mi pa na 27. in 30. mestu s svojima bruto letnima plačama sledita Božidar Resnik (152.222,00 evrov) in Miljenko Muha
KAM ZA PRVI MAJ? - Komaj so se končali velikonočni, že so pred nami prvomajski prazniki, med katerimi bodo na že tradicionalnih prizoriščih potekale številne praznične prireditve. Med številnimi kresovanji na predvečer 1. maja, mednarodnega praznika dela, velja izpostaviti tradicionalno kresovanje na Trški gori nad Krškim ter v zadnjih letih uveljavljeno kresovanje v Boštanju, najbolj množično obiskana prvomajska srečanja pa bodo zagotovo spet na Lisci (na fotografiji utrinek z lanskega prvomajskega srečanja, foto: L. M.), kjer letos pripravljajo kar tridnevni program, na Planini nad Podbočjem ter na Šentvidu nad Brežicami. Ponudbo prvomajskih prireditev bo letos popestrilo še tradicionalno jurjevanje na Zdolah, ki so ga zaradi velike noči letos premaknili na kasnejši datum, poleg tega pa še druge prireditve, ki jih najdete v napovedniku na str. 23. Vsem bralkam in bralcem našega časopisa želimo lepo praznovanje in iskreno čestitamo ob prazniku dela!
KOP-u ne bodo krili izgube BREŽICE - Na šesti redni seji, ki je potekala 18. aprila, so brežiški svetniki in svetnice gladko potrdili zaključni račun občine Brežice za minulo leto, sprejeli sklep o nadomestnem članu v občinski svet, podjetju KOP niso potrdili sredstev za pokrivanje izgube, v javno obravnavo so pospremili predlog programa odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda, v nadaljevanju naslednji dan uredili nekaj nepremičninskih zadev in ustanovili Komisijo za romsko problematiko.
IC
www.secom.si
Župan Ivan Molan, ki je vo dil sejo občinskega sveta, je svetnikom predstavil novo imenovano nepoklicno podž upanjo Vladko Kežman, nato pa je med drugim še pojasnil, da je Zavod za podjetništvo in turizem Brežice v postop ku likvidacije. Svetniki so za nadomestnega člana v občin ski svet potrdili Roberta Zorka iz Župeče vasi, ki je za menjal Ireno Rudman, ker se je slednja zaposlila v breži ški občinski upravi, imenovali predstavnike občine kot usta novitelja v svete javnih za vodov ter potrdili dokumen te investicijskih projektov, ki se nanašajo na izgradnjo bre žiškega otroškega vrtca, šol skega kompleksa v Dobovi in obnovo dobovskega kulturne ga doma. Pri pobudah in vprašanjih so izpostavili strategijo kmetij stva v občini, slaba cestišča na območju proti Krški vasi in na Jesenicah na Dolenj skem, slabo osvetljen prehod za pešce pri brežiškem Lidlu in postavitev prehoda pri no gometnem stadionu, neure jene brežine reke Save, tudi
brezposelne delavce breži škega Pohištva ter možnosti, da bi občina pripomogla k hi trejšemu reševanju glede de narnih prejemkov preko Cen tra za socialno delo. Svetnica Ivanka Medvešček pa je med drugim še dodala, da bi bilo potrebno usmeriti več pozor nosti plačilu turistične takse ter navedla primer neplače vanja le-te v počitniških hiši cah v Termah Čatež, kjer so lastniki izkoristili zakonsko možnost in v objektih prija vili stalno bivališče. Občinski svetniki so se odlo čili, da posebna komisija, v kateri bodo tudi zunanji re vizorji, pregleda nastalo situ acijo podjetja KOP Brežice, ki je zabredlo v rdeče števil ke, ter se odločili, da zaen krat ne bodo pokrivali izgube 45.000 evrov na račun gospo darskih javnih služb, prikaza li pa so 1.700.000 evrov do bička pri tržnih dejavnostih. Odbor za finance je sicer pre dlagal poravnavo predvidene izgube v višini 10.000 evrov, vendar je bil odbor za infra strukturo proti kakršnemu koli pokrivanju. Precej obšir
no pa so se svetniki zadržali tudi pri programu odvajanja in čiščenja odpadnih komu nalnih voda v občini Brežice, pred tem pa so se seznanili z načrtom, kje je predvide no kanalizacijsko omrežje in v katerih delih bodo morali prebivalci sami urediti male čistilne naprave. Predlog so za mesec dni dali tudi v jav no obravnavo. Na torkovem nadaljevanju pa so potrdili poslovni na črt opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenja komunalne vode ter zbiranje in prevoza komunalnih od padkov za leto 2011, sprejeli so tudi sklep o najemu infra strukture gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo, od vajanje in čiščenja komunal ne vode ter zbiranje in prevo za komunalnih odpadkov ter se strinjali s predlogom skle pa o subvencioniranju cene uporabe javne infrastruktu re uporabnikom komunalnih storitev v letu 2011. Cene za uporabnike se zato ne bodo spremenile. Marija Kalčič
Miljenko Muha, lani Božidar Resnik, lani zaslužil 149.209 evrov zaslužil 152.222 evrov (149.209,00 evrov), člana uprave družbe, ki nosi polno ime Kostak komunalno stavbno podjetje d.d., sedež pa ima v Kr škem. Čeprav uredništvo časopisa najavlja, da lestvica naj višjih plač še ni zaključena, ker niso bili dosegljivi vsi podat ki, je več kot očitno, da na njej na primer ni direktorjev iz drugih slovenskih komunalnih podjetij, niti ne iz katere iz med večjih posavskih družb. Glede na to, da je v javni lasti (Občine Krško) »le« 43 % druž be, ta ne spada pod uredbo vlade o plačah menedžerjev v javnih podjetjih, zaradi katerih so morali znižati svoje plače tudi direktorji nekaterih posavskih energetskih podjetij. Res pa je, da sta tudi vodilna v Kostaku imela lani nekoliko niž je plače, in sicer za 7 %, medtem ko se je dobiček družbe v primerjavi z letom poprej zmanjšal za 77 %. Seveda sta plači prvih krških »komunalcev« še vedno višji od plač predsednika vlade in države ter ministrov, bistveno nižjo pa ima tudi žu pan, ki vodi Kostakovo največjo lastnico – občino, katere pro račun je skoraj za 2/5 višji od letnega prometa družbe Kostak.
S »položnicami« med najbolje plačane? Plače vodilnih v Kostaku so vznemirjale (lokalno) javnost že večkrat doslej. Tako je spomladi leta 2009 na občinskem svetu Krško prišlo do prekinitve odločanja o pokrivanju iz gub Kostaku, ker so bili nekaj dni pred tem v Žurnalu 24 objavljeni podatki, da sta vodilna moža družbe prejela za 250.000 evrov plač in nagrad. Pomisleki, da občani s polo žnicami za komunalne storitve plačujejo visoke direktorske plače, so bili utišani z razlago, da družba večino prihodkov zasluži s tržnimi dejavnostmi, občinski svet pa je potem sprejel sklep, da pokrije iz gubo v višini 300.000 evrov, ki naj bi nastala pri izvaja nju komunalnih dejavnosti v občini. Ob tem je morda zanimivo, da je novi predsednik upra ve Kostaka Miljenko Muha ob nedavni predlagani in na občinskem svetu spre jeti podražitvi komunalnih storitev v občini Krško le-to obrazložil predvsem s povi šanjem cen goriva in tudi s 6 % povišanjem minimal nih plač v komunalnih de javnostih. S. Mavsar
2
AKTUALNO
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
O javnem zdravju in o študiji varnih šolskih poti SEVNICA - Na 5. redni seji sevniškega občinskega sveta, ki je potekala 20. aprila v konferenčni dvorani sevniškega gradu, so svetnice in svetniki obravnavali 21 točk dnevnega reda. Naj živahnejši razpravi sta se razvili po predstavitvi študije o javnem zdravju v občini Sevnica ter po predstavitvi študije varnih šolskih poti ter prevozov šoloobveznih otrok. Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto dr. Dušan Harlander je nazorno predstavil študijo o javnem zdrav ju v sevniški občini. Med drugim je opozoril na nizko izo brazbeno strukturo, na hitro naraščanje brezposelnosti ter na neto dodano vrednost na zaposlenega, ki je v primerjavi s slovenskim povprečjem precej nizka. Opazna je tudi nizka rodnost, ki vpliva na negativni prirastek in ta je v posavskem okolju najnižji prav v Sevnici. Tudi indeks staranja v sevni ški občini je bil v zadnjih petih letih izjemen - vedno več je prebivalcev, starih 65 in več let. V občini se beleži še viso ka umrljivost (predvsem zaradi bolezni srca in ožilja), viso ka pa je tudi stopnja samomorilnosti. »Boriti se je potrebno za gospodarstvo in za visoko dodano vrednost,« je zaključil dr. Dušan Harlander, kajti tudi socialno-ekonomske razme re vplivajo na kvaliteto življenja in na zdravje. V razpravo se je med prvimi vključil Drago Krošelj. »Slabo stanje gospodarstva vpliva na zdravje, smo slišali,« je uvo doma dejal in nato predlagal, da se pripravi gradivo o sta nju gospodarstva v sevniški občini in o stanju zaposlenosti, kar bi obravnaval Oddelek za gospodarske dejavnosti Obči ne Sevnica, Občinski svet in Obrtna zbornica Sevnica. Darko Beci je predlog Draga Krošlja dopolnil še s predlogom, da se analiza naredi še za področje kmetijstva in izrazil razoča ranje nad zavrnjenimi državnimi razpisi za vlaganje v kme tijstvo. »Če ni investicij, ni razvoja. Če bomo zaprli le še nekaj ‘fabrik’, lahko naredimo samo še dva nova doma za upokojence,« je bil pesimističen. Štefan Teraž se je vključil v razpravo z vprašanjem, kakšne možnosti nudimo mladim. »Znanje, izkušnje in podjetnost potrebuješ. Tega družba da nes ne ponuja,« je menil. Jožef Roštohar je opozoril: »Uni čili smo tekstilstvo, uničujemo lesarstvo. Sevnico je potreb no pripeljati v boljše gospodarske razmere!« Rado Kostrevc je menil, da bi bilo potrebno v občini poiskati prioritete, ki bi jim sledili v naslednjih štirih letih ali pa morda v dveh ali v treh, da bi se lahko razvoj premaknil dalje. »Če drobiš, drobiš tudi denar in učinek je zelo majhen,« je pojasnjeval. V nadaljevanju občinske seje je sledila še predstavitev štu dije varnih šolskih poti ter prevozov šoloobveznih otrok v sevniški občini, ki pa je pri večini svetnic in svetnikov nale tela na pomisleke ob predlaganih spremembah. »Če je bila študija narejena zaradi racionalizacije, takoj pade v vodo,« je dejal Gregor Simončič, ki se ni strinjal z ukinitvijo šol ske proge Lukovec – Radna in Šmarčna – Kompolje. Hermina Šantej je menila, da ukinitve določenih šolskih prog v KS Loka pri Zidanem Mostu niso utemeljene. Dolgoletni član ob činskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Zvonko Tuhtar je dejal, da so vedno ščitili najbolj ranljive udeležence v prometu. »Mi smo sedaj podlegli stroškom,« je dodal, Jožeta Županca pa je zanimal finančni učinek spre membe prevozov. Končni sklep je bil, da Občina Sevnica, ki vsako leto nameni prevozu šoloobveznih otrok 900.000 evrov, poskrbi za ureditev prog tudi s krožnim prometom. Uskladi tev šolskih prevozov bo potekala v sodelovanju z osnovnimi šolami v sevniški občini, pogovor pa bo potreben tudi s star ši. Več na www.posavje.info. Smilja Radi
Najprej študija, nato ukrepi KOSTANJEVICA NA KRKI - Peto redno sejo kostanjeviškega občinskega sveta je zaznamovala dokaj burna razprava o ukrepih za umirjanje prometa v neposredni bližini Osnovne šole Jožeta Gorjupa, začinjena tudi z negodovanjem skupine staršev. Občinski svet je sprejel tudi spremembe odloka o postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ter zaključni račun lanskega občinskega proračuna, iz katerega sledi, da je občina lani realizirala dobrih 2,5 milijona evrov prihodkov, leto pa zaključila s presežkom 80 tisoč evrov. V kostanjeviški osnovni šoli že vrsto let opozarjajo na nevzdr žne prometne razmere v okoli ci šole, saj je le-ta dobesedno v križišču dveh dokaj prome tnih cest, poleg tega se vsako jutro pred njo zvrsti okoli 100 avtomobilov, s katerimi star ši otroke pripeljejo v šolo, ter trije avtobusi, ki nimajo pri mernega obračališča, težava je tudi s pomanjkanjem par kirnih mest. Na pobudo sve ta šole in sveta staršev je bil tako sprva predlagan sklep, ki je za umiritev prometa okoli šole predvideval cono omeji tve hitrosti na 30 km/h ter po stavitev hitrostnih ovir, a so se svetniki nato raje odločili za predlog odbora za komunal no infrastrukturo, da se naj prej naredi študija prometa v okolici šole, nato pa pripravijo ukrepi za celovito rešitev pro blema. Svetnica in hkrati rav nateljica kostanjeviške šole Melita Skušek je temu sicer oporekala, rekoč da so potreb ni takojšnji, pa čeprav začasni ukrepi, ki bi umirili prometni kaos okoli šole, ki jo obiskuje
Popravek V prejšnji številki smo v članku „Šest milijonov za obno vo krške šole“ po pomoti zapisali, da je Občina Krško lani sofinancirala projekte Ljudske univerze Krško v višini 13 % oziroma v vrednosti 22.566.000 evrov. Pravilno se glasi, da je Občina sofinancirala programe v višini 22.566,00 evrov. Za napako se opravičujemo. Ur. Direktor: Silvester Mavsar Namestnica direktorja: Bojana Kunej POSAVSKI OBZORNIK (ISSN 1408-5917) – časopis za pokrajino Posavje izhaja od 15. decembra 1997 v Krškem. Izdaja ga Zavod Neviodunum. V register medijev pri MK RS je vpisan pod št. 12. UPRAVA Naslov: Trg Matije Gubca 3, Krško Telefon: 07 49 05 783 Telefaks: 07 49 05 781 E-pošta: uprava@posavje.info
UREDNIŠTVO Naslov: Trg Matije Gubca 3, Krško Telefon: 07 49 05 782 Telefaks: 07 49 05 781 E-pošta: redakcija@posavje.info Odgovorni urednik: Silvester Mavsar Glavni urednik: Peter Pavlovič Novinarji – uredniki: Marija Kalčič, Bojana Mavsar, Peter Pavlovič
Specialist za telekomunikacije Andrej Zupanc in direktorica občinske uprave Judita Lajkovič jo 203 učenci, odločitev sve tnikov pa je sprožila tudi ne godovanje skupine staršev, ki se je pri tej točki udeleži la seje. Študija, ki bo podla ga za nadaljnje ukrepe, naj bi bila po zagotovilu Stanislava Rostoharja iz občinske upra ve izdelana do naslednje seje, v kolikor bo ta v drugi polovi ci maja. Spremembe odloka o postop ku vračanja vlaganj v javno
telekomunikacijsko omrežje naj bi po besedah speciali sta za telekomunikacije Andreja Zupanca zagotavljale kolikor se le da poštene zne ske vračil preplačanih tele fonskih priključkov. Pri tem bodo upoštevali na eni strani podatke o vplačilih (natanč ni podatki o vplačilih so na voljo le za polovico upravi čencev, ki so do telefona pri šli v obdobju 1980-1994), na drugi strani pa obvezno da
Občinski svet je za člane Sve ta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu imenoval Stašo Jordam, Draga Butaro, Stanka Oštirja, Tomaža Pincoliča in Franca Štokarja, v komisijo za pripravo ob činskega prostorskega načrta pa poleg vseh desetih svetni kov in svetnic še župana Mojmirja Pustoslemška, Judito Lajkovič in Stanislava Rosto harja iz občinske uprave ter zunanja člana Jožeta Kraševca in Andreja Božiča. Peter Pavlovič
Porast kaznivih dejanj in višje najemnine grobov RADEČE - 13. aprila se je na 7. redni seji sestal radeški občinski svet in skozi več ur trajajočo razpravo obdelal 14 točk dnevnega reda. Med njimi povzemamo prometno varnostne aktivnosti in poročili predsednika občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Rada Ribiča (SPV) ter komandirja Policijske postaje Laško Roberta Cugmasa, povišanje cen najemnin za grobove ter sprejeti Zaključni račun proračuna Občine Radeče. Po besedah Rada Ribiča se bo SPV, ki je bil na držav nem nivoju izbran med 35
Komatarjeva pomočnica okrožnega državnega tožilca KRŠKO - Vlada RS je 21. aprila imenovala pet okrožnih držav nih tožilcev ter dva pomočnika okrožnega državnega tožilca, med drugim tudi Mojco Komatar za pomočnico okrožnega dr žavnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem.
jatev za priključek, ki se je v tistem obdobju zelo spre minjala, kot zgornja meja pa je določen znesek 1388 nekdanjih nemških mark. Ker je verodostojnih podat kov malo, poleg tega se po datki na različnih seznamih ne ujemajo med sabo, je iz račun vračil precej zapleten in bo najbrž težko zadovoljil vse, je še povedal Zupanc in kljub nekaterim pomislekom prepričal občinski svet, da je predlagana rešitev dobra.
varen odsek Zidani Most Radeče, rešitev za pešce na relaciji Hotemež - Radeče ter Jagnjenica, na pomanj kljivosti na drugih cestah, na preglednosti križišč, v SPV pa bodo predlagali tudi po stavitev cestnih ogledal, od stranitev živih mej in drugih ovir, ki slabšajo preglednost ipd. Kot je povedal komandir PP Laško Robert Cugmas, so policisti v minulem letu na območju občine obravna vali skupno 76 kaznivih de janj oziroma 25 več kot leto pred tem. Obravnavali so
Rado Ribič najboljših in najbolj aktiv nih SPV, tudi letos tvorno vključeval ne le v zagota vljanje varnosti šolske mla dine in predšolskih otrok v cestnem prometu ter v nji hovo preventivno izobraže vanje, temveč bo spodbujal in pomagal KS pri izvedbi in seznanjanju občanov s pro metnimi predpisi, predvsem s problemi varnosti na ce stah po občini. Pri tem je Ribič opozoril na najbolj ne Stalne sodelavke in sodelavci: Maruša Mavsar, Natja Jenko Sunčič, Smilja Radi, Suzana Vahtarić, Ljubo Motore, Drago Perko, Kristina Klemenčič TEHNIČNA EKIPA Matjaž Mirt (prelom in priprava za tisk) Nathalie Letullier TRŽENJE IN PROMOCIJA Bojana Kunej Telefon: 07 49 05 780 Telefaks: 07 49 05 781 E-pošta: marketing@posavje.info
Robert Cugmas NAVODILA IN PRAVILA Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. na ročniki. Nenaročenih prispevkov in fotogra fij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stali šča uredništva. Imetnik materialnih avtorskih pravic avtor skih del v Posavskem obzorniku so Zavod Ne viodunum ali avtorji, ki imajo z izdajateljem sklenjene avtorske pogodbe, zato teh del ni dovoljeno reproducirati, distribuirati ali dru gače uporabljati v tržne namene brez ustre znega pisnega dovoljenja oziroma pogodbe.
tudi skupno 39 kršitev, od tega 22 kršitev javnega reda in miru, 17 prekrškov po dru gih predpisih (promet z dro gami, alkoholizem, nelegal no posedovanje orožja ipd.). Lani so obravnavali na obmo čju občine 26 prometnih ne sreč, sedem manj kot v letu 2009, od tega je bila ena, na Obrežju, s smrtnim izidom. V petih prometnih nesrečah so udeleženci utrpeli telesne poškodbe, v 19 primerih pa je bila v nesrečah povzroče na materialna škoda. Med obravnavanimi točkami dnevnega reda so članice in člani opravili prvo obravna vo odloka o ravnanju s komu nalnimi odpadki in soglašali s predlaganim povišanjem cen najemnin za grobove na le tni ravni. Še vedno pa bodo te za najmanj pet evrov niž je od cen v sosednjih zasa vskih občinah. Tako se cene za enojni žarni grob zvišuje jo s 17,52 na 20,00 evrov, za dvojni grob z 21,90 na 25,00 evrov, nova cena najemni ne za trojni grob se zvišu je s 27,16 na 35,00 evrov, za Pravilnik o nagradnih igrah v Posavskem ob zorniku se nahaja na sedežu uredništva. NAROČILA Časopis je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Radeče in Bistrica ob Sotli. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti, e-pošti ali faksu. Plačajo samo stroške po šiljanja, ki znašajo za eno leto oz. 26 šte vilk: za naslovnike v Sloveniji – 15 EUR, v Evropski uniji – 30 EUR.
grobnico pa bo potrebno od šteti na leto 45,00 evrov (do sedaj 37,34 evrov). Navede ne cene bodo stopile v velja vo 1. maja. Svetnice in svetniki so sogla sno potrdili tudi zaključni ra čun proračuna občine Rade če za minulo leto. Prihodki so znašali 3.860.675 evrov, kar pomeni, da je bil ve ljavni plan realiziran 77-od stotno, čemur sta botrovala predvsem dva v letu nerea lizirana projekta - Savus in čistilna naprava. Kljub temu so bili prihodki v primerjavi z letom 2009 višji za 8,6 od stotka. Realizirali so skupno 3.784.111 evrov odhodkov. T. i. glavarina je znašala 550 evrov na osebo (ob spreje mu proračuna je v občini ži velo 4.669 občanov). Občina še vedno sodi med najmanj zadolžene občine v Sloveni ji. V minulem letu se niso za dolževali, pač so v letu 2009 najeli kredit v višini 485.000 evrov, ki bo odplačan že ko nec leta 2013.
Bojana Mavsar
PLAČILA ID za DDV: SI61220388 TRR pri banki SKB: SI56 0315 5108 6687 920 TRR pri banki NLB: SI56 0298 0025 4398 083 Tisk: Delo d. d. - Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada: 26.200 izvodov Naslednja številka (10/2011) bo izšla v četrtek, 12. maja 2011. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 4. maj.
NAŠ POGOVOR
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
Pogovor z Jožetom Slivškom, državnim svetnikom in predsednikom sveta KS Zdole
Politika je lahko koristna, če podpre dobre projekte
ZDOLE PRI KRŠKEM – Te dni praznuje svoj praznik Krajevna skupnost Zdole, ki jo po štirih letih ponovno vodi Jože Slivšek, sicer član Državnega sveta RS. Od leta 1996 je eden vidnejših članov krške SLS in je v minulem mandatu vodil njihovo svetniško skupino v občinskem svetu. Je direktor družinskega podjetja, v prostem času pa tudi predsednik nogometnega kluba v Krškem. Čeprav je precej vpet v politiko, je bolj redkobeseden sogovornik, saj pravi, da zanj štejejo predvsem dejanja. Leta 2007 ste bili v izvoljeni v Državni svet RS, ki je nekako manj na očeh kot Državni zbor, marsikdo pa ga smatra za drugorazredni politični organ. Kako sodite o njem zdaj, ko ga poznate od »znotraj«? Vaše vprašanje odraža žal zelo pogost pogled na sicer nekoli ko nepopolni drugi dom parla menta, kar DS v bistvu je. Sno valci slovenske ustave so poleg DZ predvideli še DS kot neko vrsto korektiva. Namen je bil, da bi s pomočjo DS, ki ni toliko politični organ, ampak intere sni, dosegli sprejemanje kvali tetnejše zakonodaje. Državlja ni res slabo poznajo poslanstvo in delo DS, saj je nekakšen ne bodigatreba v našem politič nem sistemu. K temu veliko prispeva predvsem vsakokra tna aktualna oblast, ki ji še zla sti ni po volji pristojnost izgla sovanja veta, s katero DS vrača določen zakon v DZ v ponov ni premislek. In seveda, to po meni dodatno delo in oviro za aktualno Vlado in večino v DZ. V zadnjem času sem se angaži ral predvsem v zvezi z ohranja njem posavskih inštitucij oziro ma s problematiko selitve PU Krško, o čemer smo v DS tudi opravili razpravo. Te se žal pri stojna ministrica ni udeležila, prisotni predstavniki pa so bili gluhi za argumente, ki smo jih predstavili predvsem svetniki iz Postojne, Slovenj Gradca in Krškega. Upam, da bo v tem pogledu uspešen predlog SDS, da bi uzakonili sedanjo orga niziranost policijskih uprav. Si cer pa bi želel, da bi se tako posavske občine kot njene in štitucije ter posamezni obča ni več posluževali možnosti, ki jih imam kot državni svetnik za predstavitev določenih vpra šanj in pobud. Ste tudi član Upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje NEK, na katerega prav v zadnjem obdobju letijo številne kritike. V upravni odbor sem imeno van s strani lokalne skupno sti. V času mojega sodelova nja v UO sta bila doslej vsaj dva poskusa, da bi skladu od vzeli avtonomnost, sredstva pa bi neposredno obvladova la oziroma z njimi razpolaga la izvršna oblast. Vedno doslej nam je uspelo ohraniti obliko in poslanstvo sklada, katerega temelj je zagotavljanje sred stev v točno določene name ne. Uvod v poskuse sprememb so bile vedno kritike, tem pa so v zadnjih mesecih prišle prav domnevne nepravilnosti v vo denju Sklada s strani v. d. di rektorice. Moram povedati, da UO vsa ko leto sprejme naložbeno po litiko, ki jo potrdi tudi vlada, strokovne službe na čelu z di rektorjem pa jo izvajajo. Ve čjih odstopanj doslej ni bilo, v zadnjih mesecih pa je prišlo do težav, zaradi katerih je tudi Nadzorni odbor v mesecu mar cu sklenil, da pozove Računsko sodišče, naj opravi revizijo po
Kaj več v tem trenutku ne mo rem povedati, priznam pa, da tudi sam včasih pomislim, da bi bilo potrebno na problem opo zoriti z državljansko nepokor ščino.
Jože Slivšek slovanja Sklada v letu 2010 in v začetku leta 2011. Sicer pa dosežena povprečna tržna le tna donosnost portfelja skla da v obdobju 1998 – 2010 zna ša 5,7 %, kar je še vedno višje od zahtevane donosnosti, ki jo predvideva Zakon o skladu.
vesel sem, kakor tudi mnogi sotrudniki v upravnem odboru, da smo imeli in še imamo pod poro tudi s strani lokalne po litike! Mislim, da je za vsako politiko prav, da podpira dobre projekte, še posebno pa, če so ti namenjeni mladim.
Že nekaj let vodite klub z dolgo, skoraj 90-letno tradicijo – NK Krško. Mnogi drugi športniki vam zavidajo predvsem dobre pogoje za delo? Kako vam je to uspelo, ali res predvsem s pomočjo politike? To, s čimer razpolagamo da nes, je rezultat prizadevanj, da bi zadostili vsem kriteri jem NZS. Treba pa je poudari ti, da smo gradili in adaptirali ter uvajali izboljšave posto poma od leta 2006, za marsi kaj pa smo pridobili sredstva na razpisih – od Ministrstva za šport, Fundacije za šport, na NZS sredstva UEFE (umetna trava), Športni loteriji Slove nije in pri mnogih drugih do natorjih, levji delež pa je sko zi vsa ta leta prispeval občinski proračun.
V devetdesetih letih 20. stoletja ste bili med najbolj aktivnimi, ko ste se kot takrat nerazvita KS v občini Krško lotili programa za celosten razvoj podeželja (CRPOV). KS Zdole je v začetku devet desetih let štela 720 krajanov, danes jih štetje 850. Že samo ta številka govori, da se je de mografija obrnila v pozitivno smer in po vsej verjetnosti je k temu pripomogla tudi takra tna vključitev v program CR POV. Tudi v Sloveniji smo ora li ledino na tem področju. Kar nekaj projektov smo realizi rali s pomočjo programa CR POV. Zgradili smo dva nama kalna sistema z akumulacijami vode, in sicer v Anovcu (s kap. cca 10 hektarov) in v Ravnah (kap. cca 3 hektarje). Vključi tev v projekt CRPOV pa se je pravzaprav začela z idejno za snovo našega večnamenskega doma v centru Zdol. Iz progra ma CRPOV smo pridobili prva sredstva, kar nas je ohrabrilo, da smo zelo uspešno nadalje vali in optimalno izkoristili to možnost, seveda tudi s podpro in pomočjo Občine Krško.
Z rezultati dela v klubu sem za dovoljen. Še posebno me vese lijo dosežki na področju dela z mladimi selekcijami. Nogome tna šola NK Krško danes vklju čuje že okoli 500 otrok in mla dostnikov iz Posavja. Tudi z rezultati članske ekipe, v ka teri se uspešno uveljavljajo domači igralci, moramo biti zadovoljni, saj je vse težje za gotavljati pogoje za tekmova nje v takšni konkurenci. Zato smo toliko bolj hvaležni tistim sponzorjem, ki imajo razume vanje za naše delo. Zelo veliko truda smo vložili tudi v sanacijo igrišča po kata strofalni poplavi v letu 2010. Ker je to še vedno ogroženo za radi visokih vod, bomo po pra znikih pričeli z izgradnjo zašči te igrišča in s tem celotnega kompleksa. In, če že hočete,
Ker smo pred krajevnim praznikom - obiskovalce, ki se bodo odpravili v nedeljo na Zdole, bo najbrž zmotila zelo slaba cesta Krško – Zdole? Cesta iz Krškega na Zdole je v res zelo slabem stanju, zato je bolje, da vožnjo po njej čim bolj prilagodimo razmeram. Gre za državno cesto in njena posodobitev se kljub našim pri zadevanjem nenehno odmika. Pozitivna informacija je, da je projekt za sicer zelo zahtevno rekonstrukcijo zdaj v izdelavi.
Zdolsko KS ste vodili poldrugo desetletje, zdaj pa ste po štirih letih premora ponovno na tej funkciji. Kaj so prioritete vašega novega mandata? Moji prejšnji mandati so se začeli v začetku devetdesetih let, ko smo na Zdolah obrni li nov list v delovanju KS. Ta krat smo tudi posodobili ce ste po celotni KS. Začeli smo s pripravo ureditvenega načr ta naselja Zdole, ki v nadalje vanju predvideva posodobi tev ceste skozi naselje Zdole in izgradnjo pločnikov. Projekt je obsežen in finančno zahte ven, konec leta 2007 pa se je ponudila priložnost, da v dogo voru s Škofijo Celje odkupimo staro župnišče, s tem pa reši mo ožino pri cerkvi in tako op timiziramo naš projekt. Ker pa so se v zadnjih letih povečale potrebe po prostorih v vrtcu, smo se v KS odločili odstopi ti celoten Dom Bena Zupan čiča za njihove potrebe. Naša namera pa je zdaj, da na ob močju nekdanjega župnišča umestimo nadomestni kultur ni dom in dom duhovnih vaj. Zaradi vsega tega smo bili pri morani v postopek izdelave sprememb in dopolnitev uredi tvenega načrta za naselje Zdo le, ki bo po terminskem planu končan do konca leta 2011. Ker gre za zahteven sklop projek tov, ki so nastajali spontano, ponujajo pa celovito rešitev in pomembne pridobitve za našo KS, sem smatral za dolžnost še en mandat, v katerem bi že lel s pomočjo ostalih svetnic in svetnikov, krajanov in seveda občine, to tudi uresničiti. Zdole v nedeljo vabijo na tradicionalno jurjevanje, ki je tudi krajevni praznik. Kaj pomenijo ta in druge prireditve, ki jih v kraju organizirajo THD Zdole in druga društva? Delovanje društev, kot so vi nogradniško, gasilsko in turi stično-hortikulturno, povezu je naše krajane. Hkrati daje utrip življenju v naših vaseh, prav tako pa prispeva k razvo ju krajevne skupnosti, saj so to ljudje, na katere lahko računa mo ob zelo različnih priložno stih. Imamo tudi nekaj aktivnih športnikov, še najbolj pa tre nutno pogrešamo organizirano kulturno dejavnost, kar pa je tudi odvisno od ljudi, ki imajo sposobnost in veselje do dela na tem področju. Jurjevanje ima pri nas res že lepo tradi cijo, tako organizirano kakšnih 15 let, sicer pa se je zbiranje jajc in peka cvrtja dogajalo že precej prej. Prav zaradi tradi cije smo s to največjo in da leč najbolj znano prireditvijo povezali tudi naš krajevni pra znik, ki pa ga bomo letos iz peljali na prvomajsko nedeljo. Zato je še več razlogov, da vaši bralci letos pridejo na Zdole. Silvester Mavsar
3
ANKETA Praznik dela še praznik? Stečaji in propadi podjetij se kar vrstijo, kolona brezposelnih se daljša, socialnih stisk je čedalje več. Česa se sploh še lahko veseli slovenski delavec ob prazniku dela oz. kakšna prihodnost se mu obeta? Marjan Žibret, Krško: Prvi maj žal ni več tisto, kar je bil včasih. Včasih je prvi maj veliko pomenil vsem delav cem, v času od osamosvojitve pa smo začeli zanemarjati ta praznik in je izgubil na pome nu. Jaz sem po naravi sicer op timist, zato verjamem, da se bodo razmere vendarle uredi le, da bo prvi maj spet vredno praznovati in da bo dobil vre dnost, kot jo je imel včasih. Marko Okorn, Sevnica: V 20 letih naše osamosvojitve smo doživeli veliko razočaranje, čeprav smo bili sprva navdušeni, kaj vse se bo spremenilo. Besede Lojzeta Peterleta, ki je ob nasta janju samostojne države dejal, da je pomembno, da smo svobo dni, pa čeprav bomo jedli travo, se danes v nekem smislu že ure sničujejo. Osebno sem zelo raz očaran, saj prihodnosti, sploh za delavski razred, ne vidim. Aleš Cvar, Brestanica: Sem optimist in mislim, da bo kri za kmalu minila, čeprav v dana šnjem času nobeno delo ni cenje no. Na prvem mestu je le kapital in dobiček. Navadnim ljudem ob tem pade samozavest, zato bi se morali več združevati v civilno družbo in ne nasedati besedam politikov, ki jim ni mar za malega človeka, pa tudi ne slepo slediti medijem, ki oblikujejo ali nega tivno ali pozitivno mnenje. Anton Kerin, Raka: Res je žalostno to, kar se doga ja ... Da lahko praznik dela de jansko in simbolno praznujejo le tisti, ki imajo zagotovljeno delo, pa še ti so v negotovosti, kaj bo jutri. Podjetja bi morala vlaga ti v znanje in razvoj, da bi pro izvodnja ostajala doma, in ver jamem, da kvalitetnejša kot v mnogih državah, kjer se izkori šča za delo, za katerega smo mi prikrajšani, poceni delovna sila.
TURISTIČNO HORTIKULTURNO DRUŠTVO IN KRAJEVNA SKUPNOST ZDOLE vabita ob prazniku krajevne skupnosti na tradicionalno
JURJEVANJE NA ZDOLAH SOBOTA, 30.04.2011 • 9.30 - Zeleni Jurij s spremstvom pobira jajca in kloba se po vaseh KS Zdole NEDELJA, 01.05.2011 • 5.00 - potrkavanje z zvonovi • 6.00 - začetek pečenja jajc • 6.30 - budnica s Pihalno godbo iz Krškega • 7.00 - začetek kulturnega programa • 8.00 – nastop ansambla Bratov Žerjav • 9.00 – nastop skupine Women band • 10.00 – svečana maša v cerkvi svetega Jurija • 11.30 – prihod Zelenega Jurija • 12.00 – nastop Ansambla Gregorja Gramca • 13.00 – nastop Totter Midi Sotošek • 14.00 – nastop Ansambla Biser iz Dolenjskih toplic • 15.00 – začetek tekmovanja kuhanja »zdolske gobove juhe« • 16.30 - nadaljevanje programa z Ansamblom Toneta Rusa Razstava in prodaja dobrot zdolskih gospodinj Rokodelski sejem Za vse bo dovolj dobre hrane in pristnega zdolskega vina! Prireditev bo v vsakem vremenu, ker bo pod šotorom! Vstopnine ni! Prisrčno vabljeni!
4
IZ NAŠIH KRAJEV
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
KOLUMNA Čim prej na volitve Vladna kriza je dosegla vr hunec in prvič v zgodovini samostojne Slovenije obsta ja velika verjetnost pred časnih volitev. Razlogov za takšno stanje je več, ključni pa je, da je vladna koalici ja sestavljena iz politikov, ki imajo vsak svoje interese Piše: in posledično trgajo Slove mag. Andrej Vizjak, nijo na kose kot kakšen (vo poslanec v DZ lilni) plen, ne oziraje se na posledice oziroma drug na drugega. Medsebojne zame re se krepijo in preraščajo v spore. Vodja koalicije ozi roma predsednik vlade ne obvladuje koalicijskih par tnerjev in ne zna poiskati skupnega imenovalca, da bi v nezavidljivem času gospodarske krize vlada spreje mala pravočasne in učinkovite protikrizne ukrepe. Sedaj so začeli koalicijski partnerji zapuščati pota pljajočo se ladjo in želijo dobro leto pred rednimi vo litvami pridobiti kakšno politično točko oziroma na klonjenost volivcev. Po dve in pol letni vladavini želijo sporočiti javnosti, da so v resnici nekaj druge ga, kot pričajo njihovi rezultati dela. Ali bodo volivci nasedli tej »novi podobi«, ki jo želijo ustvariti pred volitvami? Upam, da ne. Prav bi bilo, da si ustvari mo podobo o sposobnosti in operativnosti posame znih politikov in strank na podlagi dejstev in njiho vih dejanj in ne na podlagi številnih obljub, lepih besed in bleščečih nastopov. Pa poglejmo rezultate dve in pol letne vladavine te koalicije v Posavju. Na gospodarskem področju so praktično vsi projekti zastali. Pri izgradnji hidroelektrarn (HE) na spodnji Savi prihaja do zamud. Izgradnja akumulacijske ga bazena pri HE Krško kasni eno leto in nastala bo gospodarska škoda. Zamuda je posledica neaktivno sti Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Kasni tudi načrtovanje HE Brežice in HE Mokrice. MOP je izjem no nezainteresiran za nadaljnjo gradnjo in mačeho vski do zahtev lokalnih skupnosti pri umeščanju v prostor. Drugi primer je gospodarsko in logistično sre dišče Feniks ob letališču Cerklje ob Krki, ki smo ga za snovali v prejšnjem mandatu in zanj zagotovili sred stva za pripravo dokumentacije. V tem mandatu se na projektu ni storilo nič, projekt žal stoji, čeprav bi lah ko že zagotavljal prepotrebna delovna mesta. V prime ru skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov je Občini Krško uspelo pred leti uskladiti različne in terese in sprejeti lokacijo za odlagališče. Denar za iz gradnjo je zagotovljen, gradnja bi se lahko začela in bi veliko pomenila za propadajoč gradbeni sektor ozi roma gospodarstvo. Pa se ne dogaja nič. Projekt tretje razvojne osi, ki bi približal občane Sevnice avtocestne mu križu, je šele v fazi iskanja trase, zato ni možno niti približno napovedati pričetka gradnje. Za področje visokega šolstva je jasno, da bi sedanja vlada najraje zaprla vse nastajajoče fakultete, ki niso v Ljubljani, zato je Fakulteti za energetiko v Krškem namenila le dve tretjini potrebnih sredstev, Fakulteta za turizem v Brežicah pa ne more zaživeti, ker še nima potrjenega programa, da bi pričela z vpisom. Sedanja vlada je predlagala novo delitev Sloveni je na pokrajine. V tem predlogu ni Posavja kot samo stojne in enakopravne pokrajine, temveč bi bilo Po savje kot nekakšna podrejena regija Dolenjske. Kaj to pomeni za nadaljnji razvoj Posavja, kakovost ži vljenja pri nas in obstoj delovnih mest? Odgovor je jasen. Ukinjanje dosedanjih regijskih institucij, nji hova selitev in selitev delovnih mest v Novo mesto. Da se je ta proces pod to Vlado že začel, jasno kažeta primera načrtovanega zapiranja porodnišnice v Bre žicah in Policijske uprave v Krškem. Mačehovski odnos sedanje oblasti do Posavja in v preteklosti doseženih dogovorov je zgovoren tudi na drugih nivojih. Zgovoren je primer podpisane ga dogovora med Občino Brežice in Ministrstvom za obrambo glede vsakoletnega vložka 600.000 evrov v skupne infrastrukturne projekte v bližini vojaškega letališča. S tem denarjem bi lahko zgradili skupno či stilno napravo v Cerkljah ob Krki in Krški vasi, pre nesli na občino kakšno prazno vojaško stanovanje in podobno. Žal vse stoji, dogovor se ne izvaja. Verjetno se je po zaslugi sedanje Vlade zgodilo v Posav ju tudi kaj pozitivnega. Bralci teh vrstic si lahko sami ustvarijo stališče, katerih (pozitivnih ali negativnih) je več in ali si ta oblast še zasluži podporo v Posavju.
P O S AV S K E K R A J E V N E S K U P N O S T I Krajevna skupnost Veliki Podlog
Šesterica vasi na ravnici ob gozdu romskimi sosedi nimajo po sebnih težav, če odštejemo seveda škodo, ki jo povzroča jo na kmetijskih površinah.
Franc Nečemer VELIKI PODLOG - Krajevno skupnost Veliki Podlog, ki se nahaja obrobju Krškega polja ob Krakovskem gozdu, sestavlja šest vasi: Veliki Podlog, Mali Podlog, Gržeča vas, Pristava, Jelše in Gorica, ki imajo skupaj blizu tisoč prebivalcev. Na čelu krajevne skupnosti je že četrti mandat Franc Nečemer, poleg njega pa so v svetu KS še Bojana Salmič, Karolina Cizerle, Rafael Urbanč, Simon Urbanč, Martin Žibert in Nataša Urbanč. Podatek o šestih vaseh v kra jevni skupnosti je potrebno sicer dopolniti z dejstvom, da je na njenem območju tudi romsko naselje Kerinov Grm, ki pa formalno ni del KS in njenih organov. „To je specifično naselje, v kate rem se projekti financirajo z evropskimi sredstvi, zato naj se organizirajo in gospodari jo sami,“ pravi Franc Nečemer, a hkrati dodaja, da z
Ravninska lega in rodovi tna zemlja dajeta tem kra jem dobre pogoje za kme tijstvo, vendar ta dejavnost stagnira. Ostalo je le še ne kaj živinorejcev in konjerej cev ter seveda prašičja far ma na Pristavi, ki je nekoč „slovela“ po smradu, po sa naciji pa teh težav k sreči ni več. Usoda poljedelstva je v veliki meri odvisna od izved be komasacije na območju Gorice in Jelš, kjer zaenkrat ni bilo dovolj soglasij zanjo, za kakršno koli intenzivno pridelavo pa bi bil nujen na makalni sistem. Na obmo čju krajevne skupnosti se je razvila pestra obrtna dejav nost, ki daje kruh številnim družinam. Za društveni utrip skrbijo preko 200-člansko gasilsko društvo, dve špor tni društvi, ribiška in lovska družina, taborniki ter krajev na organizacija Rdečega kri ža. Za prireditve in rekreaci jo je na voljo večnamenska dvorana v Velikem Podlogu, večnamenski prostor ima jo tudi na Gorici, drugje pa vaške sobe. Kot pravi Neče mer, so v KS najbolj ponosni na športna in otroška igrišča po vaseh, zdaj bodo travnato igrišče uredili še na Pristavi. Med kulturnimi znamenitost mi velja omeniti zlasti sta rodavno cerkev sv. Miklavža
Podružnična osnovna šola in vrtec v Velikem Podlogu sredi polja med obema Pod logoma in Gržečo vasjo, cer kev sv. Petra in Pavla na Go rici, pa tudi ostanke pristave krških graščakov na Globelu pri Pristavi. Projekt, ki bo zaznamoval prihodnja leta v KS, je zago tovo izgradnja kanalizacije in spremljajoče infrastruk ture (vodovod, optika, javna razsvetljava, nova cestišča in pločniki, tudi plinovod) v Ve likem in Malem Podlogu, na Gorici in Jelšah. Načrti so že narejeni, zdaj so v fazi pod pisovanja služnostnih pogodb za gradnjo in če bo vse po sreči, se bodo naslednje leto pričela dela na terenu. Kra jevni skupnosti je bil projekt sicer obljubljen v okviru pred nekaj leti podpisanega pro tokola med Občino Krško in Ministrstvom za obrambo v zameno za soglasje k širitvi bližnjega cerkljanskega leta
lišča, a iz tega ni bilo nič … Drugi večji načrt za priho dnost pa je vezan na izgra dnjo nove stavbe za podru žnično osnovno šolo in vrtec v Velikem Podlogu. Neče mer daje temu projektu ve lik pomen, saj ima šola, ki jo na obiskuje 53 učencev pr vih štirih razredov (nato gre do v matično leskovško šolo), v kraju dolgo zgodovino ter pomeni povezovalno točko krajevne skupnosti, v vrtcu, ki ga obiskujeta dva oddel ka malčkov, pa jih pesti pro storska stiska. Letos želijo odkupiti potrebno zemljišče za gradnjo, nadaljnje aktiv nosti pa so seveda odvisne od občinskega proračuna. V na črtu je tudi gradnja krožišča namesto križišča med Jelša mi in Velikim Podlogom, kjer se je zgodilo že veliko ne sreč, tudi s smrtnimi žrtva mi. Peter Pavlovič
Krajevna skupnost Križe
Utrip kraju dajejo aktivni krajani gonilna sila, zadolžena za or ganizacijo prireditev in pripra vo programov. Poleg nje so v svetu KS še Darko Umek, Damjana Sotošek, ki opravlja tudi tajniška dela, Ivan Grmšek, ki je obenem še predse dnik gasilcev, Jože Omerzel, Simon Zupan in Silvo Bračun.
Majda Ban KRIŽE – Krajevna skupnost Križe se je razdružila od Pečic leta 2002 in šteje nekaj manj kot 150 prebivalcev. Naselje je razpršeno po gričkih, zato predstavlja cestna infrastruktura nekaj težav, pa tudi oskrba s pitno vodo je v sušnem obdobju problematična. V lanskem letu so zaključili izgradnjo Doma krajanov, kjer so dobili sedež domači gasilci in lani ustanovljeno Podeželsko društvo Šopek, vsi krajani pa so med sabo tesno povezani tudi ob različnih delovnih akcijah. Krajevni skupnosti Križe dru gi mandat predseduje 45-le tna Majda Ban, poročena mati dveh sinov, zaposlena kot za varovalniška agentka na Zava rovalnici Triglav. Kot pravi, ima bolj malo prostega časa, ki ga porabi za obdelavo sadovnja ka, vinograda ali vrta, redijo pa tudi konje in nekaj perutni ne. Za dopust si vzame le ne kaj dni, ko odidejo na morje, drugače pa se nagiba k eno dnevnim izletom. V kraju je
Po besedah Banove imajo v kraju kar nekaj podmladka in tudi študentov, ob tem pa iz razila upanje, da bodo ostali v domačem kraju, če bodo le do bili službo v Posavju. Prebival stvo se sicer stara, povečini so zaposleni ali polkmetje, s kme tijstvom se ukvarjajo le tri do mačije. Kraj šolsko gravitira v Artiče, zaselek Padežnik v Ko privnico, kamor spadajo tudi poštno, medtem ko imajo po kopališče v Podsredi. Mejijo na KS Pečice, na KS Zdole v občini Krško ter na KS Osredek v ob čini Kozje.
Krajani so ponosni na novi Dom krajanov. Kot pridobitev v kraju je pred sednica izpostavila v lanskem letu dokončan Dom krajanov, za katerega so temeljni kamen položili leta 2001. „Problema tična je cestna infrastruktura, ker imamo veliko cest, ki vo dijo do ene ali dveh hiš, zato je njihovo vzdrževanje drago. Z vaškim vodovodom upravlja odbor, se pa pripravlja doku
Brežice Stoletje na razglednicah format 260 x 285 mm, 272 strani, trda vezava, cena 42,00 ¤
naročila:
07 49 05 780
040 634 783 marketing@posavje.info
mentacija za gradnjo central nega vodovoda, toda problem so višje ležeče domačije, ki imajo svoja zajetja in imajo v sušnem obdobju težave s pi tno vodo. Probleme predsta vlja tudi internetna poveza va, saj je centrala v Zgornji Pohanci že zastarela. Brežiška občina v naslednjih letih na črtuje izgradnjo širokopasov nega omrežja in upajmo, da bo doseglo tudi našo krajevno skupnost,“ je dejala Banova. V kraju je zelo aktivno v letu 1999 ustanovljeno gasilsko društvo, lani pa so kraj obo gatili s Podeželskim društvom Šopek, ki mu predseduje Verica Plevnik iz Šapol. Tako že lijo obuditi stari običaj žganja apna, pa tudi prikaz izdelova nja suhih rož in pletenja ko šar. Za konec je Banova po hvalila krajane, ki ob raznih akcijah vedno stopijo skupaj in pripomorejo s svojimi pro stovoljnimi urami za skupno dobro. Marija Kalčič
IZ NAŠIH KRAJEV
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
5
Malkovec: spomin ostaja … MALKOVEC - Na Malkovcu, v prijazni vinorodni vasi v sevniški občini, že vrsto let poteka spominska slovesnost v počastitev dneva upora slovenskega ljudstva in odhoda prve skupine partizanov z Malkovca v Duletovo četo 1. dolenjskega bataljona. Ta je potekala letos 17. aprila s položitvijo venca pri spomeniku padlim žrtvam med NOB na Malkovcu in nato s kulturnim programom na primerno urejenem prostoru pri vinski kleti Deu. »Boj za preživetje na strmih lapornatih bregeh in skro mnih zaplatah skopo rodovi tnih njiv je te ljudi utrdil, da kljubujejo naravi in ljudem slabih namenov. To je okusil tudi okupator med narodno osvobodilno vojno,« je del zapisa iz spominov na tež ke vojne čase Malkovčanov, ki so v času NOB-ja sloven skim partizanom nudili za vetje, okrepčilo in toplo do mačo besedo. Okupator se je zaradi tega kruto znesel nad domačini – avgusta 1942 je povsem požgal vas, ustre lil sedem talcev in šest odpe ljal. Zadnji poskus zavzetja upornega Malkovca je nato potekal še v sredini junija 1943, ko so v vas prihrume li fašisti skupaj z domačimi pomagači in hoteli postavi ti postojanko. Ni jim uspelo in po treh dneh so potuhnje no odšli.
pokoju Milan Gorjanc pa je izročil zlato plaketo glavnega odbora ZB za vrednote NOB nekdanjemu borcu Duletove čete in članu štaba 15. bri gade Lojzetu Leniču - Miletu za hrabrost med NOB in za ohranjanje vrednot NOB po vojni.
Nekdanji, še živeči borec Duletove čete in član štaba 15. brigade Lojze Lenič – Mile je na spominski slovesnosti na Malkovcu prejel zlato plaketo glavnega odbora ZB za vrednote NOB. Spomin na neusmiljen čas druge svetovne vojne, ki je povzročil veliko gorja, so v svojem govoru na spominski slovesnosti na Malkovcu obu dili: sevniški župan Srečko Ocvirk, predsednik Krajev
ne skupnosti Tržišče Janez Kukec in slavnostni govor nik, predsednik Pokrajinske ga odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo Posavje, polkovnik Mitja Teropšič. Polkovnik Slovenske vojske v
KRAJEVNA SKUPNOST MESTA KRŠKO CKŽ 23, 8270 Krško, Tel: 07 49 22 741, GSM: 031 363 235, Faks: 07 49 04 880 e-pošta: ks.krsko@siol.net, www.ks-krsko.si
V spremljajočem kulturnem program so sodelovali učenci Osnovne šole Tržišče, Ljud ske pevke s Telč, Kulturno društvo Godba Sevnica in ljubitelji starih vojaških vo zil iz 2. svetovne vojne, ki v partizanskih uniformah sle dijo izročilu Duletove čete. Za dobrodošlico in pogostitev so poskrbele članice Društva kmečkih žena Tržišče, dru ženje pa se je nadaljevalo še ob golažu, ki so ga zalili z malkovškim cvičkom. Smilja Radi, foto: L. Motore
V Gadovi peči vsak vikend dežurne zidanice
GADOVA PEČ - Ob Prazniku vina, kruha in dobre volje je Vinogradniško-turistično društvo Gadova peč izročilo namenu svoj projekt Dežurne zidanice. Dan pred cvetno nedeljo se je pri 15.000 litrov velikem sodu na Vinjem vrhu zbralo mnogo prijateljev društva, ki iz leta v leto preseneča z novimi pobudami in uporabnimi dejanji. Tudi tokrat so prišli med vi nogradnike in jim čestitali za nov dosežek brežiški žu pan Ivan Molan, poslanec Andrej Vizjak, predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Jože Žura, doma či kralj cvička Stane Kuntarič in mnogi drugi, neumorni predsednik društva Ivan Urbanč pa je nadrobno pred stavil projekt Dežurne zida nice ter se vsem sponzorjem in županu zahvalil za finanč no pomoč. Organizatorji so zbrane pre senetili tudi z domiselno otvoritvijo: vsi visoki gostje z županom na čelu so mora li s ceste umakniti voz s so dom in gadom; zatem pa je kot prvi po vinogradniško-
Milan Gramc in predsednik društva Ivan Urbanč ob svečani otvoritvi projekta turistični cesti krenil dobro tomobili, marveč je bil to otovorjen osliček in tako vorno in prevozno sredstvo spomnil zbrane na nekdanje trmasti osel. Na cesto so se čase, ko se tod med vinski zatem podali še kolesarji, ki mi goricami niso vozili av tod krožijo po svoji kolesar
ki poti. Sledilo je še zadnje dejanje, ko so prvima domačinoma – Majdi Mežič in Milanu Gramcu – izročili mobilne telefone ter na lični kozolček obesili tablico sporočilom, da je ta vikend mogoče obiskati nju ni zidanici. Zvečer se je pri reditev Praznik vina, kruha in dobre volje Gadova peč 2011 nadaljevala pod šoto rom v Pošteni vasi. Razglasi li so nova častna člana – le tos sta to Katarina Merlin in Cveto Bahč – zatem pa vino gradnikom, ki so v ocenjeva nje oddali 165 vzorcev svo jih vin, izročili priznanja in letos še posebej bogat dru štveni bilten Vlado Podgoršek
Že 19. vinski praznik in 10. salamiada BISTRICA OB SOTLI – Na tradicionalnem praznika vin in salam so v Bistrici ob Sotli podelili priznanja in se poveselili na vinogradniški veselici. Ocenjevalna komisija pod predsedstvom mag. Antona Vodovnika je letos oce nila 133 vzorcev vin in tako kot lani podelila naziv šampi on Kleti Sagmaister Blaža Zagmajstra iz Orešja na Bizelj skem za laški rizling ledene trgatve letnika 2009 z oceno 19,63, velike zlate diplome v tej zvrsti pa so prejeli že Klet Zorenč-Hohnjec, Vinogra dništvo Wisell-grad Bizeljsko in Vinogradništvo Kralj. Ve like zlate diplome so preje li še Vinski hram Berkovič za chardonnay ledene trgatve letnik 2009 (ocena 19,50) ter za chardonnay izbor (19,10), Wisell za laški rizling - suhi jagodni izbor (19,53) ter za rumeni plavec - jagodni izbor (19, 37), Klet Zorenč-Hoh
salam in po besedah predse dnika ocenjevalne komisije Jožeta Hudina so se na dr žavno tekmovanje v Sevnici uvrstili štirje najboljši; Marko Kunej iz Podsrede, Ambrož Zorenč iz Hrastja, Dušan Planinc s Črešnjevca in Slavko Hotko iz Kapel.
Naziv šampion je tudi letos prejel Blaž Zagmajster (Foto: Dušan Berkovič). njec za renski rizling - suhi jagodni izbor (19,50) ter Vi nogradništvo Pečnik za tra minec - jagodni izbor (19,33), zlate diplome pa še Wisell za rumeni plavec - zna trgatev in Klet Sagmaister za penino. Prvaki sort so: rdeča zvrst družina Zorenč (17,33), bela zvrst - Franci Debelak ml.
(17,43) ter še za chardonnay (18,40) ter rumeni muškat (18,20), laški rizling - Vin ski hram Berkovič (18,17), za modro frankinjo (18,87) in sauvignon (18,33) pa Ivan Zagmajster. Na jubilejni salamiadi so ocenili preko 40 domačih
Predsednik društva Jože Babič je bil deležen pohval za izvedbo tradicionalne ga praznika, pridelovalci pa za odlično negovana vina in skrite recepture salam. Izre kli so jih številni obiskovalci in tako pritrdili tudi županu Franju Debelaku. Vinogra dniki so se predstavili z bil tenom, v katerem so ob str njenih rezultatih letošnjega praznika tudi s fotografskim gradivom predstavljene šte vilne akcije, ki so jih izvedli, med njimi bodo nadaljevali z lani pričetim pohodom Od gorce do gorce. Suzana Vahtarič
Tradicionalno sekanje pirhov SEVNICA – Na velikonočno nedeljo je na sevniškem Glavnem trgu potekalo tradicionalno sekanje pirhov. Prehodni pokal – veliko kristalno jajce - je osvojil Marjan Možic z Vrha nad Boštanjem, ki je bil del močno zastopane ekipe Boštanjčanov z okolico. »Kranjci« so imeli tudi navija čico - zanje je navijala etnolo ginja Martina Orehovec, ki se je tradicionalnega sekanja pir hov v Sevnici letos udeležila pr vič. Drugo mesto je osvojil Pavel Perc iz Sevnice, ki je edini zadel vabljiv velikonočni pirh s prvim metom. Met za tretje mesto je opravil Mitja Kisovec. Pri pred stavnicah nežnejšega spola je slavila Sevničanka Veronika Krstič, pri otrocih pa Miha Wernig iz Ljubljane, ki ima stare star Ivan Močivnik še v Sevnici. Tradicionalnega velikonočnega dogodka se že od samega začet ka vedno udeležuje tudi Ivan Močivnik iz Okroglic, ki je eden iz med pobudnikov in začetnikov sekanja pirhov. Vitalen 75-letnik doslej še ni nikoli zamudil sekanja pirhov, saj to zanj in za nje govo ženo pomeni tudi druženje z vrstniki in z ostalimi. Sekanje pirhov v starem sevniškem trškem mestnem jedru, ki sega v 60. leta preteklega stoletja, ni nikoli imelo tekmovalnega značaja, več je pomenilo druženje in tako se je tudi letos po zaključe nem sekanju pirhov družabno srečanje nadaljevalo ob pokušini velikonočnih jedi ter ob kozarčku »rujnega« v stari trški gostilni Vrtovšek, kjer so podelili še nagrade in priznanja. S. Radi
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
V gimnaziji gradijo in gostijo BREŽICE - Ravnatelj Gimnazije Brežice Uroš Škof je na novinarski konferenci 15. aprila predstavil dejavnosti, ki jih izvajajo v tem šolskem letu, med katere spada tudi izmenjava dijakov iz partnerskih francoskih in nemških šol. Predstavil je še potek prenove gimnazijskih prostorov, katere vrednost znaša šest milijonov evrov.
Gozdni sadeži – premalo cenjeno bogastvo posavskih gozdov KTRC Radeče je skupaj s partnerji Zavodom Svibna, Društvom za zdravilne rastline Doline Sopote in Društvom kmečkih žena Arnika Svibno v letu 2010 uspešno prijavil projekt »Gozdni sadeži: Vrnitev h koreninam« na 2. javni poziv LAS Posavje za nepovratna sredstva LEADER in tako pridobil 59.569,00 EUR nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Projekt je namenjen odkri vanju bogastva gozdnih sa dežev na posavskem obmo čju in osveščanju prebivalcev o pomenu gozdnih sadežev za ohranitev gozdnega ekosiste ma. Razdeljen je v tri faze. V prvi fazi bodo strokovnja ki, gozdarji, ki delujejo na območju Posavja, izdelali dve študiji. Prva, o območjih goz dnih sadežev in vrstah le teh, bo zajemala podatke o po sameznem gozdnem sadežu, njegovo zdravilnost in podat ke o območju, na katerem ra ste; druga študija, o možnih posledicah in preobremenitvah v primeru netrajnostne izra be gozdnih sadežev, pa bo nudila podatke v skladu z veljavno zakonodajo lastnikom gozdov in nabiralcem o možnih ukrepih ob netrajnostnem izkoriščanju gozdnih sadežev. V drugi fazi projekta se bodo na območju celotnega Posavja izvajali študijski krožki in delavnice, s katerimi bodo različ
Sestanek Komisije za zagotovitev principov trajnostne rabe gozdnih sadežev na območju Posavja. Z leve Marija Imperl, Jože Prah, Jože Mori, Boris Bogovič, Ivo Trošt, Darinka Avguštin. ni strokovnjaki skupaj z zainteresirano javnostjo iskali naj primernejše rešitve in varovala, kako gozdne sadeže najbo lje izkoristiti in pri tem ohraniti gozd za prihodnje rodove. Tretja faza bo namenjena šolski mladini. Izvajale se bodo delavnice z namenom seznanitve otrok z gozdnimi sadeži in obnašanjem v gozdu. Ob zaključku bo izšla knjiga, ki jo bo ste lahko poiskali na policah posavskih knjižnic. V kolikor vas zanima, kje raste divja hruška, za kaj vse se uporabljajo plodovi črnega trna in kam po bezgove cveto ve, obiščite spletno stran http://www.ktrc-radece.si pod rubriko LEADER II. Na spletni strani in blogu boste našli tudi vse pomembne podatke v povezavi s projektom. Lahko pa pokličete tudi na telefonsko številko 03/56-87-941 ali piše te na elektronsko pošto info@ktrc.si. Lepo vabljeni k sode lovanju v projektu.
Projekt »Gozdni sadeži - vrnitev h koreninam« je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
V šolskem letu 2010/2011 obiskuje brežiško gimnazijo 595 dijakov, v prihajajočem šolskem letu pa se obetajo nekatere spremembe, saj je šolsko ministrstvo po celo tni Sloveniji ukinilo evropske oddelke. Ob tem je ravnatelj Uroš Škof dejal, da so uspeli zapolniti vseh pet oddelkov, čeprav se zadnja leta osnov nošolska generacija manj ša, ministrstvo pa je zmanj šalo kriterij, tako po novem šteje polni oddelek 28 dija kov. „28 dijakov bomo imeli v ekonomski gimnaziji, ostali štirje pa so splošni oddelki,“ je pojasnil Škof in obžaloval poteze pristojnega ministr stva, saj je bil projekt evrop skega gimnazijskega oddelka po njegovem mnenju zelo
Po tednu dni gostovanja so se 15. aprila francoski dijaki napotili proti domu. dober, vključeval je številne novosti, tudi izmenjave dija kov. Glede izmenjave dijakov je še dejal, da pri njih po teka izmenjava že dvanajsto leto, tako so gostili nemške in francoske dijake, kjer so jim
poleg študijskih pokazali tudi okoliške znamenitosti. Škof je pred ogledom novo na stajajočih gimnazijskih pro storov, kjer v prizidku gradi jo športno dvorano, jedilnico,
učilnice in kabinete, še dejal, da je gradnja razdeljena na več faz, da lažje organizirajo pouk. „Letošnje leto je za nas zelo težavno, predvsem za pouk športne vzgoje, vendar bomo septembra že pričeli pouk v novih prostorih. Pričela pa se bo obnova samostanske ga dela, tako že pripravljamo načrt, kje bomo organizira li pouk. Prvi in četrti letniki bodo ostali na šoli, za druge in tretje letnike pa bomo za gotovili pouk izven šole. Tru dimo se, da bi nam uspelo po iskati primerne prostore in da bi pouk potekal le v dopoldan skem času, saj imamo dijake tudi iz oddaljenih krajev, za radi česar bi nastopila težava glede prevozov,“ je še poja snil Škof. Marija Kalčič
V spomin na nekdanji drevored SEVNICA - Pri Srednji šoli Sevnica so 14. aprila s krajšo slovesnostjo odprli galerijo unikatnih umetniških del iz debel posekanih kostanjev, ki so bili v dolgih minulih desetletjih del sevniškega drevoreda. Lesene skulpture naj bi poslej ohranjale spomin na drevored mogočnih kostanjev, ki je bil ob gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi odstranjen. Zanimiva galerija na prostem s preprostim imenom »Dre vored« je rezultat ustvarjal nega dela dijakov srednjega poklicnega izobraževalnega programa mizar. Misli o na stanku galerije na prostem je na otvoritveni slovesno sti strnila ravnateljica Alenka Žuraj Balog s poetičnimi besedami: »Leta 2007 se je
na Srednji šoli Sevnica rodi la zamisel, da bi drevesom, tudi tistim, ki so nekoč sen čila naše korake v sevniškem drevoredu ob reki Savi, vdih nili novo življenje. Prisluh nili smo nežnemu šepetanju padlih dreves in pod našimi rokami so njihove življenj ske zgodbe zaživele v novih oblikah. Zdaj zopet pripove dujejo svoje zgod be, medtem ko jih grejejo sončni žar ki, umiva dež, boža veter, uspava reka in občudujejo naši pogledi v galeriji na prostem, ki smo jo naslovili Drevored.« Ponosna na šolo, na dijakinje ter dijake, na večletno poslan stvo, ki ga opravlja srednja šola v kraju, v občini in širše; na šolo, ki daje šolajo či se mladini solidno poklicno usposo bljenost, je Alenka Žuraj Balog dogod ku dodala še eno pomembno kompo nento – ustvarja len nemir in navdih Skupino lesenih kipov so ustvarili mladih ustvarjalcev. dijaki poklicnega izobraževalnega Bila pa je tudi kri programa mizar pri praktičnem tična do tistih, ki pouku v mizarski delavnici podjetja so posegli v prostor Stilles. okoli šole, ne da bi
Proslava ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela V Radečah smo že v petek, 22. aprila zvečer, pripravili pro slavo ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela. Pred Domom kulture je goste pozdravila godba Pihalnega orkestra radeških papirničarjev in praporščaki organiza cij in društev v občini. Gledališko društvo Radeče je v so delovanju z učenci Glasbene šole Laško – Radeče pripra vilo prijeten glasbeno literarni večer. Nastopili so najbolj uspešni učenci Glasbene šole, ki so pred kratkim tekmova li na velikih tekmovanjih in prisotne v dvorani prepričali, da so med najboljšimi v svojih vrstah. Slavnostni govornik na proslavi je bil nekdanji radeški župan Franci Lipoglavšek, ki je opomnil na dogodke skozi zgodovino in 70. oble tnico izgnanstva. V zaključku programa smo prisluhnili slo venski besedi v recitalu Kajuhovih pesmi. Čestitka vsem občankam in občanom ob prvomajskih pra znikih, z željo, da jih čim lepše preživite.
o tem predhodno kogarkoli obvestili. Direktor priznane sevniške tovarne stilnega pohištva Štefan Teraž, ki je pred pri bližno 40 leti tudi sam obi skoval tedanjo sevniško le sarsko šolo, je dodal, da srednja šola v kraju ne bi več obstajala, če ji ne bi po magalo tudi podjetje Stil les, saj imajo dijaki izobra ževalnega programa mizar v njenih prostorih učilnico za praktični pouk, pa tudi dru gače s šolo radi sodelujejo. Postavitev »forme vive« je označil kot pomemben do godek za kraj. »Vsak Sevni čan se je v svoji mladosti in še kasneje sprehodil skozi ta drevored, za katerim je osta la neka praznina, ko smo del prostora odstopili energiji, a šola je iz lesa naredila nekaj
trajnega,« je dejal. Prizade vanja sevniške srednje šole je pozdravil in dal še poseb no priznanje mladim ustvar jalcem ravnatelj Srednje po klicne in strokovne šole Krško Jože Pavlovič. »Sam priha jam iz Kostanjevice na Krki, kjer je tudi forma viva in tudi tam bi te skulpture našle me sto,« je bil prepričan. Smilja Radi, foto: L. Motore
Še eno zlato priznanje za ŠC Krško-Sevnica KRŠKO - Kot vsako leto so se dijaki naše šole tudi letos udele žili tekmovanja iz angleškega jezika za 3. letnike, ki ga orga nizira društvo za tuje jezike IATEFL. Na tem tekmovanju smo že dosegli nekaj vidnih uvrstitev, med drugimi prvo mesto Željka Kukovičiča pred tremi leti. Na regij skem tekmova nju v Novem me stu so našo šolo zastopali Anže Pungerčič (G3A) in Aleš Sladič (G3A) pod men torstvom Janje Anžiček, prof., ter Matic Žarn Aleš Sladič z mentorico (G3B) in Rok Zidarn (G3B) pod mentorstvom Alenke Špan, univ. dipl. angl. Test je bil sestavljen iz treh delov, in sicer slovničnega dela, bralnega razumevanja in poznavanja kul ture. Najbolje se je uvrstil Aleš Sladič, saj se je v skupnem seštevku vseh šol v Sloveniji uvrstil na prvo mesto s predno stjo treh točk pred drugouvrščenim. Za državno tekmovanje, ki je potekalo v Ljubljani, se je dijak pripravljal s pomočjo mentorice in napisal kar nekaj esejev za vajo, kar se je po zneje obrestovalo, saj so dijaki na tekmovanju pisali kratko zgodbo in maturitetni esej, ki sta sledila preizkusu iz slušne ga razumevanja. Aleš je obdržal prvo mesto s prednostjo ene točke in tako dobil zlato priznanje. Veseli smo, da so naši di jaki tako uspešni, naša šola pa je tako med najuspešnejšimi v Sloveniji. Janja Anžiček, prof.
IZ NAŠIH KRAJEV
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
Sevniški dom upokojencev v celoti obnovljen
SEVNICA - Sevniški dom upokojencev, ki je začel delovati jeseni leta 1979 kot enota Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca, je v letošnjem letu dočakal dokončno prenovo. Krajša slovesnost ob zaključku je potekala v prostorih doma 14. aprila. Funkcionalna in energetska rekonstrukcija z nadzidavo sevniškega doma upokojen cev se je realizirala po fa zah vse od leta 2002. Vhod z nadstreškom, dvigalni jašek in novo dvigalo, ki omogoča varnejši in hitrejši dostop v vsa nadstropja, je bil dogra jen leta 2005. Tri leta kasne je se je izvedla celovita sa nacija strehe in nadzidava objekta, s čimer so prepreči li zamakanje vode skozi ravno ploščo strehe in pridobili do datne prostore. Z nadzidavo terase nad jedilnico so prido bili prostore za fizioterapijo in delovno terapijo ter z njo zagotovili tudi pogoje za ra zvoj nove socialno varnostne storitve – dnevno varstvo z dvema posteljama. V okviru zahtevne investicije so razši rili še sobe v zadnjem, petem nadstropju z zaprtjem balko nov na negovalnem oddelku. V času temeljite zunanje in
Prvi direktor DUO Impoljca dr. Cveto Gradišar, zdravnik in vodja investicij v izgradnjo sevniškega doma upokojencev, ki je začel delovati jeseni leta 1979. Po njegovem odhodu je vodenje leta 1983 Milka Cizelj in nato leta 2008 Andreja Flajs. notranje obnove so zamenjali del talnih oblog, prenovili del kopalnic v prvem in v drugem nadstropju, v celoti zamenja li stavbno pohištvo, obnovili
balkone in fasado, lično preu redili zunanje površine s tera so in z mini parkom. Urejeno je tudi odvodnjavanje me teorne vode in parkirišče ob
»Celotna investicijska vre dnost rekonstrukcije in nad zidave enote Doma upo kojencev Sevnica je bila financirana iz lastnih sredstev v višini 1.312.563,62 evra, in sicer iz sredstev amortizaci je, investicijskih stroškov in sredstev presežka prihodkov nad odhodki,« je povedala o višini dolgoletne investicije, ki je bila po fazah razdelje na na daljše časovno obdo bje, direktorica DUO Impolj ca Andreja Flajs. Danes v sevniški enoti DUO Impoljca živi 95 stanovalk in stanovalcev, katerih povpreč na starost je 81 let. Za dobro počutje v domu, ki ima pet nadstropij in je razdeljen na stanovanjski ter na negovalni del, skrbi 48 zaposlenih. Smilja Radi
Pisalo se je gospodovo leto 1942, ko so v malo vas pri Tržišču, imenovano Kovačev hrib, vdrli Nemci. Začeli so izseljevati nedolžne ljudi v Nemčijo, kjer so med drugim doživeli lakoto, težave, bolezen in zaničevanje. Nekateri se po končani 2. svetovni vojni leta 1945 domov niso vrnili nikoli več. Tiste, ki so prišli nazaj, pa so jih pričakale porušene in oropane domačije. Ker so verovali, da jim je k srečni vrnitvi pomagala Marija pomočnica, so se v znak zahvale odločili postaviti manjšo kapelo. To so med letoma 1949 in 1950 tudi storili. V bližini naselja je stala manjša vin ska klet, ki so jo nekoliko spremenili in dozidali, da bi v njej lahko opravljali svo je verske potrebe. Nekaj let pozneje so postavili še zvo nik. Gradnja objekta je bila nekakovostna, saj dobrega gradbenega materiala ni bilo na voljo. Uporabili so le su rovine iz neposredne bližine, kot so kamen, zemlja in les.
ga in mu razložiti, v kakšen na men je bila kapelica zgrajena. Predsednik je dejal: »Ako sto ji, neka stoji«, in tako je bilo odobreno, da objekta ni bilo potrebno porušiti.
se je odpravil naravnost v Be ograd, do pokojnega maršala Tita. Uspelo mu je priti do nje
Po 60 letih je objekt začel razpadati. Potrebna bi bila popolna obnova, s čimer pa se krajani niso strinjali. Skupaj z župnijo Tržišče so predlagali rušitev objekta in postavitev novega, na istem mestu in v isti velikosti. V ta namen je bil imenovan odbor s člani in v jeseni leta 2010 smo se od ločili, da pridobimo potrebno dokumentacijo za gradnjo no vega objekta.
Gradbeno dovoljenje smo pridobili, objekt porušili in že začeli graditi novega, ki ga nameravamo dokončati v le tošnjem letu do pozne jese ni, seveda v kolikor nam bodo dopuščala finančna sredstva. Krajani so se odzvali dobro in so pripravljeni prispevati del finančnih sredstev, pred vsem pa opraviti vsa fizična dela. Za pomoč smo zaprosi li tudi donatorje. V kolikor bi kdo želel prispevati h gradnji novega objekta, je številka transakcijskega računa nasle dnja: SI 56029840092507215, za »Cerkev na Kovačevem hribu«. Franc Povše starejši
Pohodu dodali še razstavo BREZOVICA NA BIZELJSKEM - Turistično društvo Bizeljsko je izvedlo že sedmi pohod po pešpoti k repnicam, ki se ga je udeležilo preko 200 pohodnikov. Mnogi so se s ciljnih repnic na Brezovici na Bizeljskem odpravili tudi k njenemu vznožju in si pri Merkeževih ogledali razstavo velikonočnih dobrot in pisank.
Srečanje starejših Krčanov z desnega brega mesta KRŠKO - Krajevna organizacija Rdečega križa Krško - desni breg je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo mesta Krško 14. aprila v krškem gasilskem domu že sedmo leto zapored pri pravila družabno srečanje krajank in krajanov z desnega bre ga mesta, ki so dopolnili 75 in več let.
objektu. Celoten objekt ima urejeno še požarno zaščito.
Cerkev na Kovačevem hribu
Krajani so kmalu zatem dobili odločbo, da morajo objekt po rušiti, kar jih je zelo prizade lo. V kraju se je našel pogumen človek, Gregor Podlesnikar, ki
7
Kar 180 pohodnikom iz vse države, ki so poravnali star tnino in se tako v bližnjem Parkljevcu po zaključku peš poti in ogledu repnic zadrža li na Jurjevi gostiji, se je pri ključil vrtec domače osnovne šole. Pohodnike so pogostili pri Veršečevih in Krošljevih, na cilju pa so si ogledali Kel herjevo, Šekoranjevo in Naj gerjevo repnico. V slednji je turistični pod mladek osnov ne šole pripra vil predstavo za najmlajše o starih obi čajih, v kate ri ni manjkalo prigod z vilami in palčki. Na jurjevanju so spekli kar 380 jajc, od tega jih je 200 tudi Avtorice razstave Brigita Heberle letos daroval Martini in Renata Gregorina Jože Krainer,
da je prijetneje dišalo, so postregli še s 180 klobasami. Številni so si v Pensionu Mer kež ogledali razstavo veli konočnih pirhov in tradicio nalnih jedi. Bogato razstavo z izjemnih številom pirhov, tako domače izdelave kot tudi iz drugih naših pokrajin, iz Hrvaške, Nemčije in Švice ter od drugod, so pripravi le lastnica Renata Gregorina ter Brigita Heberle Martini, Zvonka Martini in Suzana
Domitrovič, ki so k sodelo vanju pritegnile še številne ženske. Zbranim na otvoritvi razstave je dobrodošlico iz rekel lastnik Karl Blažinčič, s pesmijo so jih pozdravili do mači ljudski pevci in župnik Vlado Leskovar, ki si je raz stavo ogledal skupaj s kapla nom Silvestrom Molanom in brežiškim župnikom Milanom Kšelo. Razstava je na ogled do 1. maja med 13. in 17. uro. S. Vahtarič
Prireditev ob svetovnem dnevu gibanja KRŠKO - V Zdravstvenem domu Krško bodo 6. maja pripra vili neprofitno prireditev, ki bo posvečena svetovnem dne vu gibanja. Ob 15. uri se bo začel test hoje na 2 km, ob 16. uri pa demonstracija in preizkus nordijske hoje (za pa lice bo poskrbel organizator). Lahko pridete tudi kasneje, saj bodo obe aktivnost ponovili tudi ob 18. uri. Vmes si bo ste lahko ogledali Svitov napihljiv model debelega čreve sa, postavili pa bodo tudi nekaj stojnic.
Srečanje je potekalo med sproščenim druženjem in klepetom udeležencev. Od dvesto povabljenih se je srečanja udeležila dobra polo vica, kot najstarejša med njimi pa še vedno čila Josipa Kržan, ki je v mesecu januarju dopolnila devet desetletij ter leto dni mlajši Dragutin Zakšek (sicer sta najstarejši občanki desnega predela krajevne skupnosti Krško 99-letna Amalija Češnjevar z Griča in 97-letna Emilija Šonc z Narplja). Kot že vrsto let so prisrčen glasbeno-plesni in recitatorski program udeležencem ob tej priložnosti pripravile učenke in učenci krške osnovne šole, mandolinska zasedba pod vodstvom Ladislava Abrama ter One man band Renato. Prijetno počutje ob skupnem preživljanju popoldanskih uric pa so ob tej pri ložnosti zbranim zaželele predsednica KO RK Krško - desni breg Danica Lončar, predsednica Območnega združenja RK Krško Meta Habicht, predsednica Sveta KS mesta Krško Jožica Mikulanc ter podžupanja občine Ana Somrak. B. M.
Letni zbor sevniškega DeSUS-a SEVNICA - V hotelu Ajdovec v Sevnici se je 15. aprila zbralo nad 80 članov občinske organizacije DeSUS-a Sevnica, ki šte je nekaj nad 200 članov. V letnem poročilu se je predsednik Jože Žnidarič zahvalil članom za aktivno delo, za ustanovi tev novih krajevnih odborov, ki trenutno formalno manjkajo samo v treh KS. „Veliko dela je bilo opravljenega pred vo litvami, saj ima DeSUS v občinskem svetu tri svetnike (prej enega), pa tudi v krajevnih svetih kar šest. Pomagali smo družinam v stiski, prizadevamo si članom pojasniti občin sko gospodarsko situacijo in nove investicije. Ker smo soci alna stranka, moramo zlasti v tej smeri tudi delovati. Bliža se kongres in veliko dela nas čaka tudi v 2011,“ je poudaril. Svetnik Dušan Močnik je podal poročilo o delovanju svetni kov in orisal občinsko proračunsko situacijo, blagajničarka Majda Murn pa je podala finančno poročilo. Z rahlo zamu do sta se zboru pridružila tudi predsednik stranke Karl Erjavec in sekretar Ljubo Jasnič. Erjavec je nakazal smer delo vanja stranke, ki šteje že preko 138.000 članov, ki se krepi in ni obremenjena z nobenimi aferami, kar »gre nekaterim v nos«. Poudaril je še, da se stranki pridružuje vse več mla dih, saj se zavzema za bolj kvalitetno življenje in poštene odnose med vsemi generacijami. J. Levstik
Srečanje starejših krajanov v Pišecah
Na srečanju se je zbralo okoli 60 starejših krajank in krajanov. PIŠECE - V večnamenskem domu v Pišecah je bilo 9. aprila srečanje starostnikov, ki so že dopolnili 70 let. Srečanja se je udeležilo okoli 60 krajank in krajanov. Pozdravile so jih pred sednica KORK Pišece Eva Jagrič, tajnica Marjanca Ogorevc in predsednica OZRK Brežice Antonija Zaniuk. Kulturni pro gram so pripravili učenci OŠ Pišece, Ženski pevski zbor Orlica pod vodstvom Vinka Žerjava in humorist Jernej. Ob zvokih harmonike, plesa in petja ter ob hrani in pijači so naši kra jani preživeli lep popoldan. Naše krajanke in krajani, ki so skozi vsa leta živeli in dihali za svoj kraj, so pogrešali poz drav predstavnikov krajevne skupnosti in drugih gostov, če prav so bili povabljeni na srečanje. E. Jagrič
8
GOSPODARSTVO
Zeleni za prihodnost brez jedrske energije KRŠKO - Stranka mladih – zeleni Evrope je 21. aprila skupaj s ko legi iz Avtrije (Die Grünen) in Hrvaške (Zelena lista) na parkiri šču pred Nuklearno elektrarno Krško sklicala novinarsko konfe renco, na kateri so predstavili skupno stališče omenjenih strank do jedrske energije v Evropi in regiji. Kot je povedal predsednik stranke SMS – zeleni Evrope Darko Krajnc, so stranke (ob našte tih še madžarski in italijanski Zeleni) v luči 25-letnice nesreče v jedrske elektrarni v Černobilu, nedavne nesreče v japonski je
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
Izkušnje s spodnje Save za gradnjo HE na srednji Savi RADEČE – V radeškem domu kulture je 14. aprila potekal posvet o izkoriščanju energetskega potenciala reke Save, ki sta ga organizirala Svet regije Posavje in Svet regije Zasavje. Udeležili so se ga številni posavski in zasavski župani, poslanci v Državnem zboru, predstavniki ministrstev in energetskih podjetij. Kot je uvodoma povedal radeški župan Matjaž Han, kraj posveta ni bil izbran naključno, saj se ravno v Radečah združujeta spodnja in srednja Sava. Kot je povedal Cveto Kosec z Direktorata za ener gijo na Ministrstvu za go spodarstvo, je cilj Slovenije izkoristiti celoten energet ski potencial reke Save. Še stim delujočim elektrarnam, trem v zgornjem toku Save (HE Moste, Mavčiče in Med vode) in trem na spodnji Savi (HE Vrhovo, Boštanj in Blan ca), elektrarni v gradnji (HE Krško) ter še dvema načrto
tev starih sanj,“ je zaključil Kosec. Ministrstvo za gospodarstvo je že junija 2009 na Ministr stvo za okolje in prostor po dalo pobudo za začetek po stopka izdelave državnega prostorskega načrta za verigo HE na srednji Savi, a se do se daj ni zgodilo še nič. „Posto pek se je začel že leta 2004, pa še ni lopat na gradbišču in
je Posavje pristalo zaradi so časne ureditve protipoplav ne zaščite in spremljajo čih komunalnih ureditev, pa tudi dejstvo, da preko 90 % del v projektu opravlja slo venska industrija, ki pri tem zagotavlja preko 2000 de lovnih mest, od tega 450 po savskim delavcem. Opozoril je še, da bi neizgradnja HE Brežice in Mokrice pomenila kršitev zakona in povečanje
rim spreminjamo pokrajino in reko,“ je o izgradnji elek trarn na Savi poudaril direk tor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi Bogdan Barbič. Po njegovem mnenju je za uspeh projekta nujno, da je investitor lokalna družba, ki ima zaupanje lokalne sku pnosti in dolgoročni interes v prostoru, pomembni dejavni ki so tudi stabilnost koncesij ske pogodbe, financiranja in
Slovenski, hrvaški in avstrijski aktivisti Zelenih pred NEK drski elektrarni Fukušima in svetovnega dneva Zemlje, pa tudi ob dejstvu, da NEK stoji na seizmičnem območju in v bližini mi lijonskega Zagreba, sprejele skupno deklaracijo o zaprtju Nukle arne elektrarne Krško. V njej od slovenske in hrvaške vlade zah tevajo, da se leta 2023 začne proces dekomisije elektrarne, kot je bilo načrtovano ob njeni izgradnji, da slovenska vlada opusti načrte za gradnjo drugega reaktorja, da hrvaška vlada na oze mlju Hrvaške zgradi odlagališče za svoj del iztrošenega jedrske ga goriva iz NEK, od obeh vlad pa, da svoje energetske načrte usmerita k obnovljivim virom energije, zlasti sončnim, vodnim, geotermalnim in vetrnim. Kot pravi, obnovljivi viri energije ni majo svojega lobija tako kot fosilni in jedrski, zato njihovi zago vorniki svoja stališča težje spravijo v javnost. P. P.
Skladu NEK potrdili finančni načrt in naložbeno politiko LJUBLJANA, KRŠKO - Vlada RS je 21. aprila dala soglasje k fi nančnemu načrtu Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK za leti 2011 in 2012 ter k naložbeni politiki sklada za leto 2011. Sklad načrtuje za 5,3 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki v letu 2011 in za 3,6 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki v letu 2012. Naložbena politika sklada v letu 2011 sledi smer nicam iz predloga novega zakona o skladu. Celotni odhodki po finančnem načrtu znašajo 9,2 milijonov evrov, sredstva v vi šini 26 milijonov evrov pa so investicijski potencial, za kate ra bo sklad v letu 2011 iskal naložbene možnosti. Investicijski potencial sklada v letu 2011 je sestavljen predvsem iz rein vestiranja zapadlih naložb. Da se zagotovi čim večja varnost celotnega finančnega portfelja sklada, se bo v letu 2011 ve čino teh sredstev investiralo v vrednostne papirje držav čla nic EU in OECD, ki izpolnjujejo pogoj, da imajo vsaj BBB-bo nitetno oceno. Manjši del sredstev se bo investiral v depozite in potrdila o vlogi pri slovenskih bankah in v obveznice večjih državnih podjetij, ki so v pretežni državni lasti. P. P.
Vinska knjižnica Jarkovič BROD V PODBOČJU – Vsem ljubiteljem pristnih okusov je 14. aprila odprla vrata Vinska knjižnica Jarkovič, prodajalna vin in domačih izdelkov okoliških proizvajalcev, ter vinotoč, kjer lahko gostje pokusijo vsa vina vinske kleti Jarkovič.
Igor Jarkovič in France Slana ob otvoritvi Vinske knjižnice Zbrane goste je ob zvokih citer nagovoril Ivo Kuljaj, neutrudni promotor cvička in turizma na Dolenjskem. Kuljaj je tudi avtor knjige Cviček, katere naslovnico krasi podoba Antona Jarkoviča st., začetnika vinogradništva in vinarstva v družini Jarkovič. Mla dinski pevski zbor Mavrica iz Podbočja pod vodstvom Katarine Štefanič je zapel venček dolenjskih, nato pa je akademski sli kar France Slana skupaj z Igorjem Jarkovičem, idejnim vodjo Vinske knjižnice Jarkovič, veselo družbo povabil med »knjižne« police in naprej v »tiskarno« – vinsko klet Jarkovič. Tam so lahko gostje poleg že vsem dobro poznanih cvička in modre frankinje Jarkovič poskusili tudi nova Jarkovičeva sortna vina: modri pi not, gamay, laški rizling in laški rizling - izbor. Vinski kapljici so se pridružili tudi domači prigrizki, vzdušje v vinski kleti pa so do poznih večernih ur barvali Klapa Parangal ter Ansambel Pogum iz Škocjana. T. J.
Udeleženci posveta v Radečah vanima (HE Brežice in Mokri jih še nekaj let ne bo,“ je de ce) naj bi se pridružilo še de jal generalni direktor Holdin vet oz. deset hidroelektrarn ga Slovenske elektrarne mag. v srednjem toku Save: Ježica Matjaž Janežič in dodal, da (opcija Tacen in Gameljne), so v okviru holdinga za štu Šentjakob, Zalog, Jevnica, dije porabili že sedem mili Kresnice, Ponoviče, Renke, jonov evrov, a se zatika pri Trbovlje in Suhadol. Naj podpisu koncesijske pogod prej naj bi se začela gradnja be. Napovedal je, da bodo v zadnjih treh naštetih elek kratkem ustanovili posebno trarn, lahko pa bi jih gradili družbo za gradnjo elektrarn tudi z dveh strani hkrati. Vse na srednji Savi, k sodelova savske elektrarne skupaj bi nju pri projektu, predvido tako imele na pragu 589 MW ma vrednem kar 1,3 milijarde moči in bi letno proizvedle evrov, pa povabil tudi nosilca 1992 GWh električne energi drugega energetskega stebra je, kar bi pomenilo 7 do 8 % - GEN energijo. slovenske porabe, Sava pa bi tako postala energetsko naj Dosedanji potek projekta pomembnejša reka v Slove na spodnji Savi je predstavil niji. „Gradnja verige HE na predsednik Odbora za HE na Savi ni nič novega, to je sta spodnji Savi Niko Galeša. Sle ra zgodba izpred 50 in več dnji je poudaril, da je to na let, gre torej le za uresniči cionalni projekt, na katerega
Generalni direktor HSE mag. Matjaž Janežič in direktor HESS Bogdan Barbič
Z levinom zadeli v polno
Stilles na pohištvenem sejmu I Saloni v Milanu
SREMIČ - V Hiši trte in vina Kunej s Sremiča so ponosni na uspehe, ki jih žanjejo s svojim hišnim vinom levin - v okviru nedavnega sremiškega prazni ka vina so zanj prejeli najviš jo oceno in hkrati edino zla to medaljo v kategoriji rdečih vin, zlato medaljo so osvoji li tudi na novosadskem sejmu ter osvojili šampionski naziv na lokalnem češkem ocenje vanju. „Gre za vino, ki poose blja dolgoletne izkušnje dru žine Kunej pri proizvodnji trt Lojze Kunej in vina ter se trenutno na slovenskem trgu pojavlja kot ek skluzivno, saj je posebnež med vsemi vini, ki so se do sedaj pridelovala v Bizeljsko-sremiškem okolišu,“ pravi Lojze Kunej. Vino je namreč sestavljeno iz 85 % obstoječih sort (mo dra frankinja, zweigelt, modri pinot) in 15 % novih sort (dor nfelder, cabernet cubin in cabernet dorsa, acolon). Kunejevi, ki so se dolgo ukvarjali predvsem s pridelavo trsnih cepljenk (v 32 letih so jih vzgojili kar 4,8 milijona) ter sa dik jablan in orehov, v Brestanici pa zgradili sodobno vinsko klet, obdelujejo 3,5 hektarjev vinogradov oz. 13 tisoč trt, zasadili pa bodo še dodatne površine. Čeprav jim je proda ja vina letos dobro stekla, tudi s pomočjo posebnih točilnih naprav, ki jih imajo zaenkrat po Sloveniji osem, so (samo) kritični do razmer v slovenskem in posavskem vinarstvu, ki pogosto ne zna izkoristiti ponujenih priložnosti, Bizeljskosremiški vinorodni okoliš pa Kunejevih besedah tare tudi od sotnost osrednje kleti, nezadostna podpora inštitucij in ne enotnost v okolišu. P. P.
poplavne ogroženosti v spo dnjem toku Save, zato Posav je na tak scenarij ne more pristati, očitno se bo mora lo sprijazniti le, da veriga ne bo končana leta 2015, ampak kakšno leto kasneje. Odbor je sicer Vlado RS znova po zval, naj pospeši aktivnosti pri projektu oz. sprejme DPN za HE Brežice do 30. septem bra, DPN za HE Mokrice pa do konca letošnjega leta. Gale ša je izkušnje večletnega spremljanja spodnjesavske ga projekta ponudil Zasav cem oziroma kolegu Karlu Vukoviču, ki je prevzel po dobno vlogo pri projektu na srednji Savi. „To ni le energetski, ampak večnamenski projekt, s kate
zakonodaje, ustrezna orga niziranost lokalne skupnosti in izločitev vmešavanja po samičnih interesov. „Dolgo ročni projekti ne smejo biti vezani na mandat ene vla de, ko je koncesija podelje na, ni poti nazaj,“ je še me nil Barbič. Z njim so se strinjali tudi ne kateri politiki. Poslanec mag. Andrej Vizjak je menil, da se Zasavci lahko veliko na učijo iz izkušenj na spodnji Savi, njegov poslanski kole ga Franc Bogovič, da je gra dnja savskih elektrarn „pro jekt slovenskega new deala“ oz. projekt številka ena za zagon slovenskega gospo darstva. Peter Pavlovič
SEVNICA, MILANO - Podjetje Stilles d.o.o. iz Sevnice se je v času med 12. in 17. aprilom predstavljalo na prestižnem po hištvenem sejmu I Saloni v Milanu, ki velja za največji pohi štveni sejem v Evropi. Sejem, ki je letos praznoval že 50-le tnico, obišče čez 300.000 obiskovalcev z vsega sveta. Stilles se je predstavil z reprezentančno hotelsko sobo iz nove mo dernejše kolekcije Memento. Obiskovalci so si lahko ogleda
li tudi jedilnico iz omenjene kolekcije, ki je v marcu osvoji la prvo nagrado v kategoriji jedilnic na pohištvenem sejmu v Skopju. Na ogled sta bili tudi pisarna iz kolekcije Empire, ki spada med Stillesove najbolje prodajane artikle, in jedilnica iz kolekcije Barocco. Stilles je tako z nastopom na sejmu, na katerem bil edini slovenski predstavnik med razstavljalci po hištva, znova dokazal, da se lahko s svojimi vrhunskimi izdel ki postavi ob bok največjim priznanim proizvajalcem pohištva ter sodi v sam vrh pohištvene ponudbe v Evropi.
OKOLJE IN PROSTOR
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
9
ZEMELJSKI PLIN - ENERGIJA SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI Iztekajoča se ogrevalna sezona, ki je bila mimogrede hladnejša od dolgoletnega povprečja, je zopet potrdila pravilnost odločitve o uporabi zemeljskega plina. Splošno znano je, da ima zemeljski plin pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti bivanja posameznika in lokalne skupnosti. V občinah Brežice in Krško je z zemeljskim plinom oskrbovanih 3.681 gospodinjstev in komercialnih odjemalcev. Možnost uporabe zemeljskega plina so v letu 2010 dobili v občini Brežice lastniki objektov na območju ulice Ob potoku ter v občini Krško na območju novega trgovskega centra v Krškem in na območju industrijske cone Vrbina. Skupaj smo na 1.931 metrih novo zgrajenega plinovodnega omrežja ter na že obstoječem plinovodnem omrežju omogočili oskrbo z zemeljskim plinom 48 novim odjemalcem, ki že uporabljajo ali bodo v naslednjih letih pričeli z uporabo zemeljskega plina. V primeru izpolnjenih pogojev bomo v letu 2011 s širitvami plinovodnega omrežja nadaljevali v občini Krško na območju naselja Vrbine ter v Brestanici. Gradnje plinovodnega omrežja v občini Brežice pa bo v primeru izpolnjenih pogojev potekale na območju industrijske obrtne cone Brezina ter v Čatežu ob Savi. Eden in zagotovo ne edini razlog za prehod na zemeljski plin, je cena letega. Dolgoročna konkurenčnost končne cene zemeljskega plina (v povprečju 15 ̶ 20 % nižja cena v primerjavi z ELKO) je bila prisotna tudi v obdobju od aprila 2010 do aprila 2011 in je razvidna iz spodnjega grafa. V mesecu aprilu 2011 je cena zemeljskega plina za 25 % ugodnejša v primerjavi z ELKO. V letu 2010 smo v podjetju ADRIAPLIN veliko pozornosti namenili tudi povečanju kakovosti naših storitev. Poleg možnosti lastnega sporočanja stanja plinomera (z uporabo spletne aplikacije uporabniškega računa odjemalca), enakomernega mesečnega plačevanja računov, vpogleda v stanje porabe ter pregleda mesečnih računov, smo odjemalcem v letu 2010 na novo omogočili prejemanje mesečnega računa za zemeljski plin v obliki E-računa. E-račun je poslan v elektronski obliki, neposredno v spletno banko odjemalca. Vsi odjemalci, ki so se za storitev E-račun že odločili, računa v papirni obliki ne prejemajo več in s tem dodatno pomagajo pri ohranitvi čistega okolja. Za vsa dodatna vprašanja nas lahko pokličete na 01/ 234 21 00, lahko nam posredujete elektronsko sporočilo na info@adriaplin.si ali obiščete našo spletno stran www.adriaplin.si. Veseli bomo vsakega vašega vprašanja.
Zemeljski plin je ¨in¨
konkurenčna cena, plačevanje po mesečni porabi, nadzor nad mesečno porabo, energenta ni potrebno skladiščiti (pridobite dodatni prostor), najčistejši energent fosilnega izvora, ki nam zagotavlja čisto in zdravo naravo že danes za jutri, omogoča prehod v nizkoogljično družbo.
Radioaktivne snovi v okolju in bioakumulacija V okolju radioaktivne snovi načeloma niso nikakršen tujek, temveč naravna sestavina prsti, vode in zraka. Ker je radioaktivnost lastnost atomskih jeder (lat. = nucleus), atome radioaktivnih snovi pogosto imenujemo tudi radionuklidi. Obstaja približno 60 različnih naravnih radionuklidov, ki jih lahko razdelimo v tri skupine: 1. Primordialni radionuklidi so nastali ob nastanku vesolja, torej še pred nastankom Zemlje; imajo veliko atomsko maso in so dolgoživi, saj so njihovi razpolovni časi dolgi tudi več milijonov ali celo sto milijonov let; to so na primer uran-238, uran-235, torij-232 in kalij-40. 2. Kozmogeni radionuklidi nastajajo zaradi učinkovanja kozmičnih žarkov na atome v Zemljinem ozračju in na njeni površini; to so lažji elementi z manjšo atomsko maso, nekoliko krajšimi razpolovnimi časi, kot je na primer ogljik-14 z razpolovni m časom 5730 let) in tritij (vodik-3) z razpolovnim časom 12,3 leta. 3. Antropogeni radionuklidi so nastali zaradi človekovih dejavnosti, na primer v jedrskih elektrarnah in zaradi uporabe jedrskega orožja; so zelo raznoliki in v naravi redki; so posledica onesnaževanja okolja ob eksplozijah jedrskega orožja oziroma ob jedrskih poskusih, možni vir pa so tudi jedrski reaktorji; to so na primer cezij 137, stroncij-90, jod-131. Ko primordialni radionuklidi razpadajo, nastajajo novi radioaktivni in tudi stabilni elementi. Pri razpadu urana nastane na primer radioaktivni element radij-226, Sevanje naravnega iz njega pa radioaktivni Država radon-222, ki prispeva ozadja kar okoli 50 % vse doze, Japonska 1,7 mSv/leto ki jo človek prejme iz Francija 1,8–3,5 mSv/leto naravnega okolja (slika 1). Uran in torij sta vir ZDA 2,6 mSv/leto večine radioaktivnosti Slovenija 2,5–2, 8 mSv/leto v zemeljski skorji, kaliŠvedska 3,9 mSv/leto ju-40 in ogljiku-14 pa lahko pripišemo večiIndija 13 mSv/leto no radioaktivnosti v ži(področje Kerala) vih bitjih. Svetovno povprečje
2,4 mSv/leto
Nikjer na Zemlji ni prostorčka, kjer v okolju Doze, ki jih v povprečju prejmejo prebival- ne bi bilo radioaktivnih ci različnih držav zaradi sevanja naravne- snovi, s tem pa tudi ni ga ozadja. prostorčka, kjer ne bi
bili izpostavljeni ionizirajočemu sevanju. Za povsod prisotno sevanje v okolju uporabljamo izraz sevanje naravnega ozadja (ali skrajšano kar naravno ozadje) in znaša na Zemlji v povprečju 2,4 mSv/leto. Seveda ni rečeno, da bomo v vsaki točki na Zemlji dejansko izpostavljeni taki dozi, saj se sestava kamnin na različnih krajih razlikuje. Vendar v naravi prisotni radionuklidi za živa bitja niso pomembni samo zaradi sevanja, s katerim nanje vplivajo »na daleč«, temveč tudi zato, ker lahko s hrano, vodo ali vdihanim zrakom pridejo v notranjost telesa in v njem tudi ostanejo. Rastline, ki iz ogljikovega dioksida in vode ter ob izrabi energije svetlobe sintetizirajo sladkor, v sladkor vgradijo tudi nekaj ogljikovega dioksida, ki vsebuje radioaktivni ogljik-14 namesto neradioaktivnega ogljika-12. Žival (ali človek), ki bo pojedla rastlino, bo s hrano dobila tudi nekaj ogljika-14 in žival (ali človek), ki bo pojedla to žival, bo ogljik-14 prevzela naprej. Enako se dogaja z radioaktivnim kalijem-40, pa tudi z drugimi radionuklidi, ki pridejo v okolje zaradi človeške dejavnosti, kot npr. jod-131 ali stroncij-90.
RADIONUKLIDI V OKOLJU
Če imajo radionuklidi, ki jih zaužijemo, dolge razpolovne čase, bodo v telesu ostali in se v njem kopičili. Zato je vsako živo bitje, tudi človek vir sevanja. Povprečna aktivnost človeka oziroma radionuklidov v njegovem telesu je tako 8000–10.000 Bq in vsak, ki si s partnerjem deli zakonsko posteljo, zaradi tega dodatno prejme 0,01 mSv/leto.
Radionuklidi, ki se kopičijo v telesu, niso samo začasni vir obsevanja, tako kot so bili, dokler so bili še v okolju, ampak na naše celice stalno učinkujejo. Marsikdaj se radionuklid vgradi v celico ali pa v snovi med celicami: stroncij-90 je tako podoben kalciju, da ga telo vgradi v kosti, jod-131 se kopiči v ščitnici, ki ne loči med radioaktivnim in neradioaktivnim jodom, cezij-137 pa je podoben kaliju in se kopiči v mišičnih celicah. Zato je še posebej nevarno, če radioaktivne snovi onesnažijo (kontaminirajo) okolje, npr. vodo, in rastline, s katerimi se hranijo rastlinojedci. Dolgožive radioaktivne snovi bodo s hrano in vodo prešle v organizme in v njih ostajale. Cezij-137, ki je prešel v vodo, se bo kopičil v enoceličnih algah. Alge bodo pojedli planktonski rakci, organske snovi bodo prebavili, cezij-137 pa neposredno obsevanje s e bo v njih kopičil, saj pojedo veliko alg. Manjše ribe bodo pojedle plankposedanje zaužitje RASTLINE tonske rakce (s cezijem-137 vred) in večje ribe bodo pojedle manjše ribe. V velikih ribah bo koncentracija cezija-137 bistveno višja kot je bila sprva razkroj v vodi. Te ribe pa končno pridejo na naš krožnik in če jih pojemo veliko, se vsrkavanje neposredno bo koncentracija cezija-137 v našem posedanje PRST ČLOVEK obsevanje telesu še povečala. zaužitje
Ker se radioaktivne snovi v organizmih kopičijo in s hrano prenašajo od enega do drugega, je še posebej nevarno, če pride do kontaminacije vdihavanje / mleko ŽIVALI okolja. Zato je pri ravnanju z radioakposedanje tivnimi snovmi najpomembneje, da zaužitje kontaminacijo preprečimo. Pred zunanjim sevanjem se namreč še lahmeso ko zaščitimo ali pa se mu izognemo, vdihavanje proti notranjem sevanju pa ne moreRadionuklidi v okolju krožijo preko prehranjevalnih verig iz neživega okolja v živa bitja, v katerih mo dosti. dr. Metka Kralj se lahko kopičijo. razkroj
10
POSAVSKA PANORAMA
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
Šest skupin igralo kolce
Na extemporu prvič kiparili
BREŽICE – Območna izpostava JSKD Brežice je 12. aprila v Prosvetnem domu pripravila območno revijo otroških folklor nih skupin pod naslovom Igraj kolce 2011. Da ohranjajo slo vensko kulturno dediščino, je na srečanju pokazalo šest otro ških folklornih skupin: Kamenčki OŠ Dobova, vodja skupine in avtorica odrske postavitve (v.s. in a.o.p.) Vladka Guček z
KOSTANJEVICA NA KRKI - V organizaciji tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa, Galerije Božidar Jakac in občine je 15. aprila potekal že 22. otroški extempore, zvečer pa je bila na dvorišču galerije še otvoritev razstave nastalih del, združena z dnevom šole in osrednjo občinsko slovesnostjo ob dnevu upora proti okupatorju.
Velikonočna razstava vezenin in kvačkanih izdelkov DOLENJA VAS - V nekdanjih prostorih železniškega postajališča Libna so članice Kulturnega društva Libna 16. aprila postavile na ogled dvodnevno razstavo ročnih del. Gre za tradicionalno društveno razstavo na cvetno nedeljo, ki jo prirejajo že vse od od leta 2000, ko so se najprej ženske začele ob ročnih delih družiti neformalno, zatem v okviru dolenjevaškega Kulturnega društva Žarek ustanovile ročnodelsko sekcijo, leta 2003 pa samostojno KD Libna.
Na srečanju je nastopilo šest otroških folklornih skupin. naslovom odrske postavitve (o.p.) Ob bistrem potoku je mlin; Žarek OŠ Krmelj, v.s. in a.o.p. Marjetka Podlogar z o.p. Ven ček narodnih; OŠ Artiče, v.s. in a.o.p. Janja Bogovič z o.p. Ulovimo muho; Kosci OŠ Dobova, podružnične šole Kapele, v.s. in a.o.p. Vesna Molan z o.p. Na dvorišču; Kresnice OŠ Breži ce, v.s. in a.o.p. Zdenka Dušič z o.p. To je moj »kufer« ter Otroška FS KUD Oton Župančič Artiče, v.s. in a.o.p. Vesna Bogovič z o.p. Micka pometa. Vodja sklada Simona Rožman Strnad se je mladim folklori stom, njihovim mentorjem in nenazadnje staršem zahvali la za prizadevnost in razumevanje pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine, saj odrske predstavitve prinašajo mno go zadovoljstva in veselja tako izvajalcem kot tudi gledal cem in poslušalcem, ki napolnijo dvorano; skupinam pa je nato za sodelovanje podelila še zaslužena priznanja. Revijo je strokovno spremljala Nežka Lubej, utrip s povezovanjem pa ji je dajala Ingrid Molan. N. Jenko S.
Pesem mladih src 2011 KRŠKO - V organizaciji JSKD - Območne izpostave Krško je 14. aprila v Kulturnem domu Krško izzvenela letošnja prireditev Pe sem mladih src. Kot prvi se je predstavil Cicibanov zborček z zbo rovodkinjo Mojco Gorenc, ki deluje v Vrtcu pri OŠ XIV. divizije Senovo, nato so zapeli otroci Otroškega pevskega zbora Balončki iz vrtca in 1. razreda OŠ Adama Bohoriča Brestanica, ki jih vodi Tatjana Mešiček. Damjana Mlakar je na nastop pripravila Otro
Kostanjeviški učenci in učenke so v otvoritvenem programu pokazali, kako „kipi govorijo“. 22. extempora se je udeležilo kar 95 učenk in učencev iz 31 šol, tudi iz hrvaške Bregane, ki so tokrat prvič kiparili in s tem počastili 50-letnico kiparskega simpozija Forma viva. Raz stavo izdelkov z naslovom »Kipi govorijo« je odprl akadem ski kipar Dušan Tršar in dejal, da stvaritve, ki so jih ustvari li šolarji, sicer niso umetniške, so pa kreativne, posebej pa je pohvalil izbiro materialov, od odpadnih do papirja, gline, lesa in kamna. Ravnateljica kostanjeviške šole Melita Skušek je vsem so delujočim na extemporu podelila spominska priznanja, pro gram prireditve pa so pripravili učenci in učenke kostanje viške šole pod mentorstvom Metke Povše in Mojce Jevšnik, ki so skozi poezijo, ki so jo ustvarili v okviru 7. Gorjupovega večera, pesem in ples domiselno predstavili svoj odnos do znamenite kostanjeviške razstave kipov na prostem. Dobro došlico obiskovalcev prireditve je zaigral domači pihalni or kester, po njej pa je zaigral Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče. P. Pavlovič
Drejčki v Radečah predstavili Butalsko sestavljanko RADEČE - Najmlajši člani Gledališkega društva Radeče, ki de lujejo pod imenom Drejčki, so se 15. aprila predstavili v Domu kulture Radeče z gledališko predstavo Butalska sestavljanka, prirejeno po znanem humorističnem pripovednem delu Frana Milčinskega. Mladi Drejčki, ki so se lepo vživeli v posamezne
Predsednica društva Antonija Žener in povezovalec otvoritvenega programa Ivan Mirt Danes je v društvo, sestavljeno iz dveh sekcij, ročnodelske in likovne, včlanjenih 18 članic, ki se na družabnih in ustvarjal nih srečanjih ob vezenju in kvačkanju, upodabljanju vzorcev na tkaninah ali pri izdelavi samostojnih izdelkih in aranžma jev dobivajo v društvenih prostorih ŽP Libna vsak torek po poldne, pri čemer se jim pogosto kot mentorica in svetovalka pridruži tudi etnologinja dr. Ivanka Počkar iz Posavskega mu zeja Brežice. V društvu si namreč prizadevajo preko ročnih del ohranjati kulturno dediščino prednikov oziroma prednic, hkrati pa le-to nadgraditi tudi z novodobnimi trendi, vzorci in oblikami. Slednje je odražala tudi letošnja razstava, kjer so v ročnodelskih izdelkih prevladovali motivi velike noči, različni vezeni okraski in obeski, prti različnih velikosti in oblik. Hkrati je bilo na ogled postavljenih tudi nekaj slik do mačih likovnikov, ki se prav tako kot članice ročnodelske sek cije dodatno dvakrat letno izobražujejo na dveh ustvarjalnih delavnicah, ki jih vodita mentorja Jože Kotar in prof. Sebastjan Starec, v delavnici kiparjenja z glino v minulem letu pa jih je pri ustvarjanju kot mentor usmerjal Andrej Čebular. Razstav je odprla predsednica društva Antonija Žener, s pe smijo so jo popestrili Ljudski pevci Ajda in mlada citrarka Julija Laznik, prireditev pa je povezoval Ivan Mirt. Bojana Mavsar
Pridne roke Rajhenburga BRESTANICA - Razstava ročnih del Pridne roke Rajhenburga je letos bila že sedma zapovrstjo in je nosila podnaslov Rože vse povedo. Odprtje razstave je bilo 15. aprila v Domu Svobode v Brestanici.
Cicibanov zborček z zborovodkinjo Mojco Gorenc ški pevski zbor na OŠ Julija Dalmatina Krško, Anuška Ajster pa Otroški pevski zbor na OŠ Podbočje. Stanka Macur je na nastop pripeljala Otroški pevski zbor Ptičice z OŠ Adama Bohoriča Bre stanica, zborovodja Peter Bunetič pa Mladinski pevski zbor iz OŠ XIV. divizije Senovo. Pod zborovodsko palico Bernardke Božič se je predstavil Mladinski pevski zbor OŠ Raka. Nastopil je tudi Mla dinski pevski zbor z OŠ Jurija Dalmatina Krško, ki ga vodi Mla karjeva, nato še Mladinski pevski zbor OŠ Podbočje in OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, zborovodkinja je Mojca Jevšnik, Macurjeva pa je na nastop pripravila tudi Mladinski pevski zbor Grlice. Pevski zbori so nastopili s po tremi pesmicami, na kla virju pa so jih spremljali Dejan Jerončič, Estera Cetin, Lucijan Cetin, Peter Urek, na harmoniki Toni Sotošek, na violini Pia Kržan, Nina Popelar, na kitari in bas kitari Martin Božič in Robert Kerin, na trobenti Jožef Krajnc ter na flavti Tjaša Voglar. Revi jo je strokovno spremljala Majda Hauptman, z iskrivimi mislimi pa vodila Klavdija Mirt. M. Kalčič
CERKLJE OB KRKI - 13. marca se je v dvorani gasilskega doma Cerklje ob Krki odvila dobrodelna prireditev z naslovom »Korajža velja«, ki so jo že petnajstič zapored pripravili gasilci PGD Cerklje ob Krki. Na prireditvi, ki jo je povezoval Srečko Pavkovič, so nastopili Majda Petan, Peter Dirnbek, ansambli Jerneja Kolarja, Azalea, Orion, Posavskih 5 in drugi. Občinstvo pa je s svojim nastopom navdušila tudi domača narodno-zabavna zasedba Boštjan Vegelj s prijatelji (na fotografiji). P. V.
Bo Butalcem uspelo ujeti razbojnika Cefizlja? like neumnih in neukih Butalcev, so pod vodstvom dveh rež iserk, ki sta tudi priredili besedilo, Katje Čeč in Vesne Močilar, postavili na oder sedem slik, sedem prizorov, v katerih se Butalci ukvarjajo z različnimi problemi. Scena je bila delo Bojana Sumraka, kostumi Suzane Pinosa, za odrske efekte pa je skrbel Tomaž Lavrinec. S. R.
Kako diši kruh? SEVNICA - Učenke in učenci prvega razreda Osnovne šole XIV. di vizije Senovo so 8. aprila obiskali proizvodni obrat pekarne Kru hek, ki stoji na prijetni lokaciji gornjega dela naselja Šmarje v Sevnici. Mlade obiskovalke in obiskovalce je sprejel lastnik pe karne Karel Kozole in jim skupaj s sodelavci predstavil potek peke kruha in različnih vrst peciva. Sam obisk znane in priznane
Učenke in učenci prvega razreda Osnovne šole XIV. divizije Senovo z učiteljicama in lastnikom pekarne Kruhek sevniške pekarne je pustil nepozabne vtise, Kozole pa je dogo dek strnil z besedami, da gre za strokoven obisk, pripravljen za otroke nižje stopnje, ki je pomemben tudi za vzpodbujanje po klicnega izobraževanja, lastnih idej, ročnih spretnosti in morda celo želje po samostojni obrtni dejavnosti. S. R.
Razstavo pridnih rok Rajhenburga so pripravili že sedmič. Ker iz ročnih del diha izročilo naših prednikov, je bil kultur ni program naravnan na ljudsko vižo. Ljudske pesmi, ki pojo o cvetju in ljubezni, so povezali v šopek Andreja Bračun, Marko Železnik, Klara Drstvenšek in citrarka Anja Drstvenšek. S harmoniko je razpoloženje popestril Robi Omerzu. Pomlad je dihala iz razstavljenega cvetja, bogatega po materi alu, barvah, aranžmajih, pa tudi iz vezenih, pletenih, kvačka nih prtov in prtičkov, ki so imeli cvetlične vzorce. Ustvarile so jih Milica Zupančič, Vida Mešiček, Jožica Češek, Anica Radej, Anica Kenig, Marica Vajdič, Evgenija Mikeln, Olga Bračun, Ita Podgoršek in Irena Kožuh. Največ izdelkov pa je prispevala Manja Seher in z njimi dokazala bogastvo idej, izvirnost in spre tnost. Razstava ročnih del je hkrati kulturni dogodek in pleme niti dokaz, da ustvarjalnost še živi med našimi ljudmi, da si klub tisočerim obveznostim hočejo najti čas za tisti del ustvarjanja, ki pomirja dušo, bogati občutke, ki plemeniti dom. Kdor je ho tel, se je v vseh teh spretnostih lahko preizkusil v delavnicah, ki jih je dopolnila še Vesna Češek z izdelovanjem umetelnega nakita. Delavnice so bile oba dneva dobro obiskane. Glavna organizatorka vsakoletne razstave je Irena Kožuh, raz stava je del letnega programa dela KD Svoboda Brestanica, z materialom pa je pomagalo podjetje Duropack – Tespack Bre stanica. M. Marjetič
KULTURA
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
11
Monografija, posvečena sevniškemu gradu
Tone Partljič gost v okviru bralnega projekta
SEVNICA - Številni zadovoljni obiskovalci in obiskovalke so 15. aprila v dvorani Alberta Felicijana na sevniškem gradu z zanimanjem spremljali predstavitev nove knjige, ki je postavila še en trajen spomenik sevniški preteklosti – tokrat osebam in dogodkom, povezanim z življenjem na sevniškem gradu.
SEVNICA - V počastitev slovenskih dnevov knjige, v okviru bralnega projekta vseh treh posavskih knjižnic z naslovom Posavci beremo skupaj in ob zaključku Bralnega krožka Knjižnice Sevnica je bil 21. aprila osrednji literarni gost 70-letni besedni umetnik Tone Partljič.
Začetke zbiranja gradiva za obsežno in celovito monogra fijo o sevniškem gradu, ki je trajala približno devet let, je predstavil urednik in soavtor Oskar Zoran Zelič. Razisko vanje zanimive preteklosti, ki še vedno močno buri domišlji jo, segajo v leto 2003, ko sta Oskar Zoran Zelič in danes žal pokojni Jože Peternel v roke dobila obsežno slikovno gradi vo iz zapuščine zadnje sevni ške graščakinje Mathilde Arco Zinneberg. Čez nekaj let sta neutrudna iskalca in razisko valca preteklosti povabila k sodelovanju še enajst strokov njakov z različnih področjih in nastalo je pomembno delo, ki odkriva zgodovino sevniške ga gradu z vidika zgodovine, umetnostne zgodovine, arhi tektura, krajinske arhitektu re, konservatorstva in nara voslovja. Monografija obsega 368 strani, 350 fotografij in 14 prispevkov dvanajstih av torjev - dr. Igorja Sapača, dr. Toneta Ravnikarja, dr. Mihe Preinfalka, Lidije Slana, dr. Vesne Bučić, mag. Viktorja
Tone Partljič se je v svojem življenju preizkusil v vlogi uči telja, filmskega in gledališke ga igralca, politika, drama turga, slovenska javnost pa ga zagotovo najbolj pozna po njegovih številnih pripovednih in dramskih delih. »Enkratni pričevalec nekega časa, do godkov, nekih razmišljanj, uporov, hrepenenj …,« je pri znanega slovenskega pisatelja in dramatika napovedal mo derator prijetnega literarne ga večera v sevniški knjižni ci Matija Drobne. Na Matijevo vprašanje, kako je priti v Sev nico, v kraj, ki ne slovi ravno po literarnih presežkih, je po nosni Štajerec hudomušno od vrnil, da mu je Sevnica ostala v spominu predvsem po žen skem spodnjem perilu.
Urednik in soavtor monografije Oskar Zoran Zelič Povšeta, dr. Barbare Murovec, Andreje Mihelčič, Dušana Klenovška, dr. Daše Pahor, dr. Simone Menoni ter Oskarja Zorana Zelič. Za dobro in kvalitetno opra vljeno delo je izrekel ob za ključku predstavitve mono grafije Grad Sevnica čestitke Društvu Trg Sevnica, predse dnici društva, uredniku, po kojnemu Jožetu Peternelu in avtorjem prispevkov sevniški
Desetletje ustvarjanja mag. Tomaža Gorjupa KOSTANJEVICA NA KRKI – 15. aprila so v Lamutovem salonu Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki odprli razstavo akademskega slikarja mag. Tomaža Gorjupa. Na razstavi z naslovom „Zajetje v času, slike 2001-2011“ je predstavljenih zadnjih deset let umetnikovega ustvarjanja. V tem obdobju je Gorjup popolnoma spremenil pristop do slikanja, saj je v njegovih slikah figuro zamenjala barva. Avtorja in njegovo delo je na otvoritvi predstavila dr. Metoda Kemperl. Mag. Tomaž Gorjup se je rodil leta 1950 v Ljubljani očetu Rudi ju Gorjupu, akademskemu slikarju. Leta 1974 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, dve leti ka sneje pa zaključil magistrski študij slikarstva. Od leta 2000 je redni profesor za risanje in slikanje na Oddelku za likov no pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko, teorijo likovne umetnosti in likov no pedagogiko. Za svoje delo je prejel več pomembnih na grad in priznanj, med drugimi leta 1981 Župančičevo nagra do. Do zdaj je imel okrog 90 samostojnih in 400 skupinskih razstav doma in v tujini. S to razstavo, ki bo na ogled vse do 22. maja, se je v Galeriji Božidar Jakac tudi začela nova se zona razstav. R. R.
Plesi od Händla do danes KRŠKO - Simfonični orkester Krško Glasbene šole Krško je 16. aprila pod taktirko prof. Draga Gradiška v veliki dvo rani krškega hrama kulture izvedel premierni koncert z naslovom Plesi od Händla do danes. Uvodni Gradiškovi pri redbi Händlove „Glasba za kraljevi ognjemet“ so sledile skladbe: Čardaš (Vittorio Mon ti) – solistka violinistka Jerneja Vakselj, Bacchanale iz ope re Samson in Dalila (Camillo Saint-Saens), Stran iz albuma Violinistka Jerneja Vakselj (M. Magnani) – solistka na kla rinetu Urška Strojin, Jazz suita št. 2, skladatelja Dmitrija Šo stakoviča (priredba Drago Gradišek), Trepak iz baletne suite Hrestač (P. I. Čajkovski, priredba M. J. Isaak), venček skladb slovenske plesne skladbe (P. Urek), koncert pa so krški sim foniki zaključili z Melodijami bratov Avsenik (priredba Bojan Adamič). Simfonični orkester GŠ Krško, ki ga sestavlja okoli 90 domačih instrumentalistov, deluje že od leta 1992. Vse od ustanovitve ga uspešno vodi prof. Drago Gradišek, ki je v za četku tega meseca prejel nagrado Frana Gerbiča, ki jo pode ljuje Zveza glasbenih šol Slovenije za nadpovprečno uspešno delo in posebne dosežke na glasbenem področju. B. M.
Kultura v Posavju
župan Srečko Ocvirk. »Izre dno sem ponosen, da imamo tako velike knjige o Sevnici,« je dejal župan in samo pred stavitev označil kot pomem ben kulturni dogodek. Sevni čanka Hilda Lipovšek se je v imenu Sevničank in Sevniča nov zahvalila Oskarju Zoranu Zeliču, ki je bil gonilna sila pri nastajanju monografije, da je vztrajal, da je knjiga izšla. Smilja Radi, foto: L. M.
Nato je, prijetno presene čen nad številom obiskoval cev, ki so se v prekrasnem
redakcija@posavje.info Tel.: 07 49 05 782
Okna Blaža Vehovarja PODSREDA - V galerijskih pro storih tamkajšnjega gradu je na ogled razstava akademskega sli karja Blaža Vehovarja z naslo vom »Okna, ki jih odpremo, da vidimo vrtove«. Vehovar je kot diplomant beneške akademi je eden vidnejših mlajših ume tnikov klasične slikarske smeri. Predstavlja se z najnovejšimi deli, v katerih ohranja stare in stalne vzore, vendar jih na novo pooseblja. Poseben vzvod za njegova dela je življenjska zgodba njegove babice, ki je bila zaprta v koncentracijskem Umetnik ob svojem delu taborišču, zato so razstavljena dela na prvi vtis temačna. A kot je na otvoritvi razstave deja la umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič Krošelj, nosijo optimistično sporočilo, da bolečina in smrt prineseta novo roj stvo in upanje. Dogodek je popestril marimbist Aristel Škrbić iz Krškega, od koder so tudi umetnikove korenine. Vehovar je sicer že nekajkrat razstavljal v posavskem prostoru, dogovar ja se tudi za razstavo v Kostanjevici na Krki. Razstava na gra du Podsreda bo na ogled do 19. junija. S. V.
Kakofonični generator Krško Boštjana Drinovca KRŠKO – V Galeriji Krško je 19. aprila potekala otvoritev ki parske razstave Boštjana Drinovca „Kakofonični generator Krško“. Ljubljanskega umetnika, predstavnika mlajše gene racije slovenskih kiparjev, v Krškem poznamo predvsem kot avtorja doprsnega kipa Josipine Hočevar v Gaju zaslužnih ob čank in občanov v Krškem. Dela, razstavljena v Galeriji Krško
Tone Partljič v sproščenem klepetu z osnovnošolci OŠ Blanca sončnem popoldnevu odzva li srečanju z njim (še pose bej pa je pohvalil učenke in učence OŠ Blanca, ki so pri šli v knjižnico s svojo profe sorico slovenščine Nino Kadilnik), predstavil del svoje življenjske zgodbe, literarna dela, ki jih je rad bral v mla dosti ter se nato osredoto
čil tudi na tista, ki jih je sam napisal. Posebno priznanje in pohvalo pa je izrekel amater ski gledališki skupini na Seno vem in režiserki Boži Ojsteršek, saj tam že deset let na odru zelo uspešno uprizarjajo njegove komedije in navadno se premier tudi sam udeleži. Smilja Radi
Razstava o trapistih začasno v mestnem muzeju KRŠKO - V Mestnem muzeju Krško so 20. aprila, na predvečer 130-letnice prihoda prvih sedmih trapistov iz Francije v Rajhen burg, odprli začasno razstavo z naslovom „Trapisti iz Rajhenbur ga“. Razstavo, prostorom prirejeno selitev stalne razstave na gradu Rajhenburg, odprte leta 1993, je pripravila Irena Fürst iz brestaniške enote Muzeja novejše zgodovine, v Mestnem mu zeju pa bo gostovala do konca obnove omenjenega gradu oz. predvidoma do začetka leta 2013.
Avtorica razstave Irena Fürst, dr. Kaja Širok in p. Tomislav Topić Red trapistov, znan po strogem asketskem življenju, je pustil velik pečat v zgodovini gradu in kraja. Trapisti so namreč v teh krajih uvedli številne novosti v kmetovanju, sadjarstvu in vino gradništvu, izdelovali so znameniti sir trapist, čokolado in liker, zgradili hidroelektrarno … Njihovo življenje je kruto preseka la druga svetovna vojna, saj so jih leta 1941 z gradu pregnali najprej Nemci, leta 1947 pa so morali dokončno zapustiti grad. Med vojno so se zatekli v samostan v Banja Luki, od koder je otvoritev razstave obiskal pater Tomislav Topić. Razstavo je odprla direktorica krške občinske uprave Melita Čopar, pozdravila jo je tudi direktorica Muzeja novejše zgodovine dr. Kaja Širok, odprtje pa je s pesmimi, ki simbolizirajo trapi stovsko povezanost z Marijo, popestril Moški pevski zbor Svo boda Brestanica. P. P.
KEEL KLEZMER BAND jazz-etno koncert
Zasedba: Faruk Dreca – klarinet, Marko Furek – kontrabas, Vojko Vešligaj – kitara, Dejan Štuhec – harmonika
petek, 6.5., ob 20.30 uri, Klub KDK Gledališče Koper:
NAOČNIK IN OČALNIK mladinska komedija
Somrakova, Ceglarjeva in Drinovec na otvoritvi razstave (foto: N. Sotelšek) so navidez smiselno nepovezana, vendar je osnovna pripove dna tema postavitve energija v različnih pojavnih oblikah. Avtorja in razstavo, ki bo na ogled do 20. maja, je predsta vila direktorica Kulturnega doma Krško Katja Ceglar, odprla pa jo je podžupanja Ana Somrak.
Igrajo: Gorazd Žilavec, Gregor Zorc, Žiga Saksida, Ajda Toman
petek, 13.5., ob 17. uri
PLOŠČAD pred Kulturnim domom Krško, vstop prost (v primeru dežja predstava odpade) KULTURNI DOM KRŠKO
blagajna: 07/4880-194, info: 07/4880-190, e-mail: info@kd-krsko.si, splet: www.kd-krsko.si
12
OBVESTILA
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
PODPORNO OKOLJE ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA Center za razvoj podjetništva in turizma Krško kot ena izmed vstopnih točk VEM v okviru JAPTI, javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, izvaja celovite podporne storitve, kjer lahko med drugim pridobite naslednje informacije oz. storitve: •• Osnovno svetovanje o postopkih pred ustanovitvijo podjetja, pogojih za ustanovitev podjetja in za opravljanje dejavnosti, vodenju poslovnih knjig, virih in dostopu do fi nančnih sredstev; • Brezplačni postopki registracije, doregistracije in spremembe pri registraciji za samostojne podjetnike in družbe z omejeno odgovornostjo preko spletne aplikacije e-VEM; •• Informacije o aktualnih javnih razpisih, svetovanje pri pripravi in izvedbi razvojnih projektov in prijav na razpise za pridobitev finančnih sredstev, izdelava poslovnih načrtov in investicijskih elaboratov.
Zakaj ne bi tudi pri vas zadišalo po sveže pečenem kruhu? „Celo življenje že pečem kruh in pecivo, pa šele sedaj vem, koliko stvari pri tem počnem narobe! Povsem enostavne skrivnosti iz te knjige so mi pomagale, da je naš kruh sedaj rahel in neverjetno okusen.“ Marija iz Brežic
Nekaj trenutno aktualnih razpisov za razvoj malega gospodarstva: ¾¾ P1 - P1 2011 – Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere • • • • •
Upravičeni stroški: materialne in nematerialne investicije ter obratna sredstva. Kreditna linija za obstoječe MSP: Razvojne garancije in mikrogarancije za obra tna sredstva (obrestna mera: EURIBOR 6-mesečni + 0,8 %, višina garancije: od 60-80 %). B. Kreditna linija za MSP s statusom novega podjetja (Razvojne garancije in mikrogarancije za obratna sredstva (obrestna mera: EURIBOR 6-mesečni + 0,8 %, višina garancije: 80 %). Roki za predložitev vlog: 15.5.2011, 15.6.2011, 15.7.2011, 10.9.2011, 10.10.2011, 10.11.2011 in 10.12.2011 oz. do porabe sredstev Razpisna dokumentacija, vsebinske informacije: www.podjetniskisklad.si.
¾¾ Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere namenjene tehnološko inovativnim projektom (P1 TIP 2011) •
• • •
Namen: izboljšanje dostopa mikro, malim in srednje velikim podjetjem do ugo dnih virov dolžniškega financiranja za komercializacijo novih rešitev, produktov ali storitev, ki so rezultat lastnega znanja ali znanja širšega razvojno raziskovalnega tima, ki prehaja v fazo izvedbe proizvodnje in ali fazo prodora na trg. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Roki za predložitev vlog so: 05.05.2011, 20.05.2011, 05.06.2011, 20.06.2011, 05.07.2011, 05.09.2011, 20.09.2011, 05.10.2011 in 20.10.2011, 05.11.2011, 20.11.2011, 05.12.2011 oziroma do porabe sredstev. Razpisna dokumentacija, vsebinske informacije: www.podjetniskisklad.si.
„Naročila bi to knjigo, ker je za peko navdušila mojega soseda. Gotovo bo tudi mojemu možu všeč. Se že veselimo!“ Jana iz Kostanjevice
„Všeč mi je, ker slediš slikam in navodilom in se postopoma učiš. Zdaj jo naročam še za prijateljico, da si ne bo ves čas sposojala moje knjige.“ Maruša iz Leskovca
„Pokličeš, naročiš, pa jo poštar v nekaj dneh prinese? Super, torej bomo za vikend že pekli!“ bralka iz Tržišča
¾¾ Javni razpis »Inovacijski vavčer 2011« •
• •
Predmet: sofinanciranje upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev oz. sve tovalcev pri pripravi in izvajanju razvojno naravnanega ali raziskovalno razvojnega projekta podjetja, kjer bo končni rezultat vloga za pridobitev pravice industrijske lastnine v obliki nacionalne ali mednarodne prijave: patenta, modela ali znamke. Javni razpis bo odprt do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 29.9.2011. Razpisna dokumentacija, vsebinske informacije: www.japti.si.
¾¾ Javni razpis »Mentorski vavčer 2011« •
• •
Predmet: sofinanciranje upravičenih stroškov, ki bodo podjetjem nastali iz naslo va poslovnega mentorstva po tem javnem razpisu. Upoštevajo se le tisti upraviče ni stroški, ki bodo nastali v roku od dneva oddaje vloge in največ do 15.09.2012. Pri tem mora podjetje upoštevati, da se mora poslovno mentorstvo izvesti v obli ki rednih skupnih aktivnosti podjetnika in poslovnega mentorja vsaj 1 x teden sko, v strnjeni izvedbi brez prekinitev najmanj 12 celih mesecev in ne dlje kot do 15.9.2012. Javni razpis bo odprt do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 20.6.2011. Razpisna dokumentacija, vsebinske informacije: www.japti.si.
Za več informacij se lahko oglasite na našem sedežu (Center za podjetništvo in turizem Krško, CKŽ 46), dobite pa jih lahko tudi po telefonu 07/490 22 24 ali 07/490 22 25, po elektronski pošti info@cptkrsko.si) oz. na spletni strani www.cptkrsko.si.
• knjiga, ki je že mnogim začetnikom pomagala do okusnega domačega kruha, • knjiga, ki se je razveselijo tudi izkušeni peki, • knjiga, ki je lepo in koristno darilo ...
Naročite jo preko telefona na 040 634 783 ali preko el. pošte na zalozba@posavje.info
Center za podjetništvo in turizem Krško Franc Češnovar
BRESTANICA - Živeti v urejenem in lepem okolju je želja in cilj vseh, ki so 16. aprila urejali okolje v Brestanici. Očistili so zanemarjene steklene površine in temeljito pometli parkirni prostor, pobarvali klopi, oglasno desko pri trgovini Mercator in turistično tablo pri pošti, akcijo pa zaključili z barvanjem brvi preko potoka. Vsega jim ni uspelo opraviti, zato bodo z urejanjem okolja nadaljevali in upajo, da se jim bo pridružil še kakšen okoljsko zaveden krajan.
RAKA - Pod okriljem TD Lovrenc Raka je 9. aprila že četrto leto zapovrstjo na Raki potekalo pomladansko čiščenje okolja. V sodelovanju s KS Raka, OŠ Raka in ostalimi društvi so udeleženci očedili in olepšali Rako in s tem opozorili na odnos do narave. Čeprav so dodobra napolnili vse zabojnike, člani Turističnega društva Lovrenc Raka zadovoljno ugotavljajo, da vsakoletne čistilne akcije dosegajo svoj cilj - manjšo onesnaženost okolja.
Kruh in pecivo po domače – za veliko veselja ob peki!
OBVESTILA
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
13
Lokalna razvojna fundacija Posavja Cesta prvih borcev 3, 8250 Brežice gsm 059 955 046 e-mail info@prstan.eu www.prstan.eu
DELAVNICA Vodenje računovodstva v društvih s pomočjo programa – Poslovanje društva v torek, 24. maja 2011, v računalniški učilnici MC Brežice ob 16h! Na praktičnih primerih bomo prikazali najpogostejše vknjižbe, ki se pojavljajo v društvih, obnovili bomo znanje iz področja izplačevanja različnih prejemkov članom društva, spregovorili o pravilnosti obračunavanja potnih nalogov…
2. FESTIVAL POSAVSKIH NVO Društva -Zasebni zavodi - Ustanove
Delavnica se bo izvajala v računalnici in vsak od udeležencev bo imel možnost aktivnega sodelovanja (s sabo lahko prinesete lastne dokumente, ki vam delajo težave. Prijave zbiramo na 070 550 395 ali tjasa.penev@prstan.eu. Delavnica je brezplačna!
Novinarski zajtrk
Vprašajte župana!
Vabimo vas na novinarski zajtrk
Župan občine Krško, g. Franc Bogovič,
v četrtek, 5. maja 2011, ob 10.00, v
župan občine Brežice, g. Ivan Molan in
prostorih OOZ Brežice, CPB 3, Brežice!
BREŽICE - KRŠKO - SEVNICA Sobota 4. 6. 2011 Stojnice nevladnih organizacij od 9h-12h
Udeležba je brezplačna!
župan občine Bistrica ob Sotli, g. Franjo Debelak bodo z veseljem odgovarjali
Sočasno bo v Sloveniji potekalo 12 novinarskih
na zastavljena vprašanja, zato pozivamo
zajtrkov, na katerih bomo regionalna stičišča
nevladne organizacije, ki delujete na
za nevladne organizacije v sodelovanju s
področju občin Krško in Brežice ter
Centrom nevladnih organizacij – CNVOS
Bistrica ob Sotli, da nam pošljite, kar želite
predstavila akcijo povezovanja novinarjev in
vprašati in posredovali bomo županom,
nevladnih organizacij.
odgovore pa objavili enkrat mesečno v
Z akcijo želimo novinarje in nevladne
Posavskem obzorniku.
organizacije spodbuditi k osebnim stikom ter
Vprašanja
novinarjem omogočiti, da v praksi spoznajo,
prstan.eu!
pošljite
na
tjasa.penev@
kako poteka delo v NVO, s katerimi težavami se srečujejo in kako jih rešujejo. Nevladne
Vabljeni! Za predstavitve in udeležbo nas kontaktirajte čim prej. Tjaša Penev, 070-550-395, 059-955-046, tjasa.penev@prstan.eu
Poročilo o uspešno oddanih zaključnih računih za leto 2010 Že tretje leto se v naši organizaciji lahko
sponzorstvi ter razumevanjem pridobitne
pohvalimo, da smo nevladnim organizacijam
oz nepridobitne dejavnosti.
na področju Posavja uspešno pomagali pri
Ker se zakonodaja na področju delovanja
izdelavi ter oddaji letnih poročil.
društev, zasebnih zavodov in ustanov prej
Tako smo na AJPES za kar 51 društev oddali
zaostruje kot obratno, in se v PRSTaNu
Bilance stanja in Izkaz poslovnega izida
zavedamo, da vodenje poslovnih knjig
ter v sodelovanju s predstavniki društev
ter v nadaljevanju priprava zaključnih
sooblikovali letno poročilo ter pojasnila k
računov predstavlja kar velik problem
računovodskim izkazom, kar 53-im NVO
večini NVO, Vas pozivamo, da se že
pa smo pripravili tudi obračun Davka od
med letom zglasite v naši pisarni, kjer
dohodka pravnih oseb, ter ga z njihovim
bomo skupaj nastavili pravilno pot
pooblastilom in našim digitalnim potrdilom
vodenja poslovnih knjig ter vam olajšali
posredovali na DURS.
delo ter skrbi za v prihodnje. Nudimo
Pri našem delu ugotavljamo, da ima večina
vam individualno pomoč pri nastavitvi
NVO takšne ali drugačne težave pri vodenju
vašega poslovanja, izvajamo različna
finančnega poslovanja in posledično tudi
izobraževanja in usposabljanja, med
pri oddaji letnih poročil. Veliko vas ne vodi
drugim tudi poseben program, ki ga za
poslovnih knjig, še več pa ne ravna pravilno
vodenje celotnega poslovanja (članska
s posameznimi dokumenti kot npr. potni
evidenca, spremljanje pošte in finančnega
nalogi, izstavljeni računi … Veliko težav imate
poslovanja) ponujamo brezplačno.
tudi pri razločevanju med donacijami in
organizacije bodo povabile novinarje, da en dan preživijo z njimi. Ne kot novinarji, ampak kot pravi nevladniki, ki se bodo vključili v delo posamezne NVO.
V nadaljevanju vam predstavljamo ZPM Krško! Zveza prijateljev mladine Krško je nevladna, samostojna, človekoljubna, prostovoljna, humanitarna in neprofitna društvena organizacija, ki dela javno dobro. Deluje na področju občine Krško in širše v Posavju že vse od leta 1953. Njena dejavnost je namenjena otrokom, mladostnikom, staršem in družinam. Temelji na razvijanju temeljnih vrednot prostovoljnega dela, negovanju dobrih medčloveških odnosov ter v sožitju generacij.
Zveza prijateljev mladine izvaja naslednje programe za otroke in mladostnike: Evropa v šoli, Otroški parlamenti, Bralna značka – Brez branja ni znanja, Socialno humanitarno dejavnost, Zeleni nahrbtnik z Zmajčkom Jurčkom, Dan za spremembe, Sožitje generacij, Teden otroka, Veseli december, Letovanja, zimovanja in počitniške dejavnosti na Pohorju v Piranu ter v Otroškem naselju v Nerezinah. V času poletnih počitnic bomo v Otroškem naselju v Nerezinah organizirali programe zdravstvenih letovanj otrok in mladostnikov, letovanja otrok generacije 6. razredov ter družinsko letovanje. Vpisi na letovanja bodo v drugi polovici meseca
lahko dobite na tel.:07/48-80-366 ali mob.: 051-382-095 vsak dan od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure in v petek od 7. do 13. ure.
Zveza prijateljev mladine Krško in TOM telefon za otroke in mladostnike pa vabita k sodelovanju nove prostovoljke in prostovoljce za svetovalno delo na telefonu. Svetovalna skupina bo v Krškem delovala ob ponedeljkih od 16. do 20. ure, s pričetkom v prihodnjem šolskem letu. Vse, ki vas zanima in bi želeli sodelovati in svetovati na TOM telefonu, vas vabimo, da se nam javite v pisarni ZPM Krško ali na tel 07/4880-366 ali mob: 051-382095. Lahko pa nam pišete tudi na e- mail naslov prostovoljci@z vezazpm-krsko.si .
maja v pisarni ZPM Krško, Cesta krških žrtev 23, Krško. Vse dodatne informacije o letovanju pa
www.prstan.eu
14
POSAVSKA PANORAMA
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
Najlepsi vrt in balkon Posavja novi škodljivci bodo slej ko prej tu - priprAviMo se! KRŠKO – V četrtek, 14. aprila, je v Dvorani v parku v Krškem potekalo že tretje v seriji zanimivih predavanj o negi rastlin, ki jih organizira naša medijska hiša v sodelovanju z Valvasorjevo knjižnico Krško in strokovnjaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Predavateljica varstva rastlin Anja Žužej Gobec je skozi predavanje z naslovom „Pojav novih škodljivih organizmov v Sloveniji“ opozorila na prisotnost in nevarnosti škodljivcev in bolezni, ki vedno pogosteje napadajo naše rastline: paradižnikov molj, rumenica vinske trte, palmov rilčkar, fitoftorna sušica vejic, kostanjeva šiškarica, azijski in kitajski kozliček. Metuljček, ki povzročA črvivost plodov
Predavateljica je prisotne pozvala, naj bodo posebej pozorni na prisotnost na videz nenevarnega metuljčka, ki pa je velik škodljivec, katerega primarni gostitelj je paradižnik, napada pa tudi krompir, jajčevce in druge razhudnike. Fitosanitarna služba je prve metuljčke srebrno-sivkaste barve ulovila pri nas v letu 2009, vnešen naj bi bil iz Južne Amerike, na področju Evrope pa so jih prvi opazili v Španiji. Odrasla žuželka paradižnikovega molja, ki je navadno velika okoli 6 milimetrov, je aktivna ponoči, jajčeca odlaga na spodnjo stran listov. Posebej škodljiva je ličinka, ki se takoj po tem, ko se izleže, začne hraniti na plodovih, loti pa se tudi stebla in listov. Poškodovani listi sčasoma porumenijo in se posušijo. Ličinke hitro navrtajo še majhne paradižnikove plodove, ti pa postanejo neodporni tudi na druge bolezni in gnitje. Od pomladi do avgusta ima v Sloveniji paradižnikov molj dovolj visoke temperature, da preživi in se širi, sploh v
Mladostno knjigo so oblikovali in pripravili v posavski Založbi Neviodunum, grafične elemente zanjo je oblikoval ustvarjalni Dominik Černelič, uredila pa jo je Maruša Mavsar.
BREŽICE - V petek, 15. aprila, se je v brežiškem Mladinskem centru zgodil prav poseben večer, poln spominov in nostalgije. Društvo študentov Brežice je namreč s kratkim programom in podelitvijo zbornika nekdanjim ekipam in predsednikom društva obeležilo petnajst let delovanja tega »večno mladega« društva. Zgodba brežiškega študentskega društva se je začela v sredo, 8. februarja leta 1995, v takratnem domu JLA in tako se je z omenjeno prireditvijo pravzaprav vrnila na kraj svojega začetka, na Gubčevo ulico. Čeprav je bilo petnajsto leto delovanja lansko leto, je bil kmalu odkrit prijetni razlog za malo kasnejše srečanje – društvo je ob tem lepem jubileju izdalo barvito knjigo z naslovom »Društvo študentov Brežice – 15 let«. Vsebinsko gre za zbornik, ki je želel ujeti vsaj košček dogajanja teh
rastlinjakih, če ga seveda hitro ne opazimo in ukrepamo. Če opazite znake napada, obvestite Fitosanitarno upravo na telefon 01/43 45 700, kjer boste dobili še več informacij o ukrepih, prvi korak pa je ta, da obolele rastline uničite s sežigom, preventivni ukrepi pa kot ponavadi izhajajo iz dobre kmetijske prakse. Koristno je redno kolobarjenje, pri katerem si v razmaku 6 tednov na istem mestu ne sledijo rastline iz družine razhudnikov. ljubitelji pAlM - pozor
Na pohodu je palmov rilčkar, ki zavrta v deblo palme v zgornjem delu, navadno blizu rasnega vršička in nato vrta v smeri navzdol. Ko uniči debelno sredico, se novi listi postopoma povešajo in na koncu propadejo ter izpadejo. Odrasel hrošč je oranžne barve, s črnimi pikami na ovratniku in temno obrobljenimi krili, v dolžino pa meri od 20 do 40 milimetrov. Palme, ki so napadene, si ne opomorejo in jih je potrebno uničiti. Leta 2009 so palmove rilčkarje prvič opazili na Primorskem. kitAjski in Azijski kozlički v nAših Gozdovih
Kitajski in azijski kozliček sta bila k nam prinesena s sadikami javorja in bonsajev iz Kitajske. Danes po svetu napadata že preko 6000 lesnatih
Kerin Janko s. p. CKŽ 65A, 8270 KRŠKO Poslovalnica SENOVO Tel.: 07/49 02 560 Tel.: 07/49 79 121 Fax: 07/49 02 571
Velika izbira: - balkonskega cvetja - glinenih loncev in korit
rastlin. Navadno opazimo t.im. „zrelostno žrtje“, ko kitajski kozlički takoj po izleganju objedajo mlado skorjo dreves. Hrošč dela luknje, velike za en evrski kovanec. Če najdete velikega hrošča ali izvrtino, nemudoma pokličite na dežurno številko 041 354 405. Vse vrste kozličkov niso škodljive, ime so kozlički dobili po dolgih tipalkah, ki lahko večkrat presegajo dolžino telesa, v Sloveniji pa sicer najdemo preko 200 domorodnih vrst kozličkov, ki bivajo zlasti v gozdovih.
kostAnjevA šiškAricA nApAdA prAve kostAnje
Kostanjeva šiškarica se nevarno širi po Sloveniji in napada tako gozdove kot sadovnjake, škodljivec pa ogroža še posebej mlada drevesa kostanja. V zahodnem delu Slovenije je letos prišlo prvič do množičnega napada kostanjeve šiškarice, posebej prizadeta pa je tudi nam bližnja okolica Zagreba. Ličinka kostanjeve šiškarice začne s svojimi izločki spodbujati mlado tkivo kostanja k oblikovanju značilnih šišk, ki deformirajo drevo. Iz šišk se nato izležejo osice šiškarice, ki odletijo na nove gostitelje. Šiškarica prizadene celo drevo in zmanjša pridelek kostanja za 70 %. Če opazite značilne šiške, pokličite že omenjeno dežurno številko. prebivAlcA vrtA in sAdovnjAkA, ki si ju ne Želite
Na predavanju je bilo govora tudi o fitoftorni sušici vejic in rumenici vinske trte. Obeh nadlog si nikakor ne želite v bližini svojih ra-
Akcija velja do razprodaje zalog
stlin, prva povzroča sušenje dreves in okrasnih rastlin, druga, trsna rumenica, pa napada trto in povzroči najprej rumenenje ali rdečenje listov vinske trte, nato se vihajo listni robovi navzdol in se poganjki povešajo, sledi še venenje in sušenje grozdov. Trsno rumenico povzročajo nevarne bakterije brez celične stene, fitoplazme, prenaša pa jo ameriški škržatek, ki pije rastlinske sokove. Posavje je zaradi množičnega pojavljanja te bolezni vključeno v t.i., varnostno območje, za vsa navodila in ukrepe pa se obrnite na pristojne službe. Fitoftorna sušica vejic pa pri nas napada okrasne rastline, povzroči pege na listih, venenje poganjkov in nekroze skorje.
bodite pozorni in ukrepAjte Novi škodljivci in bolezni bodo še naprej prihajali v naše kraje, mnogi preko uvoženih rastlin in okužene embalaže. Fitosanitarna uprava RS poskuša opozarjati, poučevati in preprečevati širjenje, več zanimivih informacij pa lahko preberete še na eni strani, ki nam jo je predstavila predavateljica Anja Žužej Gobec in sicer www.fito-info.si. Predavanje je pokazalo, da nam dodatno znanje pride še kako prav, ne glede na to, kakšen vrt urejamo, zelenjavni, sadovnjak ali okrasni vrtiček. Maruša Mavsar
Petnajst let brežiškega študentskega organiziranja s piko na i aktivnih petnajstih let in ohraniti spomine, ki so se do sedaj prenašali predvsem z ustnim izročilom, za prihodnost. Srečanja so se veselili tako nekdanji aktivisti DŠB kot mlajše generacije, dogodka se je udeležilo 5 od 8 dosedanjih predsednikov, in sicer prvi predsednik društva, Ivan Vogrinc, naslednja predsednica Karmen Matko, Mitja Baškovič, Tadej Baškovič in Gregor Borošak, opravičili pa so svojo odsotnost Mitja Vranetič, Slavko Hotko in Sebastjan Račič, ki so se skozi leta prav tako uspešno preizkusili v vodenju brežiške mladine. Ivan Vogrinc se je v nekaj besedah spomnil skromnih začetkov društva, ki je hitro raslo na entuziazmu in predanosti. »Želeli smo si popestriti dogajanje v Brežicah po svojih najboljših močeh,« se je spominjal Vogrinc ob misli na redna petkova srečanja prve marljive ekipe in vse lepe rezultate, ki so začrtali pot, po kateri društvo stopa tudi danes. »Petnajst let ni od muh,« je svoj nagovor udeležencem začel zadnji predsednik društva Gregor Borošak, ki je DŠB vodil v letih 2006 – 2010, in si je že leta 2009 zamislil, da bi bilo srečanje nekdanjih aktivistov prijetna priložnost za druženje ljudi, ki jim je društvo pomembno preoblikovalo del mladosti in jim dalo dragocene izkušnje za nadaljnjo pot. »Skozi pripravo zbornika smo z navdušenjem spoznavali, koliko dejavnih ljudi je oblikovalo življenje tega društva in mnogi izmed njih, vsak na svojem področju, sooblikujejo utrip Posavja tudi danes, v sebi so ohranili občutek za delo v timu,
lokalpatriotizem in zaupanje v ljudi,« je pojasnil Borošak. Pomembnost pridobljenih izkušenj pri delovanju v tem društvu so potrdili tudi ostali prisotni, pri tej misli in lepih željah za prihodnost pa se jim je pridružila tudi podžupanja Brežic, Patricia Čular, kateri je delovanje v DŠB prav tako na poseben način zasukalo življenjsko pot in jo z novimi izzivi prepričalo, da je ostala in svojo kariero nadaljevala v Posavju. Zbrane je pozdravil tudi predsednik Zveze ŠKIS, Matic Sušnik. Uradni del dogodka so pripravili aktivisti današnje ekipe DŠB, ki jih vodi nova predsednica, Ingrid Molan, glasbeno pa sta večer spominov popestrila Silvija Jelen in Matjaž Predanič. »Želimo si nadaljevati tradicionalne projekte, poskušali pa bomo seveda delati še bolje,« je Molanova razkrila BREŽICE, MoJE ČISTo MESTo - ČISTIlna aKCIJa načrte za prihodnost, misli Člani Društva študentov Brežice bomo 7. maja 2011 organizirali pa so že usmerjene tudi v enodnevno čistilno akcijo v centru Brežic. Na akcijo ste vabljenove prostore društva, z ni dijaki, študentje in drugi prebivalci občine. Za osnovno traso nakupom katerih je dru- čiščenja smo si v osnovi zamislili predvsem sam center mesta in štvo okronalo svojo pet- glavne javne institucije (policija, bolnišnica, ZD, osnovna šola in srednje šole) v Brežicah. Po končanem čiščenju je poskrbljeno za najstletnico avgusta 2010 jedačo in pijačo. in s tem velikim korakom Torej vabljeni vsi, ki želite živeti v čistih Brežicah! izpolnilo želje vseh dose- Dobimo se v soboto, 7. maja 2011, ob 11.00 uri danjih vodstev. pred Brežiško info točko (Cesta prvih borcev 17).
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE
15
Učna ura v prometu za večjo prometno varnost 188 brežiških četrtošolcev BREŽICE - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Brežice je v sodelovanju s Policijsko postajo Brežice in avtobusnim prevoznikom Integral Brebusom 12. in 13. aprila 2011 izvedel preventivno akcijo Učna ura v prometu za 188 četrtošolcev iz osnovnih šol brežiške občine. Namen akcije »Učna ura v prometu« je izboljšati varnost mlajše generacije udeležen cev v cestnem prometu, zato so organizatorji četrtošolcem in njihovim mentorjem prika zali ustrezno ravnanje in pra vilno udeležbo v cestnem pro metu. Akcija je potekala v treh sklopih – najprej so učencem prikazali, kako se varno ude ležiti prometa kot pešec. Če trtošolci so v spremstvu poli cista odpravili na mestne ulice in praktično izvedli prečkanje različnih tipov križišč. Ogleda li so si tudi avtobusno posta jo in se preizkusili v vlogi ude leženca v prometu - potnika v avtobusu. Spoznali so pravi la vedenja na avtobusu s po udarkom na varnem vstopanju in izstopanju iz avtobusa. Po licisti Policijske postaje Bre žice so za udeležence »Učne ure v prometu« pripravili za nimivo predstavitev policijske opreme za nadzor cestnega prometa, med tem tudi pred stavitev policijskih vozil ter orožja. Ob zaključku akcije je sledil še zanimiv prikaz vaje z uporabo izšolanega policijske ga psa v primeru napada obo rožene osebe. Uspešno izvedena akcija je v dveh dnevih z različnimi dejav nostmi združila 188 učencev iz osnovnih šol brežiške občine. Razdeljeni v več skupin so so delovali pri različnih aktivno
Spoštovani delavke in delavci, občanke, občani občine Brežice, bralke in bralci Posavskega obzornika! Ob mednarodnem dnevu dela vam želim, da vam vaše delo prinaša zadovoljstvo, uspeh, pa tudi zaslužen počitek. Verjamem, da se bomo pogosto srečevali ob uspešnih projektih in skupaj ustvarjali prihodnost. Zadovoljni udeleženci Učne ure v prometu stih, v sklopu katerih so osveži li svoje znanje o varni udeležbi v prometu ter se naučili mar sikaj novega. Po končani akci ji so bili učenci povabljeni, da narišejo risbe na temo »Učna ura v prometu«, odbor za iz vedbo akcije pa bo izdelke pre gledal ter izbrane risbe nagra dil s praktičnimi nagradami. Povzeto po poročilu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Občine Brežice, zanj Igor Ilovar, predsednik SPV www.brezice.si
Srečanje na temo "Poti do kakovostnega vsakdana" BREŽICE – Društvo za preprečevanje osteoporoze PosavjeBrežice je 13. aprila v dvorani MC Brežice pripravilo sreča nje, tokrat z naslovom Poti do kakovostnega vsakdana. Predvideno predavanje strokovnjakinje, ki naj bi predstavila najnovejše smernice na področju zdravljenja osteoporoze je žal odpadlo. Srečanje pa je lepo število udeležencev nada ljevalo v družbi orientalske plesne skupine AMRA ob projek tu Biti ženska. Plesalke so predstavile orientalski ples ter ob koncu naučile udeležence tudi nekaj osnov. Kajti ples krepi kosti, krepi notranje organe, razveseljuje, bogati, plemeniti in povezuje ljudi. Orientalski ples so prevzele ženske iz ce lega sveta, ker le-ta govori univerzalni jezik, lahko ga pleše vsaka ženska, ki ni nikoli prestara, premlada, prelepa, pre grda, presuha ali predebela. Pri orientalskemu plesu so po membni trije principi: krepka medenica, smejoča usta, ki pri pomorejo k dvigu prsi - s tem krepimo prsni koš ter glava, ki dvignjena prispeva k boljšemu počutju in videzu. Druženje so naposled krasile besede o kakovostni hrani, be sede so bile vabljivo podkrepljene s prezentacijo raznovrstne in nadvse koristne hrane za »preperele« kosti, kako najpri mernejšo pripraviti, s poudarkom priprave doma (ali gosti šča, ki se temu posveča), od kruha, zeliščnih juh, solat s po sipi in prelivi, prilog, slaščic, pijač … N. Jenko S.
Želim vam, da prvomajske praznike preživite v prijetnem razpoloženju in v družbi vam dragih ljudi. Ivan Molan, župan občine Brežice, s sodelavci
SPOŠTOVANI STARŠI!
Obisk avtobusne postaje Brežice
Uspehi dijakov ETrŠ Brežice BREŽICE – 8. aprila na Srednji gradbeni, geodetski in ekonom ski šoli Ljubljana potekalo 9. državno tekmovanje v znanju poslovne matematike, ki so se ga udeležili tudi dijaki - naj boljši poslovni matematiki Ekonomske in trgovske šole Bre žice. Na tekmovanju sta na višjem nivoju sodelovala dijaka 4. Ae oddelka Afrdita Mustafai in Benjamin Govedić, na niž jem nivoju pa Peter Kuhar, dijak 3. Ae oddelka. Benjamin Govedić je med vsemi udeleženci dosegel najboljši rezultat in tako postal državni prvak. Mentorica Mira Starc je pove dala, da je bilo za dosežen rezultat potrebno vložiti ogro mno dela in truda. 1. aprila pa je v Murski Soboti potekalo 13. državno tekmo vanje v znanju računovodstva in hkrati 17. državno tekmova nje v znanju gospodarskega poslovanja. Dijaki 4. Ae oddelka ETrŠ so se ponovno uvrstili na najvišja mesta. V računovod stvu je Manuela Denžič zmagala na višjem nivoju, Benjamin Govedič pa je v isti konkurenci osvojil peto mesto. Oba sta prejela zlati priznanji. Mentorica ekipi iz računovodstva je bila Hermina Vučanjk. V znanju gospodarskega poslovanja je ekipa ETrŠ v sestavi Sašo Čučnik, Christian Pregl in Jože David Savnik dosegla drugo mesto. Sašo se je nato v posa mični konkurenci povzpel do 4. mesta in osvojil zlato prizna nje, Christian in Jože David pa sta za svoja dosežka prejela srebrni priznanji. Mentorica ekipi iz gospodarskega poslova nja je bila Metka Galič. Metka Galič, ETrŠ Brežice
Prosimo Vas, da obvestite svoje prijatelje in znance, ki imajo otroke starejše od 3 let, le-ti pa še ne obiskujejo vrtca, da se bodo v četrtek, 5. 5. 2011, pričele
ob 17. uri, v srednji igralnici na traktu 4, v Šolski ulici 5. Prijave zbiramo do 4. 5. 2011, do 12. ure osebno, po e-mailu vrtec-mavrica.brezice@guest.arnes.si ali po telefonu 07 499 13 70. Izvajale se bodo v maju, če bo prijavljenih vsaj 5 otrok. Mavrične urice so brezplačne! Ravnateljica vrtca
Znajo tudi drugače BREŽICE – Učenci in profesorji Glasbene šole Brežice so pri pravili radostne trenutke številnim, ki so 19. aprila prisluh nili tradicionalnemu koncertu pod imenom Znamo tudi dru gače. Repertoar klasične in večno zelene muzike, izveden v 21 točkah, je zvenel tudi v mislih ravnatelja Dragutina Kri-
Stran pripravlja Občina Brežice
Žogarija v Brežicah BREŽICE - Na parkirišču pri Mladinskem centru Brežice je 21. aprila potekala Žogarija, prireditev, ki je eden pomembnej ših in uspešnejših promotorjev nogometne igre pri nas. Tu ne tekmujejo klubske ekipe, ampak šole s svojimi predstavniki. Namen Žogarije je vzpodbujanje mladih k športnim aktivno stim in različnim športnim panogam, k odkrivanju novih vsebin in spoštovanju pravil poštenega obnašanja (fair play). Osre dnja nit prireditve je bil nogomet 3:3 na mala vrata, v kate rem so sodelovali otroci prve triade osnovnih šol, letos pa so sodelovala tudi dekleta. Na tekmovanju so sodelovale: OŠ Ar tiče, OŠ Globoko, OŠ Pišece, OŠ Velika Dolina, OŠ Bizeljsko, OŠ Brežice, OŠ Šentjernej in OŠ Cerklje ob Krki oz. približno 300 otrok. Med fanti so se najbolje odrezali igralci OŠ Šentjer nej, pri dekletih pa učenke OŠ Artiče. Foto: McB
Nastop harmonikarskega orkestra (foto: Foto Rožman) žanića, ki jih je ubesedil: koncert je drugačen v pristopu, je drugačen v programu, je koncert odprtih vrat, je študija tistih, ki imajo veliko srce zase in za druge, je iskanje zado voljstva, kar tudi je kultura. N. J. S.
16
IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
Sestal se je odbor za olepšanje mesta Krško Na pobudo podžupanje Ane Nuše Somrak se je sestal odbor za olepšanje mesta Krško.
Franc Bogovič, župan občine Krško, s sodelavci
Oddaja vloge za sofinanciranje dogodka ob prazniku občine Krško 2011 le do 29. 4. 2011 Občina Krško vabi k sodelovanju pri oblikovanju letošnjega praznovanja občinskega praznika, ki bo potekalo v začet ku meseca junija. Komisija bo s pomočjo vaših predlogov oblikovala program prireditev, ki bo objavljen na spletni strani www.krsko.si in na podlagi katerega bodo k izvedbi povabljeni potencialni izvajalci programov. Vabimo društva in organizacije, da se prijavijo na naš raz pis s svojo prireditvijo in tako počastijo ta praznik. Razpi sna dokumentacija bo objavljena na naši spletni strani ozi roma jo lahko dvignete tudi v kabinetu župana po 1. aprilu 2011. Dodatne informacije: 07/49-81-201 – Metka Resnik. Predloge sprejemamo do petka, 29. aprila 2011, na na slov: Občina Krško, CKŽ 14, 8270 Krško (s pripisom: »Ob činski praznik 2011«). Kabinet župana
Individualna nadomestila na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskih objektov v občini Krško Občinski svet Občine Krško je v letu 2010 sprejel Odlok o dodeljevanju individualnih nadomestil na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskih objektov v občini Krško, ki je bil objavljen v Uradne listu R Slovenije številka 76/2010. Območje omejene rabe prostora je 1500-metrski pas okoli NEK, s centrom v središču reaktorja. Odlok kot upravičence do nadomestila določa posameznike, ki stalno prebivajo na območju omejene rabe prostora in so imeli stalno prebivališče na tem območju prijavljeno na dan 6. 7. 2009. Prav tako so do nadomestila upravičeni tudi dru žinski člani upravičenca, ki so se stalno naselili na območju omejene rabe prostora po datumu 6. 7. 2009, če imajo v od nosu do upravičenca iz prejšnjega odstavka položaj:
V teku so tudi aktivnosti za barvno popestritev betonske škarpe med »Dularjevo« hišo in picerijo »Pajek«. Prav tako pa so v teku dogovori za pope stritev in estetsko obogatitev
Prisotni na sestanku so se na pobudo direktorice občinske uprave Melite Čopar strinja li, da se odbor sestaja pogo steje, in sicer vsake tri me sece, da se podane ideje, projekte in aktivnosti, ki lep šajo podobo mesta, dosledno izvajajo v skladu kadrovskimi in finančnimi sredstvi.
parkirišča pred starim zdra vstvenim domom, na podro čju katerega bi se ob sofinan ciranju skladov EU in Občine Krško uredilo umetniško izde lane uporabne mestne pred mete (klopi, koši …).
Obvestilo Občanke in občane Občine Krško obveščamo, da se v letu 2011 nadaljuje Javni razpis za delno povrnitev stroškov izvedbe odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Krško. Dodatne informacije so vam na voljo na Centru za pod jetništvo in turizem Krško (CPT Krško), Cesta krških žrtev 46, Krško, na spletnih straneh CPT Krško (www.cptkrsko. si) pod rubriko Aktualno, na tel. št. 07/ 490 22 20 in na spletni strani Občine Krško (www.krsko.si) pod rubriko Javni razpisi.
Upravičenci, ki so v skladu z omenjenim odlokom upravičeni do individualnih nadomestil na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskih objektov v občini Krško, lahko na Občino Krško - Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja, podajo vlogo za dodelitev nadomestila zaradi omejene rabe prostora. Obrazec vloge za dodelitev nadomestila zaradi omejene rabe prostora je možno dobiti na vložišču ali na spletnih straneh Občine Krško (www.krsko.si).
www.krsko.si
Otvoritev trgovskega centra Qlandia 21. aprila so župan občine Krško Franc Bogovič, prokurist druž be Spar Slovenija Igor Domjan in direktor za prodajo lizinga nepremičnin v družbi Hypo Slavko Hamberger v celoti otvorili prenovljen trgovski kompleks Qlandia v Krškem.
Zbiranje in prevzem zapuščenih in odsluženih vozil Občina Krško obvešča, da je pooblaščeni koncesionar Karbon d.o.o. iz Velenja za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ki zaje ma tudi območje občine Krško, v letu 2011 pričel z iz vajanjem akcije zbiranja in prevzema zapuščenih in od služenih vozil iz lokalne skupnosti. Ob predaji odsluženega vozila zadnji lastnik prejme po trdilo o razgradnji. Vse občane občine Krško, ki razpolagate z zapuščenimi ali odsluženimi vozili, ter jih želite oddati v brezplačno ekološko razgradnjo, prosimo, da se za odvoz dogovori te s predstavnikom podjetja Karbon d.o.o.: Peter Sever; mob: 041/690-957, epošta: peter.sever@karbon.si
Investicija v kompleks Qlandia je vredna 8 milijonov evrov. Objekt ponuja 33 poslovnih prostorov lokalnim in ostalim pod jetnikom, med katerimi je največji najemnik podjetje Spar Slo venija. V omenjenih 33 poslovnih prostorih je skupno zaposlenih 160 ljudi. Obiskovalcem trgovskega centra, ki je obnovljen po načelu učinkovite rabe energije, je na voljo 470 parkirnih mest. Qlandia je ob otvoritvi prenovljenega trgovskega centra name nila donacijo v višini 5.000 evrov Društvu Sončna hiša in Dru štvu Sožitje Krško. Največji najemnik prostorov v Qlandii, pod jetje Spar Slovenija, pa je namenilo donacijo v višini 4.000 evrov Društvu Sonček.
Svetovni dan Zemlje obeležili s podpisom ekolistine ekokoordinatorici na šoli Gordana Šeško in Darja Pleterski. Sledile so še pohvalne in spodbudne besede ravnate lja, nacionalne koordinator ke in župana. Učenci so prav tako poskrbeli, da so vsi navzo či dnevu primerno naredili tudi nekaj za svoje telo in se malo razgibali. Poleg tega so učenci
• otroka ali posvojenca, če se stalno naselijo do dopolnjene ga 18. leta; • pastorka ali otroka zunajzakonskega partnerja, če se stalno naselijo do dopolnjenega 18. leta; • vnuka, nečaka, varovanca, ki nima staršev, ali je staršem odvzeta roditeljska pravica, če se stalno naselijo do dopol njenega 18. leta. Do nadomestila po predmetnem odloku niso upravičeni pre bivalci naselja Vrbina.
Od odprtja Mestnega muze ja Krško se urejajo informa cijske table, ki bodo obisko valce informirale, kako do obnovljenega Valvasorjevega kompleksa.
Razveseljiv podatek je bil, da se je v zadnji čistilni ak ciji, ki jo je organizirala KS mesta Krško, ugotovilo, da je mnogo manj neprimerno odvrženih odpadkov in manj ših smeti kot pred leti, za kar gre velika pohvala vsem ob čankam in občanom, ki se zavedajo, da lepo in ureje no okolje izhaja iz početja vsakega posameznika.
Listino je podpisal tudi župan Franc Bogovič. LESKOVEC PRI KRŠKEM - Ob pravili učenci, je bil vrhunec svetovnem dnevu Zemlje, ki svečan podpis ekolistine, ki so je razglašen za 22. april, so na jo podpisali krški župan Franc OŠ Leskovec pri Krškem ta dan Bogovič, predstavnica Nacio obeležili s podpisom ekolisti nalne koordinacije Ekošol Mine. V treh letih, odkar šola so lena Pollak, ravnatelj Anton deluje v projektu „Ekošola kot Bizjak, predsednik KS Lesko način življenja“, so v izobraže vec pri Krškem Bojan Mežič, vanju in ozaveščanju učencev predsednica Sveta staršev Naza skrb in pametno ravnanje z talija Arh, predstavnik Sveta naravo zadostili sedmim kora zavoda šole Mitja Valentinc, kom omenjenega nacionalnega predstavnik Kostaka Jože Leprograma. V kratkem, a prije skovar, predstavnik šolskega tnem programu, ki so ga pri parlamenta Leon Zorko ter
devetih razredov skupaj s po vabljenimi gosti zasadili gene racijsko drevo. Ob tej prilo žnosti so nekateri devetošolci recitirali in prebrali domiselne besede o drevesu in na splo šno o naravi. V načrtu šole je namreč postaviti drevored, ki bo dajal senco in kjer se bodo učenci lahko zadrževali. R. R.
SPREMEMBO JAVNEGA RAZPISA o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Krško za leto 2011 Na podlagi sprejetega Zakona o spremembah in dopol nitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupci je (Ur. list RS, št. 26/2011) se razveljavi in ne upošte va 12. točka III. poglavja SPLOŠNA DOLOČILA-POGOJI ZA UPRAVIČENCE. Ostala določila javnega razpisa ostanejo enaka.
Stran pripravlja Občina Krško
Iskrene čestitke ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela. Želimo vam veliko delovnih uspehov v prijetnem delovnem okolju in veselo prvomajsko praznovanje.
Namen sestanka je bila opre delitev delovnih prioritet od bora, v katerem so se na pobu do podžupanje člani strinjali, da je potrebno urediti krožno križišče ob vstopu v mesto Kr ško iz smeri Drnovega. Za ure ditev rondoja so v teku aktiv nosti pridobivanja informacij in dovoljenj za zasaditev z manjšimi drevesci, ki imajo estetsko krošnjo v obliki kro gle. Na sestanku pa so člani odbora podali tudi predloge, da bi ga dodatno okrasili z zna čilnostmi, ki poosebljajo kraj.
IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
17
Postopek izvedbe kanalizacijskega priključka in vgradnje MČN KOMUNALA d.o.o. SEVNICA kot izvajalec javne službe odvaja nja in čiščenja komunalnih od padnih in padavinskih voda na območju občine Sevnica v okvi ru svoje dejavnosti izvaja tudi naslednje storitve: • praznjenje in prevoz blata iz malih čistilnih naprav (MČN) ter grezničnih gošč iz obstoječih pretočnih in nepretočnih greznic ter njihovo obdelavo na Centralni čistilni napravi Sevnica, • nadzor nad izvedbo in izvedba kanalizacijskih priključkov ter nadzor nad vgradnjo malih čistilnih naprav (ČN < 50 PE). Neposredna priključitev na jav no kanalizacijo je obvezna na območjih, kjer je javna kanali zacija zgrajena. Kjer ni zgraje ne in tudi ni predvidene javne kanalizacije, pa zakonodaja po letu 2017 dopušča le še uredi tev odvajanja odpadnih komu nalnih voda v nepretočni gre znici oz. v mali čistilni napravi.
Mala čistilna naprava ob vgradnji Postopek Izvedbe kanaliza cijskega priključka in vgra dnje MČN je naslednji: • uporabnik na sedežu Ko munale d.o.o. Sevnica vlo ži vlogo za priključitev na javno kanalizacijo / vlogo k vgradnji MČN • upravljavec na terenu do loči mesto priključitve na javno kanalizacijo / loka cijo MČN; • upravljavec izda soglas
je za priključitev na jav no kanalizacijsko omrežje / soglasje k vgradnji MČN; • priključitev / vgradnja se lahko izvede le ob izpolni tvi pogojev iz soglasja za priključitev / soglasja k vgradnji, kar pomeni, da mora uporabnik upravljav ca obvestiti o izvedbi ka nalizacijskega priključka / vgradnji MČN in mu omo gočiti nadzor nad izvedbo
kanalizacijskega priključ ka / vgradnjo MČN; • upravljavec po priključitvi / vgradnji vpiše uporabni ka v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo oz. iz javo o ustrezni priključi tvi; • pri vgradnji MČN upravlja vec in uporabnik sklene te pogodbo o vzdrževanju MČN; • ob postopku priključitve na javno kanalizacijo, ki se zaključuje s ČN / vgradnje MČN je obvezno opustiti obstoječo greznico ali pa jo uporabiti kot zbiralnik padavinskih voda. • padavinsko vodo je po trebno odvajati neposredno v naravne odvodnike (vodo toke) ali ponikati v tla.
Encijan na Lovrencu znova zacvetel Planinsko društvo Lisca Sevnica je v sodelovanju z Občino Sevnica in Kozjanskim parkom s postavitvijo nove lesene ograje poskrbelo za zaščito rastišča encijana oziroma Clusi jevega svišča na Lovrencu.
Za naročila zgoraj navedenih storitev in za dodatne infor macije smo vam na voljo na tel. št. 07 81 64 710. Urška Jamšek, Komunala d.o.o. Sevnica
24. Samoborska salamijada z velikim uspehom Staneta Krnca V hrvaškem Samoboru se je nedavno odvijala 24. Samoborska salamijada. Za Društvo salamarjev Sevnica je bila še posebej uspešna, saj je predsednik društva Stane Krnc v kategoriji mednarodnih ljubiteljskih salamarjev z oceno 58,252 osvojil prvo mesto in s tem nagrado, ki nosi ime »Velika zlatna šajba«.
Pogled na rastišče encijana. (Foto: Vinko Šeško) Zaščita, ki omejuje prosto sprehajanje po rastišču encijana, je bila vzpostavljena že v preteklosti, vendar pa je bilo zara di dotrajanosti in deloma popolne uničenosti obstoječe lese ne zaščitne ograje to potrebno zamenjati. Naravno krasoto Lovrenca, ki je z odlokom Občine Sevnica razglašena za bo tanični naravni spomenik, bodo v času cvetenja proti uniče nju varovali tudi z dežuranjem. Prostovoljno delovno akcijo, namenjeno obnovi ograje, je Planinsko društvo Lisca Sevnica organiziralo v aprilu. Zbralo se je 22 članov društva, pomagali pa so jim še trije delavci Kozjanskega parka. Da encijan na Lovrencu že pridno cveti, priča fotografija Vinka Šeška. Iz Planinskega društva Lisca Sevnica pa sporočajo: »Dobrodošli na Lovrencu! Encijan nas pričakuje! Spoštujmo in varujmo ga!«
Občinsko lipo letos zasadili na Škovcu
Na sprejemu pri županu mesta Samobor. (Foto: Občina Sevnica) Samoborska salamijada je, prav tako kot sevniška, obar vana tudi internacionalno. Med tujimi gosti so bile, poleg slovenske, še delegacije iz Avstrije, Srbije, Madžarske in Slovaške. Sevniško občino sta v družbi sevniških salamarjev v soboto, 16. aprila, zastopa la župan Srečko Ocvirk in di rektorica zavoda KŠTM Sevni ca Mojca Pernovšek.
Pred samo prireditvijo z raz glasitvijo rezultatov je gostu joče delegacije v mestni hiši sprejel župan mesta Samo bor Krešo Beljak. Tovrstna neformalna srečanja in po govori predstavnikov lokal nih skupnosti so se že v pre teklosti izkazali kot uspešno izhodišče za začetek medna rodnega sodelovanja pri raz ličnih projektih.
Podelitev nagrade Stanetu Krncu. (Foto: Občina Sevnica) Zaključna prireditev z razgla sitvijo rezultatov pa je bila pod velikim prireditvenim šo torom na območju nekdanje vojašnice Taborec. Dogodek je bil prava gastronomska atrak cija, saj je okrog 1200 gostom kuhalo kar 16 kuharskih moj strov. Med številnimi gostin skimi ponudniki sta bila tudi dva iz sevniške občine, Gosti šče Dolinšek in Vinska klet Ma stnak.
Na Samoborski salamijadi se iz delovalci salam sicer pomeri jo v treh kategorijah – domačih ljubiteljskih salamarjev, regi striranih proizvajalcev salam in mednarodnih ljubiteljskih sa lamarjev. Stane Krnc je zopet upravičil dober sloves sevniških salamarjev in lanskemu tretje mu mestu dodal še večji uspeh – zmago. Iz sevniškega društva se je tekmovanja letos udele žilo skupno sedem salamarjev.
Stran pripravlja Občina Sevnica
Program družbeno koristnega O sanaciji cestnega omrežja dela v občini Sevnica po izgradnji HE Blanca Javni zavodi v občini Sevnica so se v zadnjem letu aktivneje vključili v izvajanje programa družbeno koristnega dela. Druž beno koristno delo, če tako določi sodišče, opravljajo občani, ki so storilci predvsem manjših prekrškov v prometu. Javni zavodi so s programom in njegovimi učinki večinoma zado voljni, program pa je sprejemljiv tudi za posameznike, ki druž beno koristno delo opravljajo. V sevniški občini v programu so delujejo številni zavodi, med njimi tudi Center za socialno delo Sevnica, Javno podjetje Komunala Sevnica, Zdravstveni dom Sevnica, KŠTM Sevnica, pa tudi nekateri izobraževalni zavodi, domovi za upokojence in druge institucije. Program zajema predvsem dela, kot so pomoč pri urejanju okolice, lažja fizič na in administrativna dela. Glede na dosežene pozitivne učinke Občina Sevnica program podpira ter nevladnim organizacijam in društvom predlaga, da razmislijo o sodelovanju v programu.
Spletna stran Občine Sevnica Občinska uprava Občine Sevnica vljudno vabi k ogledu sple tne strani www.obcina-sevnica.si, kjer so aktualne vsebine opremljene tudi s slikovnim gradivom.
Turistična zveza občine Sevnica ob zaključku čistilnih akcij in v počastitev dneva Zemlje vsako leto organizira zasaditev občinske lipe. Letošnjo lipo, že sedmo po vrsti, so v sončnem popoldnevu 19. aprila zasadili v vasici Škovec v Krajevni skupnosti Tržišče.
Župan Srečko Ocvirk se je nedavno sestal z vodjo Sektor ja za vzdrževanje in varstvo cest na Direkciji Republike Slo venije za ceste Lilijano Herga in njenim sodelavcem Pavletom Hevko. Gosta sta na delovnem obisku Občine Sevnica z županom spregovorila predvsem o sanaciji državnega ce stnega omrežja zaradi poškodb ob gradnji hidroelektrarne Blanca. Izpostavljene so bile poškodbe državne ceste med Sevnico in Blanco na območju Dolnjega Brezovega in Blan ce. Sanacije je potrebno izvesti pred izdajo uporabnega do voljenja za delovanje hidroelektrarne Blanca.
Dela v okviru projekta Kanalizacija Log V okviru projekta Kanalizacija Log potekajo priprave za obnovitev porušene infrastrukture, predvsem cest, pri če mer je potrebnega veliko usklajevanja z lastniki mejnih ze mljišč. Cilj pa ni samo obnova, temveč tudi izboljšanje ce stne mreže na Logu.
Skupinska fotografija ob novo zasajeni lipi. (Foto: Občina Sevnica) »Zemlja, ti si zibelka vsega, kar raste. Brez tebe bi ne bilo zelenih livad, ne dreves, ne žgolenja ptic,« je med drugim uvodoma povedala predsednica Turistične zveze občine Sev nica Cvetka Jazbec na dogodku, ki je na prizorišče zasadi tve mlade lipe privabil lepo števila krajanov Škovca in trži ške krajevne skupnosti. Dogodka so se udeležili in zbrane nagovorili tudi župan obči ne Sevnica Srečko Ocvirk, predsednik Krajevne skupnosti Tr žišče Janez Kukec, direktorica zavoda KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek in predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije Silvo Vintar. Z recitacijo pesmi so se predstavili učenci Osnovne šole Tržišče, ki so doma v vasi Škovec.
OŠ Boštanj podpisala ekolistino 16. aprila so na OŠ Boštanj pripravili svečano eko-priredi tev. Osnovnošolci so predstavili dosedanje delo v projektu Eko šola in s partnerji v projektu podpisali ekolistino, izja vo o ekološkem poslanstvu šole. Ob tej priložnosti so učenci in učitelji pripravili pester kulturni program in razstavo eko izdelkov. Dogodka se je udeležil tudi župan Srečko Ocvirk.
18
MLADI
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
ŠPORT
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
Rokometaši OŠ Boštanj postali državni prvaki
Mlada posavska alpinista na taboru v Chamonixu
BOŠTANJ/SEVNICA - V športni dvorani pri OŠ Sava Kladnika Sevnica je 15. aprila potekalo finale državnega prvenstva v rokometu za starejše dečke (letnik 1996 in mlajše). V njem so se pomerile štiri osnovnošolske rokometne ekipe: OŠ Bo
Nejc Pozvek in Marko Levičar sta se sredi marca udeležila zimskega tabo ra perspektivnih alpinistov v francoskem Chamonixu. Kljub slabemu vremenu v času tabora sta se dodobra spoznala z gorami v pogorju Mont Blanca, preplezala pa tudi dve smeri. V steni Aigu ille Caree (3716 m) sta prvi dan zmogla smer Frendo-Ra vanel, ki nosi oceno II/5, M5 in je dolga 500 metrov. Teh nična ocena 5 pomeni pleza nje 5. stopnje v ledu in snegu Nejc Pozvek v smeri (naklonina 90°), M pa »mix« Modica-Noury oziroma kombinirano pleza nje v ledu/snegu in skali. Do smeri sta pristopila na smučeh, prav tako sta s smučmi sestopila izpod stene nazaj v dolino. Po krajšem počitku sta nato v vzhodni steni Mt. Blanc du Ta cula (4248 m) s še enim soplezalcem preplezala smer Modi ca-Noury, III+/5+, M, dolgo prav tako 500 metrov. Sestopili so s smučmi po Valee Blanche do koče Requin, naslednji dan pa zaradi slabšega vremena in Markovega slabega počutja niso vstopili v želeno smer nad ledenikom Mer de Glace. Zaradi obilice novozapadlega snega so bili zadnji dnevi tedenskega bivanja v Chamonixu primerni zgolj za plezanje v plezališčih in na umetnih stenah, edini sončen dan pa sta izkoristila za turno smuko. Vsekakor pa sta na taboru dobila dragoceno in nenadomestljivo bero izkušenj in spoznanj o plezanju v ste nah najvišjih alpskih vršacev. PAK
Rokometna ekipa starejših učencev OŠ Boštanj je po dobri igri v finalu osvojila naslov državnega prvaka. štanj, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka, OŠ Solkan in OŠ Ormož. V finalne zaključnega rokometnega turnirja sta se prebili eki pi OŠ Boštanj in OŠ Solkan. Rokometna ekipa OŠ Boštanj je pod vodstvom trenerja Bojana Dernovška ves čas finalnega obračuna vodila pred ekipo Solkana in na koncu zasluženo slavila končno zmago z rezultatom 18:10. Zmaga je mladim rokometašem OŠ Boštanj prinesla tudi naslov državnega ro kometnega prvaka med starejšimi dečki. S. R.
Orientacijsko tekmovanje „Pot“ VELIKI PODLOG - Že drugo leto zapored je Društvo Rod Sivi dim Krško organiziralo orientacijsko-družabno tek movanje „Pot“, na katerem se je 12 ekip v štirih katego rijah pomerilo v progi preži vetja (adrenalinska proga), kvizu in točki presenečenja. Izhodiščna točka tekmovanja je bila travnata površina ob jezeru Rapača v Velikem Pod
logu, od koder se je na pot podalo okoli 30 tekmovalcev, pri katerih se je ocenjevala iznajdljivost, gibčnost, sku pinska hitrost in usklajenost sodelovanja v skupini. V ka tegoriji 7-11 let so zmagale Metuljčice (Nika Bučar, Anja Bučar, Nika Ribič), katego riji 11-15 let Pulnaci (Matej Kovačič, Nino Molan, Luka Arh), v kategoriji 21-27 let
19
Posavca na SP v Braziliji Od 10. do 17. aprila je v Fortalezi v Braziliji potekalo sve tovno nogometno prvenstvo srednjih šol (ISF). Sodelovalo je 21 ekip, slovenske barve so zastopali učenci 1. in 2. letni ka Športne gimnazije Šiška. Osvojili so 4. mesto, kar pomeni najboljši slovenski rezultat na tem tekmovanju. V prvi po stavi sta bila tudi Marko Kuntarič iz Slivja, član NK Domža le, in Žiga Jurečič iz Podbočja, član NK Krško. Prvi je dose gel tri gole, drugi pa je mrežo nasprotnika zatresel dvakrat.
Jurečič in Kuntarič v zgodnji vrsti s številkama 14 in 6 Igralci pravijo, da je bilo tekmovanje naporno, saj so igrali pri 35 stopinjah Celzija in 90-odstotni vlagi. Na tekme so se vozili tudi do dve uri, imeli na voljo zelo malo vode, tudi igri šča niso bila najbolje pripravljena. So pa bogatejši za novo izkušnjo, znanstva in spoznanje, da doma delajo v odličnih pogojih. Svetovni prvak je postala Nemčija, drugi so bili igral ci Irana, tretji pa Turki.
Zmaga za DU Krško in Tomaža Žnideršiča SEVNICA - Pokrajinska zveza društev upokojencev Posavja je organizirala ekipno in posamično šahovsko prvenstvo Posavja za leto 2011, tekmovanje pa je izvedel ŠK Milan Majcen Sev nica. Ekipnega prvenstva se je udeležilo pet ekip s po štirimi
Konkurenca (Simon Urbanč, Urška Urbanč, Nina Gorenc, Tanja Gorenc) in v kategoriji nad 40 let Srnice (Mojca Banič, Marjan Kovačič, Dušanka Kodrič). Prvouvrščeni so bili za svoj trud in uspeh na grajeni tudi s praktičnimi na gradami. Ob koncu je sledila še topla malica in druženje udeležencev orientacijskega tekmovanja. D. Jazbec
Rok Molan državni prvak V soboto, 16. aprila, je na veliki plezalni steni v Kranju potekalo državno prvenstvo osnovnih šol v športnem pleza nju. Tekmovanja se je udele žilo tudi devet učencev iz Po savja, v spremstvu trenerjev iz Posavskega alpinističnega kluba, katerega člani so. Tek movanje je potekalo v dveh starostnih in prav tako dveh jakostnih kategorijah. Med mlajšimi učenci v moč nejši skupini (skupini licen ciranih tekmovalcev, ki tek mujejo tudi v državnem prvenstvu) se je zelo dobro odrezal Aljaž Motoh (OŠ Ko privnica), ki je zasedel 6. me sto. Med mlajšimi učenci brez licence je prav tako zelo do ber rezultat, 19. mesto, v zelo številčni konkurenci, do segel Jakob Preskar (OŠ Kr ško). Med mlajšimi učenkami brez licence so tekmovale tri naše tekmovalke, najbolje pa je šlo Lari Zupanc (OŠ Bresta nica), ki je končala na 29. me stu, 39. je bila Lea Mahne (OŠ Senovo), 46. pa Ema Resnik (OŠ Brestanica). Med starejšimi učenci brez licence je odlično predsta vo pokazal Rok Molan (OŠ Kr ško). Edini je smer preplezal do vrha in slavil svojo prvo po membnejšo zmago. V isti kon kurenci je nastopil tudi Tit Voglar (OŠ Krško), ki je pristal na 22. mestu. V močnejši kon kurenci starejših učencev z li cenco je nastopil Jaka Pinterič (OŠ Krško), ki je v težki smeri priplezal na 26. mesto, Nina Kurinčič (OŠ Senovo) pa je bila med starejšimi učenka mi z licenco 16. PAK
Tomaž Žnideršič, posamični prvak in član zmagovalne ekipe DU Krško člani in eno rezervo, v posamični konkurenci pa 20 šahistov. V ekipni konkurenci je zmagalo DU Krško pred DU Sevnica, DU Dobova – Kapele, DU Brežice in DU Senovo, v posamič ni pa Tomaž Žnideršič pred Tonijem Kranjcem in Jožetom Volčanškom (vsi DU Krško). Ekipa DU Krško se je kot prvak Posavja uvrstila na ekipno šahovsko prvenstvo Zveze društev upokojencev Slovenije za leto 2011. J. Blas
KK Posavje Krško končal uspešno sezono KRŠKO - 1. aprila 2011 se je za košarkarje KK Posavje Krško končala letošnja sezona 2. SKL-vzhod. Bila je uspešna, saj so na koncu osvojili 5. mesto in s tem presegli cilje (6. do 7. mesto). Izkupiček v letošnji sezoni je 15 zmag in 17 porazov (vštete so vse ligaške, pokalne in prijateljske tekme). Do zdaj je bila to najboljša sezona v 2. SKL-vzhod. Trener Franc Rozman je ob tem izpostavil igralce, ki so zaslužni za ta uspeh, in sicer Gregorja Stergarja-kapetan, Janija Žiberta, Denisa Špeca, Marjana Božiča, Iztoka Deržaniča, Matica Pirca, Jako Ogorevca, Marka Flajšmana, Jurija Šalamona in Sama Majerleja. „Ekipa je bila letos spet igralsko spremenjena, saj je prišlo sedem novih igralcev, ki nimajo toliko izkušenj in še niso igrali na tem rangu. Večina se jih je prilagodila moje mu načinu dela, nekateri pa so prehitro odnehali. Vedno mi je bil cilj, da sta v ekipi druženje in dobra „klapa“, kar smo spet dokazali skozi sezono. Za naslednjo sezono večinoma računam na domače igralce ali največ eno do dve okrepitvi, priključili naj bi se tudi nekateri igralci iz mladinskega pogo na. Moj načrt je, da še izboljšamo letošnji rezultat. Na kon cu bi se rad zahvalil še celotni upravi in predsedniku kluba Stanetu Kranjcu za vložen trud, da je klub sploh funkcioni ral, kondicijskemu trenerju Pepiju Stanjku za pomoč na tre ningu, Davorju Vlaškiju za sodelovanje in pomočniku Vinku Stoparju,“ je izjavil Rozman. R. R.
Posavski obzornik vsak drug četrtek pri vas doma. Na spletu že v sredo!
20
OBVESTILA
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
PISMA BRALCEV SPOROČILO BRALCEM Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.l.35/2001) pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki mo rajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, društev...).
Še: PU Krško danes … (Posavski obzornik št. 8, 14.4.2011) Obširen članek, ki ga je napisal Silvester Mavsar v zvezi z »racionalizacijami« sedanje politike glede PU Krško in dru gih potrjuje sicer, da gre za politično »kaznovanje« posame znih delov Slovenije in za združevanje interesno ter prostor sko nezdružljivih stvari. Preveliko težo sicer daje izvajalcu Damjanu Lahu, ki seveda z njemu značilno pedantnostjo iz vaja zadane naloge. Vedno sem bil prepričan, da morajo v prostoru obstajati institucije vseh zvrsti glede na prostor, od daljenost in naravne komunikacijske centre. Temu se reče dr žavna organiziranost. Očitno si nismo zapomnili lekcij iz go spodarstva v prejšnjem sistemu, ko so se v krizi sesuli OZD-i in SOZD-i in v današnjem času privatizirani napihnjeni go spodarski »grozdi«. Najbolj trpijo področja brez lastne moči in kreativnosti, ki jim je bila vse pogostokrat prisilno od vzeta. Nič nimam proti Novomeščanom in kar nekaj jih po znam. Jasna mi je tudi njihova dolgoletna politika razvoja, ki je preprosto zanemarila Belo krajino in vse področje od Novega mesta do Šentjerneja. Glede na ekonomsko prazni no v smeri Posavja se tudi v naslednjih desetletjih ne more pojaviti gospodarsko politični interes politikov Novega me sta do Posavja. Če se bodo novomeški politiki spremenili, bo njihova prednost usmerjena prej v Belo krajino. Menim, da bi se morali s vsemi sredstvi upreti prisilni politični integra ciji z začetki preko PU in podobnega. Spet se moramo spo mniti problematičnih okrajev, v katere je bil prostor Posavja politično porinjen in je bil razvoj za desetletja upočasnjen. Bolj problematično je sporočilo, ki ga z argumentacijo poši lja Ministrstvo za notranje zadeve v Posavje, Slovenj Gradec in Postojno. Ta področja so po analizi »najmanj obremenje na z varnostno problematiko«. Namesto pohval vsem varno stnim akterjem v teh področju jih ukinjajo in premeščajo. Sporočilo notranjega ministrstva prebivalcem varnejšega po dročja se da razumeti tudi tako: kradite, ropajte, goljufaj te, izvajajte gospodarski kriminal in kršite še ostale zakone. Tako bo vaše področje spet »varnostno pomembno« in imeli boste policijsko upravo, sodišča in morda še zapore. Ko bo ste imeli v prostoru dovolj varnostne problematike, boste tudi vi varni, saj ne bo nihče od velikih »grešnikov« kazno van. Pojavil se bo politični interes sodelovanja na tem po dročju in s tem razvoj. Kaznive zadeve bodo zastarale. Tisti mali »grešniki«, ki bodo vseeno kaznovani, pa naj se zave dajo, da dajejo delo sitemu. Noro, mar ne? Kljub temu, da vladni ministri obiskujejo posamezne dele Slovenije se še vse preveč obnašajo kot piščeta pod toplo kokljo. A tudi piščeta morajo odrasti. Se bo to kmalu zgodi lo tudi s politiko? Franc Černelič, Podbočje Obširno napisan članek v vašem časopisu z dne 14.04.20011 za gotovo terja tudi komentarje nas bralcev. V upravi sem preživel tako ali drugače celo delovno obdobje. Srečeval, sodeloval in iz vajal sem reorganizacije, saj so se v upravi nekateri vedno tru dili za reorganiziranje, iskali so razloge, včasih tudi utemeljene. Sčasoma sem doumel, zakaj imajo posamezniki take navdihe. Najpogostejši so bili, da bi zadovoljili svoje cilje in predvsem šefe. Nekateri bi bili radi sami pomembni. V zadnjih organiza cijskih posegih pa vidim cilj, da Slovenija potrebuje samo ene ga »šefa«. Ali nam ni to nekam znano? Vsi ponižni, vsi proti, zdrav razum pa nas je obšel. Le zakaj? Kimanje in osladna prijaznost že nekaj desetletij vladata naše mu prostoru, čeprav se nam obrača. Etika, morala, znanje ..., kaj nam pa bo to? Pa vendar, »vodje«, ustavite se, želimo živeti! Javna uprava naj se v celoti reorganizira, predvsem pa ugoto vi, kaj kdo dela in ali so določena opravila sploh potrebna za delovanje družbe. Franc Pavlin, Blanca
Sevnica,
stoletje na razglednicah Oskar Zoran Zelič
format 260 x 285 mm, 216 strani, trda vezava Cena 39,00 ¤
naročila: marketing@posavje.info 07 49 05 780 / 040 634 783
Zasebni interesi in klani bodo uničili krški speedway Najprej pohvala, da ste se v zadnji številki spet v vašem ča sopisu namenili nekaj prostora speedwayu. Prav je, da piše te o mladih voznikih in njihovih uspehih, saj so oni največje upanje, da se bo ta šport obdržal v Krškem in Sloveniji. Saj vse drugo gre narobe in če ne bo prišlo hitro do sprememb, bodo uničili tudi te mlade talente, kot so Čonda, Ivačič, Ku kovica in drugi. Še do danes ni jasno, zakaj smo izgubili Grand prix in zakaj je občina s tolikšnim denarjem to dopustila? Zakaj ni župan zbral vse ljudi, ki kaj lahko naredijo in obdržal tako športno prireditev, za katero so se prizadevale generacije. Kdo je za to odgovoren? Za igrišče za nogomet pa je bilo in so ga dva krat naredili, zdaj pa nekateri svoje terase krasijo z ostanki. Minilo je že nekaj dirk, krški vozniki pa so še vedno brez tre nerja. Lani jim je pomagal Geri Lekše in rezultati se letos vidijo. Zakaj ga ni letos? Slišati je, da se pripravlja teren za nekoga drugega, ali je res? Zgleda, da nekaterim v društvu paše, da ni Grand prixa, saj tako več ostane zanje in lažje mutijo po svoje. Dirkači pa ve dno kratko potegnejo, kot so že v preteklosti. Letos so mo rali čakat, da bi treniral. Sem poslušal Ivačiča, ki je izjavil, da je imel lani več dirk na začetku sezone. Zanimivo bi bilo vedet, kam gre denar od treningov tujih voznikov? Zadnji udarec speedwayu pa pomeni neuspeh slovenske re prezentance na kvalifikacijski dirki v Italiji, kjer so naši zao stali samo za Čehi in še to zaradi neumne odločitve vodstva reprezentance, ki je uvrstilo vanjo Matijo Duha namesto tre nutno mnogo bolj pripravljenega in borbenega Sama Kuko vice. Duha forsirajo nekateri v klubu in ob njem, čeprav je vsem očitno, da fant ni psihično tega sposoben. Za ozke in terese so žrtvovali možnost, da bi šli naši v Anglijo. Kdaj bo tega neumnega vmešavanja v krški speedway konec? Jože Molan, Krško
Člani senovske borčevske organizacije smelo naprej
PRIREDITVE V MESECU MAJU Razstava LIKOVNIH DEL IN IZDELKOV RAZLIČNIH KROŽKOV UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE SEVNICA
Svoje izdelke razstavljajo člani slikarske delavnice, krožka ročnih del in ustvarjalne delavnice. • Razstava je na ogled od 21. aprila do 20. maja 2011 v obratovalnem času knjižnice.
Pravljične urice
• v sredo, 11. maja 2011, ob 17. uri v Knjižnici Sevnica, • v torek, 17. maja 2011, ob 17. uri v Izposojevališču Krmelj, • v sredo, 18. maja 2011, ob 17. uri v Knjižnici Sevnica.
predavanje VZGOJA ZA ODGOVORNO VEDENJE OTROK IN MLADOSTNIKOV
Delo z mladimi in specifične okoliščine 21. stoletja so, kar se tiče vzgoje, prakso postavile pred nove izzive. Tako se staršem, pedagogom, pa tudi ostalim včasih zdi, da o vzgoji vse vedo, pa vendarle se ob tem poraja cel kup vprašanj, na katera ni enostavno odgovoriti. Vedno, ko razmišljamo o takšnih vprašanjih, je jasno, da ne moremo dobiti nekih receptov za vzgojo, toda odgovori obstajajo. Na predavanju nam jih bo nekaj podala dr. Zdenka Zalokar Divjak • v sredo, 11. maja 2011, ob 19. uri v Knjižnici Sevnica
potopisno predavanje LIBIJA - s peskom med zobmi po deželi Tuaregov
Popotovanje po tej državi je pravzaprav sprehod skozi čas. Presenetljivi so ostanki davnih mest velikih kultur Sredozemlja. Njen največji del je Sahara, predstava puščave, neskončne samote, gluhe tišine, vročine, žeje in peščenih viharjev - a vendar tako lepa, da popotniku jemlje dih. Svojo pot po Libiji bo predstavil popotnik Radovan Riedl • v četrtek, 12. maja 2011, ob 19. uri Obe predavanji bosta potekali v okviru projekta Centra vseživljenjskega učenja Posavje, ki ga vodi Ljudska univerza Krško.
Literarni večer MOJEMU POSAVJU: odprimo skupaj škatlo s pokrovom - večer poezije z Marijo Kalčič
SENOVO - Člani senovske Krajevne organizacije Zveze bor • v torek, 17. maja 2011, ob 19.30 uri cev za vrednote NOB , ki jo uspešno vodi Ernest Breznikar, Pesnica Marija Kalčič, ki je s svojim ustvarjanjem močno obeležila smo na rednem letnem srečanju zadali smeli program dela posavsko in dolenjsko kulturno dogajanje, bo v Knjižnici Sevnica v okviru tudi za letos. Smo organizacija, ki šteje nekaj čez 100 čla projekta Posavci beremo skupaj predstavila svoj bogat literarni opus. S nov, ki se skozi celo leto udeležujemo spominskih srečanj, pesnico se bo pogovarjal bibliotekar Matija Drobne. ki jih organizirajo druge krajevne, območne ali republiška zveza borcev za vrednote NOB. V mesecu juliju sami organi V Knjižnici Sevnica smo veseli, ziramo tradicionalni spominski srečanji na Jevši ali na Loži da radi in v tako velikem številu obiskujete naše prireditve. cah. Uspešno sodelovanje z DKD Svoboda Senovo in njenimi sekcijami ter z mladimi iz OŠ XIV. divizije Senovo pripomo Vabljeni tudi v maju, za večino najlepšem mesecu v letu! re k temu, da je na vsakokratnih srečanjih izveden tudi kva liteten program, ki mu radi prisluhnejo številni obiskovalci Vse naše prireditve so brezplačne in javne. srečanj. Izvedli smo pregled vseh spomenikov in spomin skih obeležij, ki jih je na ob močju naše organizacije kar 12, poskrbeli za prestavitev dveh obeležij na primernej šo lokacij, ob tem pa skrbi mo za njihovo redno vzdrže KRŠKO - 14. aprila so v Domu starejših občanov v Krškem svojci, stanovalci, zavanje. Uspešno sodelujemo posleni in ostali povabljeni gostje družno nazdravili življenjskemu jubileju Justitudi z ostalimi veteranski mi organizacijami, krajev na Pirca. Danes 99-letni slavljenec se je kot osmi od desetih otrok rodil zakoncema nim turističnim in planinskim Mariji in Francu Pircu 14. 4.1912 na Raki pri Krškem. V bližnjih Zalokah je prežidruštvom ter Lovsko družino vljal otroška leta, po končani osnovni šoli pa se je zaposlil na parni žagi v Krškem. Senovo, s katerimi skupaj skrbimo za vzdrževanje par Zaradi tedanje ekonom tizanske bolnice v Travnem ske krize je leta 1932 izgu lazu ter partizanske tehni bil delo, zato je vse do leta ke France Prešeren na Loži 1935, ko je odšel na služenje cah. Veseli nas, da razume dvoletnega vojaškega roka v vanje za naše delo pokažejo Belo Cerkev, delal na doma tudi na KS Senovo ter dolo čiji. Zatem je vse do začetka čene organizacije, ki tudi fi druge svetovne vojne službo nančno podpirajo naše delo. val v tovarni Celuloze, izgonu Tone Petrovič v izselitveno taborišče pa se mu je uspelo izogniti tako, da je pobegnil v avstrijski Linz, kjer je bil vse do konca voj ne voznik avtobusa. Pri 33-ih letih se je leta 1945 vrnil do mov, se ponovno zaposlil v kr ški tovarni, ob delu uspešno Slavljenec Justin Pirc v družbi hčera Aleksandre (levo) zaključil ekonomsko šolo, in Marjete eno leto pa je opravljal tudi šal čas z delom v vinogradu stanovalcev doma, v katere delo tajnika raškega krajev in na vikendu, v družbi z dru ga se je preselil lansko pole nega odbora. V Krškem je žino pa tudi s prepevanjem v tje, pridružila direktorica Ani tudi spoznal svojo življenj takratnem Oktetu Kremen, ki Nuša Masnik ter v imenu KS sko sopotnico Terezijo, s ka je bil sploh prvi ustanovljeni mesta Krško predsednica Jotero sta se poročila leta 1956 oktet na Slovenskem. Po pre žica Mikulanc. Za dodatno in bila neločljiva vse do nje nehanju delovanja okteta je prijetno vzdušje ob rezanju ne smrti leta 2007. V zakonu bil tudi tenorist v Mešanem torte in zdravici slavljencu sta se jima rodili hčerki Ale- pevskem zboru Viktor Parma, je poskrbel z glasbenimi toč ksandra in Marjeta, danes pa ki ga je vodil Adolf Moškon. kami Adi Moškon s pevkama, prispevki: ima Justin Pirc že tri vnuke in Zato mu je slednji ob njego sicer pa je Justin Pirc prvi sta redakcija@posavje.info dva pravnuka. Po polnih 42- vem jubileju tudi izročil spo novalec krškega Domu starej Tel.: 07 49 05 782 ih letih delovne dobe se je minsko sliko zbora, čestitkam ših občanov s tako častitljivi Fax.: 07 49 05 781 leta 1975 upokojil in si kraj slavljencu pa sta se v imenu mi leti. Bojana Mavsar
Visok jubilej Justina Pirca
PROSTI ČAS
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
21
Očesna optika Rimc Terezija s.p., CPB 32, Brežice Tel.: 07 49 90 780, Fax: 07 49 90 781 e-mail: optika.rimc@siol.net - splet: www.rimc.net
45
let delovanja
PRIREDITVE V MAJU LUTKOVNO-GLEDALIŠKA DELAVNICA
• torek, 10. maj, ob 10. uri Mladinski oddelek v Krškem • torek, 10. maj, ob 17. uri Mladinskem oddelek v Krškem Vabimo predvsem vzgojitelje in učitelje razrednega pouka na LUTKOVNO - GLEDALIŠKO DELAVNICO v izvedbi samostojnega lutkarja in otroškega animatorja Borisa Kononenka. Na delavnici na temo srednjeveških zgodb z naslovom »Rešimo princesko« boste med drugim spoznavali tudi izdelavo scene in rekvizitov iz različnih materialov. Zaradi lažje organizacije je potrebna predhodna prijava do 5. 5. 2011, na tel: 07 490 40 00.
NOVO! EYE CARE kozmetika - ličila za uporabnice kontaktnih leč in ženske z občutljivo kožo in očmi. Okulistični pregledi na zdravstveno kartico NOVA KOLEKCIJA SONČNIH IN DIOPTRIJSKIH OČAL
ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE »PETER KLEPEC«
• četrtek, 19. maj, ob 11. uri – Osnovna šola dr. Mihajla Rostoharja Ob zaključku bralne značke varovancev Varstveno delovnega centra Leskovec pri Krškem in učencev OŠ dr. Mihajla Rostoharja, ki je potekala v sodelovanju z našo knjižnico, pripravljamo zaključno prireditev s pevko in glasbeno ustvarjalko Damjano Golavšek.
LITERARNI VEČER »MOJEMU POSAVJU« - večer poezije s pesnico Marijo Kalčič
• sreda, 25. maj, ob 19.30 uri – Mestni muzej Krško V okviru bralnega projekta Posavci beremo skupaj, ki poteka v vseh treh posavskih knjižnicah (Brežice, Krško, Sevnica), vas tokrat v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti vabimo na literarni večer »Zarjavela od vsakdanjosti« s posavsko pesnico, novinarko in kulturno ustvarjalko Marijo Kalčič. Z njo se bo pogovarjal bibliotekar Vilko Planinc.
ZAKLJUČEK BRALNIH PROJEKTOV VRTCA LESKOVEC
• četrtek, 26. maj, ob 17. uri – Mladinski oddelek v Krškem Vrtec pri Osnovni šoli Leskovec in Valvasorjeva knjižnica Krško ob zaključku letošnjih projektov za spodbujanje branja med najmlajšimi vabita vrtičkarje in njihove starše na ogled predstave Gusar Berto v izvedbi animatorja Stena Vilarja iz Studia Anima. Za otroke pa bomo pripravili tudi zanimive ustvarjalne delavnice.
RAZSTAVA DEL OTROK IZ VRTCA LESKOVEC
• maj – Mladinski oddelek, Krško Vabimo vas na ogled razstave del na temo knjižnih junakov, ki so jih ob branju ustvarili leskovški vrtičkarji skupaj s starši in vzgojiteljicami.
RAZSTAVA »DOM STAREJŠIH OBČANOV KRŠKO SE PREDSTAVI«
• maj – Avla osrednje knjižnice v Krškem Vabimo vas na ogled izdelkov, ki nastajajo izpod spretnih rok varovancev Doma starejših občanov Krško.
RAČUNALNIŠKE DELAVNICE ZA STAREJŠE
• ob četrtkih, tedensko med 9. – 11. uro – Osrednja knjižnica v Krškem Vabljeni na individualne računalniške delavnice za starejše »Z miško v svet«. Za termin se lahko dogovorite na tel. 07 4904 000.
KAPUCINSKA KNJIŽNICA IN POSEBNA ZBIRKA SPEEDWAY V SLOVENIJI
• Osrednja knjižnica v Krškem V Valvasorjevi knjižnici ohranjamo in promoviramo dediščino in tradicijo našega okolja, zato vas vabimo na ogled bogate baročne kapucinske knjižnice in posebne zbirke Speedway v Sloveniji. Za voden ogled se lahko vnaprej dogovorite na tel. 07 4904 000. Vse prireditve in dejavnosti so brezplačne!
Geslo križanke pošljite do četrtka, 5.5.2011, na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško, s pripisom „Kri žanka“. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžreba li dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja
OČESNA OPTIKA RIMC Terezija s.p., Cesta prvih borcev 32, Brežice
1. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov 2. nagrada: bon v vrednosti 10 evrov 3. nagrada: bon v vrednosti 5 evrov
Geslo 8/2011 številke:
Kostanjeviški jamski biser Nagrade, ki jih podarja KLUB JAMARJEV Kostanjevica na Krki, prejmejo: 1. nagrada: 4 vstopnice za Kostanjeviško jamo Jožica Završnik, Srednik 2. nagrada: 3 vstopnice za Kostanjeviško jamo – Karolina Gračner, Kolenov Graben 3. nagrada: 2 vstopnici za Kostanjeviško jamo – Neža Florjančič, Bušeča vas
Študijski krožek LU Krško v Mestnem muzeju Krško Slušateljice in direktorica LU Krško Nataša Kršak smo si ogledale vse razstavne oddel ke Mestnega muzeja Krško. Po oddelkih sta nas vodili kustosi nja Alenka Černelič Krošelj in
Ob spomeniku v Rorah
- preoblikovanje telesa - anticelulitni tretmaji - manikura in pedikura - trajno odstranjevanje dlačic - različne masaže
kustosinja Irena Fuerst. Njuna razlaga je bila odlična, nazor na in izpovedna. Moram reči, da smo vsi ogromno pridobi li tako na izobrazbenem kot na duhovnem nivoju. Kustosi nja Alenka Černelič Krošelj je tudi idejni vodja projekta Ka planova hiša in Kaplanovi fan tje. V ta projekt se je vključil naš študijski krožek LU Krško z mentorico Mihaelo Planinc. Najprej smo se nekatere slu šateljice udeležile kolokvija, katerega vsebina je govori la tudi o prvi krški partizan ski skupini. Ker letos mineva 70 let, odkar so Nemci zajeli to skupino v Rorah pri Krškem,
smo slušateljice in naša koor dinatorka Monika Novšak iz vedle žalno komemoracijo ob spomeniku NOB na imenova nem kraju. Ta krška partizan ska skupina je žalostno konča la, ker je bila izdana, žal pa so bili njeni člani tudi neprevidni in premalo izkušeni. Tako smo v Krškem izgubili 10 borcev, ki so tako ljubili našo domovino, da so za njo žrtvovali največ svoja mlada življenja. Zato je prav, da smo se jim pietetno poklonili. Večna slava njihovemu spomi nu! Zora Pevec, animatorka ŠK
V brežiški in novomeški poro dnišnici so rodile: • Valerija Zierer Maver, Krško – dečka, • Mateja Böhm, Celje – deklico, • Darja Planinc, Koprivnica – dečka, • Deja Avsec, Krška vas – dečka, • Andrejka Hostnik, Senovo – dečka, • Mateja Jordan Miley, Dolenja vas pri Krškem – dečka, • Mirjana Stergar, Spodnji Stari Grad – deklico, • Ivana Dražetić, Velike Malence – dečka, • Barbara Bizovičar, Senuše – dečka, • Marja Mlakar, Senovo – deklico. ČESTITAMO
POROČILI SO SE • Atila Martiš, Srbija in Renata Rožman, Krška vas. ČESTITAMO
22
OBVESTILA
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011 Tudi če tebe ni, v mislih z nami vedno si.
Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (J. W. Goethe)
V SPOMIN
od 1. maja 2011 dalje na novi lokaciji: Lenartova pot 12, Brežice
V SPOMIN
24. aprila pred 35 leti, tako boleče in nepričakovano je zarezalo v srce, ker čez noč za vedno si odšel v neznano.
Umrla je
ponedeljek: zaprto 15 % torek - petek: 09.00 - 18.00 gotovinski sobota: 08.00 - 12.00 popust na Informacije in naročila: striženje 07 49 646 66, 041 695 167 do 15. 5. 2011.
ZORKA ROBEK
IVAN TRAVNIKAR,
upokojena računovodkinja
3.6.1944 - 24.4.1976, Bizeljsko
Ječmen menjam za bukova ali gabrova drva. Tel.: 041 380 591
K počitku smo jo pospremili v torek, 19. aprila 2011, na zdolskem pokopališču.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke v njegov spomin.
Spoštovano sodelavko bomo ohranili v lepem spominu.
Vsi tvoji
ŽIVALI
Kolektiv Osnovne šole Koprivnica
Naročila za ZAHVALE in V SPOMIN sprejemamo na sedežu Posavskega obzornika v Krškem, Trg Mati je Gubca 3 (Hotel City), od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, po pošti ali na elektronskem naslovu marketing@posavje.info. In formacije: 07 49 05 780, 040 634 783. Rok za oddajo za objavo v naslednji številki je do torka pred izidom časopisa, do 10.00 ure.
ča voda. Tel.: 041 961 293
MALI O G LA S I NEPREMIČNINE Prodam manjšo starejšo hišo z vrtom v Brestanici, zelo ugodno. Tel.: 031 642 448 Prodam 3-sobno stanovanje na Obrežju, okolica Brežic, 108 m2, zasebni vhod, CK, potrebno etažirati. Cena 55.000 €. Tel.: 030 911 534 Prodam parcelo, 37 arov, z gradbenim dovoljenjem za lesen objekt 5x6 m, na par celi je ribnik 25x50 m, teko
V centru Brežic oddam v na jem 4-sobno stanovanje. Tel.: 041 624 596 V najem oddamo prostore v pritličju in nadstropju stano vanjsko-poslovnega objekta (cca 400 m2) v vasi Rigonce. Tel.: 041 764 265 Oddam dvosobne apartma je na otoku Pašman; klima, TV Sat, terase, gril, 200 m od morja, parkirišče. Tel.: 041 983 525
Prodam Golf SDI, letnik 2002, dizel, lepo ohranjen, garažiran, nekaramboliran, 1. lastnik. Tel.: 041 720 313 Prodam Citroen BX TSI 16, letnik 1991, generalno obno vljen, garažiran, 1. lastnica, letne in zimske gume nove. Tel.: 07 49 27 263
KMETIJSTVO Po ugodni ceni prodam mo torno kosilnico (»lakserca«) Alpina 42, moč 1,5 KW (2,1 KS). Tel.: 041 871 790
Prodam samohodno kosilni co Stilo s košem in možnostjo mulčanja. Tel.: 041 767 691 Prodam nahrbtno kosilnico na laks Kawasaki 48, odlično ohranjeno, za 200 €. Tel.: 041 218 362 Prodam dobro ohranjeno si loreznico Epple 933. Tel.: 041 583 618 Prodam pajek na štiri vrete na, suhe hrastove plohe, 5 cm, enofazen elektromotor 1.1 KV. Tel.: 031 583 198 Prodam koruzo v zrnju. Tel.: 041 561 130
Prodam kosilnico BCS 127, Acme motor. Tel.: 031 713 692
Prodam opaž od 4,4 € da lje in brune od 5,7 € dalje, v ceno vključen prevoz na dom. Tel.: 040 624 123
Prodam koruzo v zrnju. Tel.: 041 581 488
Prodam otavo v kockah, 140 kom. Tel.: 041 991 555
OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA
Pirc Janko s.p., tel.: 031 468 402 Ul. bratov Gerjevič 2, 8250 Brežice
Tel.: 07/499-22-33
www.optika-keber.informacija.net
Ljudska Optika Glasmaher, Stušek Dejan s.p. Kamnoseštvo Jakša granitika d.o.o.
Damjan Keber s.p. Trdinova 1, 8250 Brežice
okulistični pregledi na zdravstveno kartico
Prodam prašiča, krmljenega s kuhano hrano, ter seno in otavo v kockah. Tel.: 07 49 74 048
Muzikal FOOTLOOSE 20. 5., CENA: 40 € NAC.PARK KOZARA 27. in 29. 5., 2 DNI, CENA: 115 € NA GOČ PO ZDRAVILNA ZELIŠČA 27. in 29. 5., 3 DNI, CENA: 180 € BRIONI 25. 5., CENA: 80 €
Toni Tomše s.p., Papirniška ulica 15, Krško
Optika Glasmaher CPB 20c, 8250 Brežice
Prodam odojke od 25 do 30 kilogramov. Tel.: 041 255 556
SLO - 8271 Krško, Hočevarjev trg 3, tel.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135, 041 684 320, e-mail: BooM@siol.net, www.boom.si
drevesa in grmovnice (obrezovanje, nižanje, posek), košnja trave (tudi večje površine in zahtevni tereni), zasaditve in svetovanje pri ureditvi okolice, letno urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice, brezplačni ogledi
Okulistični pregledi na zdravstveno kartico
PRODAJA BELIH KILOGRAMSKIH PIŠČANCEV - 27. maja na Kajuhovi 3, SENOVO ter - 28. maja pri Mirt Alojzu Gmajna 28, Raka PRODAJA PURANOV: 17. maja PRODAJA RAC IN GOSI: 19. maja Jarkice pa lahko dobite vsak torek in petek. Vso perutnino je potrebno naročiti na 07 49 73 190 ali 031 676 724.
TURISTIČNA AGENCIJA BooM
www.trata-krsko.si e-pošta: info@trata-krsko.si GSM: 031 706 901
NUDIM IZPOSOJO MOBILNE DVIŽNE KOŠARE VIŠINE DO 12,5m, ENOSTAVNO UPRAVLJANJE IN PREMIKANJE PO DELOVIŠČU.
s Senovega obvešča stranke, da bo
Prodam pse pasme beagle. Tel.: 051 448 325
Vsa dela opravimo strokovno in ugodno v najkrajšem možnem roku.
IZPOSOJA DVIŽNE KOŠARE IVAN AVGUŠTIN s.p., Golek 7 www.dvizne-kosare.com E-mail: avgustin.ivan@siol.net 8270 KRŠKO - GSM: 041-555-271
PERUTNINARSTVO CIGLAR
Kupim teličko simentalko, staro eno leto, pašno. Tel.: 040 577 552
- hišniška dela - obnova stanovanj - izdelava podstrešnih stanovanj s suhomontažnimi elementi - zamenjava podov-laminati, gotovi parketi, itison...
MOZAIK
Prodam odojke. Možen za kol. Lahko samo polovico. Tel.: 07 49 71 844
Prodam čebele na AŽ satih in med. Tel.: 07 49 87 151
Zrihtamo vse
Prodam kozlička, starega eno leto, od koz molznic brez rogov. Tel.: 041 712 976
Perutninarstvo Ivan Ciglar s. p., Kajuhova 3, 8281 Senovo
V centru Brežic oddam dva trgovska lokala v izmeri po 90 m2. Tel.: 041 624 596
AVTOMOBILIZEM, DRUGA VOZILA
Prodam brejo telico simen talko - 4 mesece, pregleda no. Tel.: 041 581 602
VINOGRADNIŠTVO, ŽIVILA Prodam belo in rdeče vino ter polovico prašiča, krmlje nega s kuhano hrano. Tel.: 040 865 655 Prodam 120 l kvalitetnega žganja, sadjevca. Tel.: 040 324 925 Prodam domačo slivovko in ječmenovo slamo v kockah. Tel.: 07 49 65 331
POHIŠTVO Prodam še uporabno kuhinjo bež barve, starejši tip, v do brem stanju. Tel.: 031 322 721 Prodam belo plastično mizo, dimenzije 170x195x220, cena 120 €. Tel.: 040 292 574
RAZNO Rabljeno strešno opeko, gla zirano, cca 250 m2, za simbo lično ceno prodam. Tel.: 040 798 979 Prodam ročno kvačkan prt, velikost 110x140 cm, mare lične barve in ročni prtljažni voziček. Tel.: 031 566 851 Kupim veliki bivalni kontej ner in avto s kategorijo sku terja. Tel.: 051 879 690
STIKI Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse osamljene ljudi, vseh starosti, od vsepovsod, ki si želijo življenja v dvoje. Imamo preko 2000 oglasov, reklam, več zaposlenih, tradicijo in ogromno ponudb z vseh območij, ki so za mlade ženske zastonj, ostale plačajo 14 € za neomejeno ponudb 2 leti, ugodno za moške. 031 836 378, 031 505 495 090 6286 1,99 €/min. Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85 p.p. 40, 3312 Prebold
Ženitna posredovalnica Maja - posredujemo pri jateljevanje in resne zve ze. Ženske zastonj. Tel.: 031 575 367, JM-NIK d.o.o., Bistrica ob So tli 13, 3256 Bistrica ob Sotli
OBVESTILA
Kragolnik & Kragolnik, Kettejeva 12, Celje
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
KAM V POSAVJU - WWW.POSAVJE.INFO Prireditve med 28. aprilom in 11. majem Četrtek, 28. 4.
• od 8.30 do 18.00 v Dnevnem centru za starejše obča ne Sevnica: ročna dela – vezenje, ustvarjalne delavnice
Petek, 29. 4.
Velikonočni koncert KRŠKO - Na velikonočni ponedeljek zvečer je tenorist Marko Železnik v krški Dvorani v parku pripravil v sodelovanju s pevci in Komornim orkestrom Glasbene šole Krško veliko nočni koncert z naslovom Ave Maria. Uro in pol trajajoči glas
Katja Bogovič, Nataša Kunej, Jernej Železnik, Lucijan Cetin in Jerneja Vakselj beni program sta tematsko povezovala Anja Krajnc in Žiga Kump, poleg Železnika pa so kot solisti ob spremljavi komor nega sestava (Lucijan Cetin, Jerneja Vakselj, Ingrid Kozole in Ingrid Žičkar) nastopili še Nataša Kunej, Katja Bogovič, Jernej Šterk, Jernej Železnik in Pevska skupina Lavrencij z Rake, s solističnima instrumentalnima nastopoma pa violi nistka Jerneja Vakselj in z violončelom Ingrid Žičkar. B. M.
Globoko že šestič pelo
• ob 9.00 na Družinskem inštitutu Zaupanje Sevnica: sku pina za mamice z dojenčki • ob 9.00 v Dnevnem centru za starejše občane Sevnica: čas za rekreacijo – sprehodi po bližnji in daljni okolici • ob 19.00 v klubu MC Brežice: predstavitev projekta „Zgodbe šu vrtlo“
Sobota, 30. 4.
• ob 8.00 na Murncah nad Šentjanžem: 9. spominski po hod ob nemško-italijanski okupacijski meji 1941-1945 od Murnc do Telč, ob 15.00 na Telčah: spominska slovesnost s slavnostno govornico prof. Ivico Žnidaršič • ob 10.00 v igralnici MC Brežice: živ žav – Mojca Pokraj culja • ob 10.00 na MT Raka: ustvarjanje s hama perlicami • od 11.00 dalje na Lisci: Kres fejst 2011 – kampiranje, air soft, športne igre, DJ..., zvečer koncert: Modre zvezde, Pojoča travica, Zion Park • ob 17.00 pred gasilskim domom na Blanci: tradicionalno ročno postavljanje mlaja • od 18.00 dalje na Trški gori: tradicionalno prvomajsko kresovanje z ansamblom Brodniki in Pihalnim orkestrom Krško • od 19.00 dalje v Boštanju: kresovanje z Ansamblom Vihar • ob 20.00 pred večnamenskim domom na Logu: kresovanje • ob 21.00 pri cerkvi sv. Marije Magdalene na Lukovcu: kre sovanje
Nedelja, 1. 5.
• od 5.00 dalje na Zdolah: jurjevanje – potrkavanje z zvo novi, pečenje jajc, budnica pihalnega orkestra, kultur ni program in nastopi ansamblov, prihod Zelenega Jurija, tekmovanje v kuhanju „zdolske gobove juhe“, razstava in prodaja dobrot zdolskih gospodinj, rokodelski sejem • ob 7.00 pred občino Brežice: budnica Pihalnega orkestra Kapele • ob 9.00 na parkirišču pri rondoju v Krmelju: 18. pohod na Kamenško • ob 11.00 na Lisci: tradicionalno prvomajsko srečanje, na stop MePZ Lisca Sevnica, PZ Encijan iz Pule in Godbe Sevnica • ob 11.00 na Planini: prvomajsko srečanje s kulturnim pro gramom, pozdravni govor: Jože Habinc • ob 11.00 na Šentvidu tradicionalno prvomajsko prazno vanje z Gasilskim pihalnim orkestrom Loče • ob 11.00 na Mostecu in ob 19.00 v Prosvetnem domu Ar tiče: mednarodni folklorni festival Slofolk Če želite vpisati dogodek na koledar spletnega portala www.posavje. info in v rubriko Kam v Posavju, nam pišite na: redakcija@posavje.info
Ženski pevski zbor Globoko in zborovodja Franc Kene GLOBOKO - 20. aprila je v Globokem na že tradicionalni prire ditvi Globoko poje nastopilo preko sto pevcev. S prireditvijo ne gujejo zborovsko petje in ohranjajo tradicijo v kraju. Najprej sta nastopili skupini Balončki in Sončki iz Vrtca pri OŠ Globoko pod vodstvom Martine Žlof in Mateje Rožman. Otroški, mlaj ši in mladinski pevski zbor OŠ Globoko ter Vokalna skupina Iris Perutnina Rostohar - E Kapele so zapeli pod vodstvom Mateje Rožman. Učence 1. in 2. razreda je ob kitari spremlja la Melita Ogorevc, spremljavo Perutnina Rostohar sporoča je izvajal tudi Dejan Jerončič. cenjenim strankam, da bo prodaja Zborovodja Franc Kene je di belih kilogramskih piščancev rigiral Ljudskim pevcem Globo 9. in 10. maja. Mlade rjave in grahaste jarkice, ko, Ženskemu pevskemu zboru Globoko in Lovskemu pevskemu stare 9 tednov, si lahko priskrbite 30. aprila. zboru Globoko. Dvorano je na polnilo veliko število obiskoval Sprejemamo naročila za purane. Tel.: 031 621 522, 07 49 21 563 cev in prisluhnilo nastopajočim Perutnina Rostohar - E, Erika Rostohar s.p., Brege 1, 8273 Leskovec pri Krškem zborom.
Vaše oglasno sporočilo v tem časopisu bo videlo več kot
58.000
rednih bralk in bralcev! marketing@posavje.info
Ponedeljek, 2. 5.
• ob 11.00 na Lisci: nastop ansambla Fantje izpod Lisce, tek na Lisco, srečanje starodobnih vozil „Hrast“ Tržišče
Sreda, 4. 5.
• ob 18.00 v sejni sobi MC Brežice: strokovno predavanje prim. Gabrijele Petrič Grabnar o raku dojk in ostalih naj pogostejših rakavih obolenjih
Petek, 6. 5.
• od 15.00 do 20.00 na parkirišču Zdravstvenega doma Kr ško: test hoje na 2 km, ob 16.00: demonstracija in pre izkus nordijske hoje • od 16.00 do 18.00 v OŠ Sava Kladnika Sevnica: priredi tev „Pozdrav pomladi“ • ob 19.00 v cerkvi sv. Roka v Brežicah: 1. koncert območ ne revije odraslih pevskih zasedb Posavja „Pesem Posav ja 2011“ • ob 20.30 v klubu KD Krško: jazz-etno koncert zasedbe Keel Klezmer Band • ob 21.00 v klubu MC Brežice: predstava „Labirint uma“
Sobota, 7. 5.
• ob 9.00 pri pletenki v Tržišču: 5. pohod do rastišča aza leje na Vrhku pri Tržišču • od 9.00 dalje v športni dvorani OŠ Pišece: 10. mednaro dno odprto prvenstvo Pišec v badmintonu • ob 10.00 in 17.00 v parku pri MC Brežice: brezplačne de lavnice nordijske hoje • ob 11.00 pred Brežiško info točko (CPB 17): čistilna akci ja „Brežice, moje čisto mesto“ • ob 18.00 v dvorani Glasbene šole Krško: 2. koncert ob močne revije odraslih pevskih zasedb Posavja „Pesem Po savja 2011“ • ob 21.30 v klubu MC Brežice: koncert Zverina Banda z gosti
Nedelja, 8. 5.
• ob 18.00 v župnijski cerkvi v Boštanju: 3. koncert ob močne revije odraslih pevskih zasedb Posavja „Pesem Po savja 2011“
Torek, 10. 5.
• ob 10.00 in 17.00 v mladinskem oddelku Valvasorjeve knjižnice Krško: lutkovno-gledališka delavnica v izvedbi lutkarja in otroškega animatorja Borisa Kononenka
Sreda, 11. 5.
• ob 17.00 v Knjižnici Sevnica: pravljična urica • ob 19.00 v Knjižnici Sevnica: predavanje Zdenke Zalo kar Divjak „Vzgoja za odgovorno vedenje otrok in mla dostnikov“
Bistriška butara velikanka BISTRICA OB SOTLI - Butaro velikanko tradicionalno v Bistrici ob Sotli pripravljajo pod okriljem turističnega društva. Tudi tokrat so za velikanko, ki je po oceni tamkajšnjega župni ka Damjana Kejžarja velika okoli 10 metrov, porabili veliko zelenja in cvetja, seveda tudi neizogibno oljko in lesko, pu špan ter domače zelenje, kot je dren in podobno. Postavili so jo ob farni cerkvi. Ob tem so izvedli še žegnanje konj Vir štanjske konjenice in se, tako kot vsako nedeljo v postnem času, odpravili po križevem potu do Svetih gor. S. V. Butara velikanka pri cerkvi (foto: Mirela Kunst)
NAVODILA ZA NARO Č A N J E M A L I H O G L A S OV Naročila za male oglase spre jemamo vsak delovni dan v tednu od ponedeljka do pet ka od 8. do 15. ure na sedežu uredništva (Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško (hotel City, prej Sremič). Naročila sprejema mo tudi po faksu 07 49 05 781 ali po elektronski pošti: mali.oglasi@posavje.info. Za objavo v naslednji števil ki morajo biti oglasi naroče ni do ponedeljka pred izidom časopisa (do 15. ure).
STUDENEC - Krajevna skupnost Studenec je 9. aprila organizirala čistilno akcijo »Za lepšo in urejeno okolico.« Skupaj so počistili pobočja ob cestah v krajevni skupnosti, akcije pa se je udeležilo okoli 50 krajanov. Nabrali so kar nekaj smeti, a vendar manj kot prejšnja leta. Ker so akcijo uspešno opravili, so jo zaključili z malico.
23
Cena malega oglasa za fizične osebe v obsegu do 15 besed (ena telefonska številka šte je za eno besedo) znaša 5,00 EUR + DDV, skupaj 6,00 EUR. Vsaka nadaljnja beseda 0,50 EUR + DDV, skupaj 0,60 EUR. Dodatek za poudarjeno objavo (okvir) znaša 3 EUR + DDV, sku paj znaša osnovna cena male ga oglasa v okvirju 9,60 EUR. Cena malega oglasa za prav-
ne osebe in s.p., v obsegu do 15 besed (ena telefonska šte vilka šteje za eno besedo) zna ša 10,00 EUR + DDV, skupaj 12,00 EUR. Dodatek za pou darjeno objavo (okvir) za prav
ne osebe in s.p. znaša 6,00 EUR + DDV, skupaj zanje zna ša osnovna cena malega ogla sa v okvirju 19,20 EUR. Vsaka nadaljnja beseda 1,00 EUR + DDV, skupaj 1,20 EUR.
Vsebina oglasa naj bo napisana čitljivo in s TISKANIMI ČRKAMI. Oglas mora biti napisan v slo venskem jeziku. Za resničnost in verodostojnost objavljenih oglasov odgovarja naročnik.
NAROČILO MALEGA OGLASA Vsebina oglasa:
Naročam (obkrožite črko): A. osnovni oglas (6 €), B. osnovni oglas v okvirju (9,60 €) Telefon:
Datum:
Podpis:
Naročam objavo oglasa v Posavskem obzorniku! Podatke spodaj potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo.
Ime in priimek: Ulica, kraj: Pošta:
Kontaktni telefon:
24
ZADNJA STRAN
Posavski obzornik - leto XV, številka 9, četrtek, 28. 4. 2011
Stoletje Bogatajeve, razpeto med zdravstvo in družino V današnjih praznično obarvanih glasbenih novičkah: Še nedolgo tega so se vrnili s turneje po Evropi in že na stopili v Kulturnem domu Krško. Laibach - misteriozno, grozljivo, a hkrati realno, način, s katerim so se uvelja vili kot najprepoznavnejša in najuspešnejša slovenska skupina v tujini. Koncert z naslovom Revisited morda ni
potekal na najprimernejši lokaciji, na kar so nas opozo rili predvsem oboževalci skupine, ki so med drugim pri šli tudi iz Ljubljane. A vseeno smo bili v Krškem priča ne samo zvokovnem ampak tudi vizualnem spektaklu. Novo aranžirane verzije legendarnih skladb iz začetka 80-tih, kot so Brat moj, Država, Ti, ki izzivaš, Mi kujemo bodoč nost, ter izbor skladb iz zadnjih nekaj albumov, pa vse do legendarne Life is life, je bilo dovolj, da je občinstvo v dvorani pričakalo konec koncerta s stoječimi ovacija mi, med katerimi so velik delež aplavza zagotovo name nili tudi domačinu na bobnih – Janezu Gabriču. Še kdaj! Pisalo se je leto 2000, ko so fantje iz Posavja svojo rock ‘n’ roll glasbo popestrili s samosvojim humorjem, jo pod prli z lastnim jezikom (zverinskim jezikom), na vokalu pa se jim je občasno pridružil še Slavko Ivančič . Govorimo seveda o Zverina band, znanih predvsem po hitih Andreja in Miču Vormen. Danes, leta 2011, se vračajo v prvotni zasedbi. Jozeff (vokal, trobenta), Barbara (backvokal), Mrco (bas kitara), Matic (kitara), Bojan (kitara) in Frenk (bobni). 10 let starejši, „nič boljši, nič slabši, a še vedno preprosto zverinski“. Prisluhnite jim 7. maja v Brežicah. Bralka Laura iz Brežic pa nas je opozorila na neprijetnost ob koncertu Big Banda v krškem Kulturnem domu, o ka terem smo pisali v teh novičkah: „Namesto v veliki dvo rani smo se bili prisiljeni stiskati v klubu, kjer ni bilo niti stolov za vse obiskovalce. Tako velik ansambel ne sodi v tako majhen prostor, kjer smo bili natlačeni kot ribe v konzervi. Ko pa se je koncert z zamudo končno pričel, je bil to takšen nepopisen hrup, da smo bili primorani zapu stiti prostor (…) Nimam namena kritizirati sicer odlične ga banda, vendar mislim, da si ljubitelji dobrega jazza, četudi na podeželju, zaslužimo dostojen glasbeni dogo dek. Sicer se ne bi oglasila,vendar me je zbodel članek o ‘odlično izpeljanem koncertu’. Krške big bandovce bomo še poslušali, če nam bodo v bodoče omogočili kulturno poslušanje.“ Hvala za vaš odziv, gotovo bo opozorilo ko ristno za glasbene dogodke v prihodnje.
LESKOVEC PRI KRŠKEM – 19. aprila je stoletni življenjski jubilej praznovala Božena - Helena Bogataj iz Leskovca pri Krškem, na predvečer njenega rojstnega dne pa so najstarejšo krajanko v krajevni skupnosti na njenem domu obiskali kar številni gostje, predstavnice Krajevne organizacije RK Leskovec, predsednik Sveta KS Leskovec, v imenu Občine Krško podžupanja, predstavniki leskovške KO Društva izgnancev Slovenije, vodstvo in predstavnici upokojenih zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma Krško ter glasbena zasedba Trio Planika, ki je jubilantki zaigrala njene najljubše melodije. Kot najmlajša izmed treh hčera se je Božena – Helena (poročena Bogataj) rodi la 19.4.1911 zakoncema Eli zabeti in Davorinu Šetincu na Vrhniki, šest let po Boženinem rojstvu pa se je družina pove čala še za potomca. Šetinčeva sta družino preživljala s trgo vino mešanega blaga in žele znine, nad katero so tudi ži veli, zaradi česar so bili njuni otroci vzporedno vpeti v delo v trgovini, kjer so se naučili gospodarnosti ter reda, kar je Boženina odlika celo njeno ži vljenjsko obdobje. Po osnov ni šoli so jo starši poslali na šolanje v južnotirolski Mera no, po vrnitvi pa je pomaga la pri gospodinjskih opravi lih in bila med drugim članica tamkajšnjega društva Sokol. V Radovljici je spoznala svo jega bodočega moža dr. Jožeta Bogataja (roj. 11.5.1906 na Jesenicah na Gorenjskem), s katerim sta se poročila leta 1937 in se preselila v Krško. Tukajšnji kraji Boženi – Hele ni niso bili neznanka, saj je bil oče Davorin rojen v Brežicah, nenazadnje pa je njena dru žina imela sorodnike v Miha lovcu pri Dobovi in vinograd v bližini Globokega. Najprej sta s soprogom žive la v Ferenčakovi hiši na koncu Tovarniške ulice na Vidmu, pri čemer mu je Božena kot medi cinska sestra požrtvovalno po magala. Leta 1938 ju je nad vse razveselilo rojstvo hčerke
Poleg slavljenke hči Janja in Boštjan z Andrejem, zadaj Tjaša, Jerneja, Jaša, Peter in Janez (manjka Luka) Janje (poročena Rošker), hkra no ordinacijo z laboratorijem ti pa sta Bogatajeva nekoliko in del zobozdravstvene dejav nižje zgradila tudi stanovanj nosti. Tako rekoč 24-urno delo, ski objekt, katerega del naj bi saj je bil dr. Jože Bogataj med služil zdravstveni dejavnosti. leti 1945 in 1952 edini zdrav A vihra 2. svetovne vojne ni nik na območju Vidma in Kr zaobšla mlade družine, saj je škega z zalednimi kraji, je pu bila aprila leta 1942 izseljena stilo usodne posledice tudi na v Nemčijo, kjer je bil dr. Jože njegovem zdravju. Leta 1952 Bogataj najprej na prisilnem je dr. Bogataj v 46. letu sta delu, zatem pa so ga razpore rosti umrl, zaradi česar tudi dili na delo v deželne klinike, ni dočakal težko pričakovane nazadnje v Dresden, iz kate preselitve v lastno hišo v ne rega se je Bogatajevim uspelo posredni bližini, ki sta jo z Bo umaknili le nekaj ur pred zave ženo pričela graditi leta 1948. zniškim letalskim bombandira V njej, na naslovu Tovarniška njem. Po vrnitvi v Krško jih je 12, kjer se je nahajala tudi po pričakal dom v ruševinah, saj njegovi smrti nekaj let obratna je bila hiša za božič 1944 bom ambulanta, je delala in živela bandirana, zaradi česar so se Božena s hčerko Janjo in ka vselili v sosednji objekt (kasne sneje njeno družino vse do leta je gostišče Cetinka), v kateri 1988, ko se je družina preselili je dr. Jože Bogataj, ki velja za v Leskovec pri Krškem. pionirja krške zdravstvene de javnosti, z Boženino pomočjo Po upokojitvi leta 1971 se opravljal splošno zdravstve je Božena - Helena Bogataj
glasba
komentarji
sveže novice fotogalerije
prejeli smo
kronika
kultura šport napovednik prireditev
In kot je Božena - Helena po svetila življenje skrbi za dru ge in svoji družini, tako da nes ta ljubeče skrbi zanjo. Častitljivo jesen življenja ji lepšajo in razveseljujejo vsi njeni: hčerka Janja z možem Janezom, vnukinja Jerneja (poročena Bulović) z možem Petrom in sinovoma Luko in Jašo ter vnuk Boštjan s so progo Tjašo ter sinom Andrejem. Bojana Mavsar
300 let posvetitve cerkve na Zdolah ZDOLE – 25. aprila je bilo na Zdolah nadvse slovesno, saj so s posebno mašno daritvijo, ki jo je daroval škof Škofije Celje dr. Stanislav Lipovšek, obeležili 300-letnico posvetitve župnijske cerkve sv. Jurija. V svoji pridigi je visoki cer kveni dostojanstvenik pouda ril posebno moč velikonočne ga praznika, ki naj z mirom napolni vsakega posamezni ka in celotno občestvo, v raz
sedanja cerkev nekatere te žave, ki jih ne smemo pome sti pod preprogo, ampak se z njimi soočiti pogumno, jih od krivati. Moje vodilo je soočiti se z njimi, vse v duhu ljube
V Brežicah živeči Senovčanki, Rebeki Dremelj, se je kot edini izmed slovenskih izvajalcev uspelo prebiti v veliki finale glasbenikov z območja Balkana, ki se bodo v začet ku junija v bolgarski Sofiji potegovali za oskarja. Gre za poseben glasbeni kipec, ki ga podeljuje Balkanika Music Television. Kot kaže nekdanjo misico na Balkanu kujejo v zvezde. Še nedolgo nazaj jo je razveselil tako imeno vani balkanski kipec za priljubljenost. Več novičk preberite na www.posavje.info, vaše sve že glasbene novice pa nam pošljite na naslov glasbene. novicke@posavje.info ali pa nam jih pošljite po pošti na naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško, s pripisom „za glasbene novičke“. Vabljeni k sodelovanju! Pripravlja: Simon Uršič
povsem posvetila skrbi, prav tako v delo vpeti hčerkini družini, odraščajočima vnu koma Jerneji in Boštjanu, dr. Janji Rošker Bogataj ter njenemu življenjskemu spre mljevalcu Janezu Roškerju, dolgoletnemu direktorju To varne celuloza in papirja Krško. In najvišje občinsko priznanje (veliki znak Obči ne Krško, ki ga je leta 2000 specializirana pediatrinja dr. Janja Rošker prejela za pio nirsko delo, uvedbo ločenih ambulant za zdrave in bol ne otroke, za vodenje leta 1975 novoustanovljenega dispanzerja za otroke v kr škem zdravstvenem domu in uvedene ambulante za rizič ne otroke za področje Posav ja), kakor je ob praznovanju materinega 100. rojstnega dne dejala dr. Rošker – Bo gataj, ni le priznanje nje nemu delu, temveč tudi za delo očeta Jožeta in mate re Božene.
Na velikonočni ponedeljek so verniki počastili 300-letnico posvetitve cerkve sv. Jurija. mišljanju za Posavski obzor zni. To me vodi pri opravlja nik pa je dodal: „V posebno nju božje službe.“ veselje mi je, da sem danes, drugi dan velikonočnega pra V slovesnem mašnem dogod znika, v tej lepi župniji in le ku sta sodelovala tudi videm pem kraju. Združili smo to ski župnik Mitja Markovič, ki lepo izročilo obhajanja velike upravlja zdolsko župnijo, in noči z obeležitvijo 300-letni diakon Urban Lesjak. K pre ce tega svetišča, te starodav biranju božje besede so pri ne cerkvice. V soboto je godo stopili tudi župljani, glasbeno val njen zavetnik Jurij, ki ga noto pa s svojim petjem doda bodo letos obhajali 1. maja.“ li brestaniški pevci. Vsi zbra Moto v delovanju celjskega ni so se po bogoslužju zadržali škofa je, kot je še poudaril: pred cerkvijo, kjer so s ško „V resnici in ljubezni. To zelo fom Lipovškom prijetno po prav pride, saj veste, da ima klepetali ob pogostitvi, ki so
jo domačini pri pravili ob tej pri ložnosti. Župnik Markovič pa je v pogovoru dejal: „Osnovni razlog današnjega do godka je 300-le tnica posvetitve župnijske cer kve sv. Jurija, ki je bila v lanskem letu. Pastoral ni obisk škofa, ki je prvi, odkar je nastopil škofo Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek med vsko mesto, pa mašno daritvijo. je današnji slovesnosti dodal jejo v župniji, tako ključarje, posebno noto in zelo sem ve ministrante, pevce in vse dru sel, da je med nami, saj je ge, ki se trudijo za duhovno zares imenitno ovrednotil in življenje v župniji.“ spodbudil vse službe, ki delu M. Kalčič
Po zaključku slovesnosti se je druženje nadaljevalo pred cerkvijo.