Polzelan 04 2015

APRIL 2015

04

UVODNIK Poštnina plačana pri pošti 3313 Polzela

April 2015

Poročevalec

Občine Polzela 24. april 2015 POLZELAN 1

APRIL 2015

UVODNIK

POLZELAN Poročevalec Občine Polzela

.

Številka 4, april 2015 Datum izida: 24. 04. 2015 Letnik 3 Izdajatelj Občina Polzela, Malteška cesta 28, 3313 Polzela

Kazalo Uvodnik 3 Aktualno 4 Gospodarstvo 11 Kmetijstvo 15

Uredništvo Glavni in odgovorni urednik: dr. Jožef Korber Tehnična urednica: Jerneja Svetko Programski sodelavci: Alenka Kočevar (aktualno), Breda Plaskan (gospodarstvo), Vili Pižorn (kmetijstvo), Bernardka Sopčič (šola in vrtec), Klavdija L. Tomažič (kultura, turizem in šport), Valerija Pukl (prispevki bralcev) Kontakt uredništva Naslov: Malteška cesta 28, 3313 Polzela Telefon: 03 703 32 00 E-pošta: urednistvo-polzelan@polzela.si Lektoriranje Lektoris, Lea Felicijan, s.p.

Šola in vrtec

19

Kultura, turizem in šport

22

Fotografije Jan Korošec, Marko Leber, arhiv društev Občine Polzela, arhiv OŠ Polzela, arhiv ZKTŠ Polzela, arhiv Občine Polzela, splet

Prispevki bralcev

30

Oblikovanje Tiskarna Pleško d. o. o.

Prireditve 33

Tisk Tiskarna Pleško d. o. o.

Naklada 2.150 izvodov Polzelan, poročevalec Občine Polzela, je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije pod zaporedno številko 1734.

Glasilo brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Polzela. V primeru, da glasila niste prejeli na dom, ga prejmete brezplačno na ZKTŠ Polzela in na Občini Polzela, na voljo je tudi v elektronski obliki na spletni strani občine www.polzela.si.

Naslovnica Cerkev sv. Križa (EŠD 3271) na Gori Oljki (734 m) je bila zgrajena sredi 18. stoletja in je kmalu postala priljubljena romarska pot. Poleg cerkve so romarji radi obiskovali podzemno svetišče pod cerkvijo. V nekdanji mežnariji je danes urejen planinski dom.

Dragi bralci Polzelana, vabljeni k sodelovanju!

Uredniški odbor vas vabi, da obogatite vsebino Polzelana z vašimi prispevki. Prispevke (besedilo in fotografije) za naslednjo številko Polzelana zbiramo na uredništvu Polzelana, Malteška cesta 28, 3313 Polzela, po elektronski pošti: urednistvo-polzelan@polzela.si. Zraven navedite avtorja in kontaktno telefonsko številko.

Uredništvo si pridržuje pravico do lekture, krajšanja člankov in izbora fotografij po lastni presoji. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka.

Naslednja številka izide 29. 05. 2015 2 POLZELAN

APRIL 2015

UVODNIK

FILM MOJEGA ŽIVLJENJA

Spoštovane občanke in občani!

Za lepo življenje je, poleg duhovnih in materialnih dobrin, potrebno tudi lepo urejeno okolje, v katerem živimo.

In prav tu lahko največ naredimo sami. Poskrbimo, vsak po svojih močeh, da nam bo življenje v naši občini tudi v bodoče lepo in da bomo znali lepoto življenja uživati v vsakem trenutku.

K

o sem premišljeval, kaj in o čem naj pišem, se mi je v mislih odvrtel film mojega življenja, ki sem ga začel snemati že v drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je namreč na Polzeli stekla zibelka, v katero sta me položila moja mama in oče. Vsi več ali manj vemo, kakšni so bili tisti časi, in če bi jih moral tudi sam opisati, bi lahko mirne duše dejal, da sem imel lepo otroštvo in mladost. Skupaj s svojimi vrstniki sem spoznaval lepote Šeneka in Gorice, kjer smo se vsak dan igrali. Skupaj z njimi sem nabiral prvo znanje smučanja v Volčji jami, prve plavalne zamahe sem naredil v Strugi ter Savinji. In nič nam ni manjkalo, saj smo imeli na Polzeli vse, kar smo potrebovali za brezskrbno otroštvo. In kot bi trenil, je bilo tega konec in morali smo v šolo. Ob učenju je za igro ostalo bolj malo časa in takrat smo prvič začeli uveljavljati vsak svoje interese. In to predvsem na področju športa. Prav šport je bil tisti, ki nas je nekako razdelil, saj so se eni posvetili nogometu in ves svoj prosti čas preživeli na nogometnem stadionu pri tovarni nogavic, drugi pa smo raje na šolskem igrišču igrali košarko. Že takrat je na Polzeli vzklilo seme, ki je leta pozneje obrodilo bogate sadove polzelske košarke, prav ta šport pa je ime našega kraja in občine ponesel tudi v državne ter mednarodne košarkarske lige. Bili smo mladi in ambiciozni ter tako zelo ponosni, ko sta nas na Polzeli obiskali »legendi slovenske (takrat tudi jugoslovanske) košarke«, gospoda Ivo Daneu in Vinko Jelovac. Ja, to smo bili v tistih letih mi, mladi, ponosni polzelski košarkarji, ki smo na svojih dresih ponosno nosili reklame naših sponzorjev, tovarne Garant in tudi Tovarne nogavic Polzela.

Tako so minevala leta in tudi na Polzeli se je marsikaj spremenilo. Spremenili smo se ljudje, spremenila se je podoba kraja in spremenila se je tudi politična ureditev. Na željo nas vseh smo dobili svojo občino, in s tem tudi nove možnosti za uresničevanje svojih interesov.

Kljub temu, da sem bil z aktivnim sodelovanjem in delom vključen tako v športno kot tudi v kulturno in družabno življenje v našem kraju, sem vedno spremljal tudi delo naše občinske politike in delo tistih, ki so skrbeli za napredek ter razvoj našega kraja. Rad sem pohvalil njihovo delo, kadar je bilo to dobro opravljeno, prav tako pa sem bil zelo kritičen, kadar svojega dela niso opravili, kot bi lahko, in so jim kakšne pomembne stvari, ki bi se jih dalo opraviti, ušle iz rok. Prav ta moja načelnost in predlogi mojih prijateljev ter znancev so me pripeljali do odločitve, da sem se aktivno vključil v občinsko politično življenje in na zadnjih volitvah kandidiral za člana občinskega sveta. Vaši glasovi, ki ste jih na teh volitvah namenili listi, na kateri sem kandidiral, in tudi meni osebno, pa so prispevali k temu, da mi je župan zaupal opravljanje funkcije podžupana. To jemljem kot priznanje za moje delo v preteklosti in kot poseben izziv za moje delo v prihodnje – usmerjeno bo predvsem k skrbi za lepše in boljše življenje v našem kraju ter za dobro počutje vseh, ki se bodo pri nas ustavili na krajšem ali daljšem obisku. Da bi nam bilo res lepo in da bi bili ponosni na svoj kraj in svojo občino, lahko največ naredimo sami. Mi smo tisti, ki določamo standarde, po katerih bomo živeli, in mi smo tisti, ki moramo te standarde tudi dosegati. Za njihovo dosego bomo dali vsak svoj doprinos.

Prepričan sem, da je biti občanka ali občan naše lepe občine privilegij, in zato je prav, da smo na to ponosni. In tako kot na to, bodimo ponosni tudi na lepo urejeno okolico, v kateri živimo. Bodimo ponosni na lepo urejene parke, trate in cvetlične grede ter korita. Bodimo ponosni na lepo urejene in negovane javne površine, za katere skrbijo zaposleni na naši občini.

Pa ne samo na javne površine. Bodimo ponosni tudi na lepo urejeno okolico svojih domov, pa tudi na pravilno in primerno obrezano živo mejo, cvetoče grmovnice in okrasno ter sadno drevje. Bodimo ponosni, da smo lahko v letošnji spomladanski čistilni akciji očistili tisto, kar smo ali so odlagali na neprimerna mesta.

Bodimo ponosni na skrb, da za svojimi štirinožnimi prijatelji počistimo iztrebke, ko potrebo opravijo na javnih ali drugih površinah. Skratka, bodimo vsi skupaj ponosni, da smo ekološko ozaveščeni, in pokažimo drugim, da nam je mar za našo naravo, da nam je mar za tiste, ki za nami prihajajo, saj sta nam bili narava in njena lepota od naših prednikov dani v hrambo in čuvanje za naše prihodnje rodove. To nalogo bomo lahko opravili le s skupnimi močmi.

Vse tisto, za kar pa menite, da lahko opravimo mi, ki delamo v občinski upravi, pa nam sporočite. Saj veste, kdo smo in kje nas lahko dobite. Želim vam, spoštovane občanke in občani, da to pomlad, poletje, jesen in zimo ter vsa naslednja leta živite in preživite tako, kot se za občane naše občine spodobi. V privilegiju.

���������������������������������������������������� Igor Pungartnik POLZELAN 3

APRIL 2015

AKTUALNO

Občinske novice

Spoštovane občanke in spoštovani občani, pred nami je kar nekaj prazničnih dni. 27. april, dan upora proti okupatorju, ter 1. in 2. maj, praznik dela. Zlasti ob zadnjem se misli zaskrbljeno prepletajo z upanjem in željo, da bi bilo pošteno delo vsem privilegij. Da bi se ob poštenem delu razvijali odnosi in vrednote, katerih pomanjkanje je vedno bolj čutiti. In da bi pošteno delo nudilo pošten zaslužek, ki bi omogočal ne le preživetje, ampak tudi dostojno življenje. Žal ni tako. Ne vedno in ne povsod.

Jože Kužnik

Še zlasti ob praznikih ni prostora za mračne misli. Zato vas spodbujam z mislijo Helen Keller, ki pravi takole: »Ko se ena vrata sreče zaprejo, se druga odprejo, toda pogosto tako dolgo zremo v zaprta vrata, da ne opazimo tistih, ki so se odprla.« Ker je prosti čas vedno bolj redka in zato vedno bolj dragocena dobrina, ga je dobro preživeti s tistimi, ob katerih se prijetno počutite, in na način, ki vam najbolj ugaja. Te dni boste zagotovo imeli možnost izbire: se družiti, biti s svojimi najbližjimi, planinariti, se sprehajati, počivati …

Morda se srečamo na kresovanju, ali pa na tradicionalnem srečanju planincev in romarjev na Gori Oljki. Kjerkoli boste, imejte se lepo.

Iskreno vam čestitam, spoštovane občanke in občani, in vam želim lepo praznovanje.

Vaš župan Jože Kužnik

Svetniki na 5. redni seji razpravljali o novi ceni vode Občinski svet Občine Polzela je na 5. redni, ki je bila 14. aprila 2015, obravnaval osemnajst točk dnevnega reda.

N

ajveč časa so se svetniki zadržali pri Elaboratu o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Polzela. Elaborat je pripravilo Javno Komunalno podjetje Žalec, d. o. o. , ki je izvajalec obveznih občinskih gospodarskih javnih služb na območju šestih občin. Le – tega so predhodno obravnavali že župani občin ustanoviteljic, katerega pa so zaradi enormnega povišanja cen zavrnili, ter podjetju naročili, da pristopi k optimizaciji elaboratov, pri tem pa zasleduje cilj, da cena vodarine, kanalščine in čiščenja ostane nespremenjena.

Na seji je bil svetnikom predstavljen dopolnjen elaborat za leto 2015 in predračunske cene storitev, ki pokrivajo vse stroške izvajanja dejavnosti, pri čemer se zagotavlja obstoječi standard oskrbe prebivalcev Spodnje Savinjske doline. Kot so pojasnili s strani JKP Žalec d. o. o., je v obdobju od sprejetja V občinah Spodnje savinjske doline pijemo prvega elaborata v letu kakovostno pitno vodo. 2013 do danes, predvsem na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda prišlo do velikih sprememb, ki vplivajo na oblikovanje cen teh dveh gospodarskih javnih služb. V letu 2014 je JKP Žalec, d. o. o., prevzel v najem, obratovanje in vzdrževanje infrastrukturne objekte in naprave v skupni vrednosti več kot 25 milijonov evrov. Velik obseg novih infrastrukturnih objektov pa je povzročil spremembo razmerja pri obratovalnih in vzdrževalnih stroških, predvsem pa pri stroških amortizacije.

4 POLZELAN

Kljub navedbam JKP Žalec, d. o. o., da nov – višji izračun cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, omogoča, da so ob racionalnem načinu dela razmere še obvladljive, zagotovljen pa je tudi standard oskrbe prebivalcev Spodnje Savinjske doline, so bili župan in svetniki enotnega mnenja, da je cena za občane še vedno previsoka, predvsem omrežnina – čiščenje, ki se povečuje za 4,22 evrov.

Da bi nekoliko omilili povišanje cen, je bila sprejeta odločitev, da bo Občina Polzela subvencionirala ceno na postavki omrežnina – čiščenje v višini 10 %.

Cene na položnicah bodo spremenjene od 1. maja 2015.

V skladu z veljavno zakonodajo in v predpisanem roku je župan pripravil Zaključni račun proračuna Občine Polzela za leto 2014 ter ga posredoval občinskemu svetu v seznanitev. Dokument izkazuje, da so bili lani na Občini Polzela ustvarjeni prihodki v višini 5.331.277 evrov, kar znaša 84 % načrtovanih sredstev, in odhodki v višini 5.226.737 evrov, kar znaša 81 % načrtovanih sredstev. Proračunski presežek znaša 117.485 evrov. Po pokritju vseh obveznosti znaša ostanek sredstev na računu na dan 31. 12. 2014 192.403,55 evra.

V letu 2014 je občina iz državnega proračuna iz sredstev EU prejela 1.127.106 evrov, in sicer za prizidek k Vrtcu Polzela, ki je bil hkrati največja investicija v lanskem letu, in za energetsko sanacijo Osnovne šole Polzela, ki je bila izvedena že v letu 2013.

Občina je izvedla sanacijo občinskih cest na štirih odsekih v skupni dolžini 640 metrov. Obnovljena sta bila mostova v Orovi vasi in Podvinu, sanirani so bili trije plazovi. Na pokopališču Občine Polzela je bil na novo urejen in povečan parkirni prostor. Večjih odstopanj od zastavljenih ciljev ni bilo.

Občina se je zadolžila za pokrivanje investicij za dograditev vrtca v višini 216.900 evrov. Stanje neodplačane glavnice na prebivalca občine znaša konec leta 326 evrov, kar je pod slovenskim povprečjem. Premoženje Občine Polzela znaša konec leta 2014 24 milijonov evrov.

V skladu z določbami Statuta Občine Polzela je nadzorni odbor Občine Polzela na svoji 2. redni seji 9. 4. 2015 sprejel letni program

APRIL 2015

nadzora, s katerim je določil področje nadzora Občine Polzela in uporabnikov proračunskih sredstev Občine Polzela za leto 2014. Z letnim programom nadzora, je predsednica nadzornega odbora Irena Mužič seznanila občinski svet.

Občinski svet je sprejel Odlok o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o., in Odlok o ustanovitvi Sveta ustanoviteljev Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o., ki sta posledica ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije, da je funkcija županov občin Braslovče, Prebold, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec, ki so ustanoviteljice in lastnice gospodarske družbe Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o., (JKP Žalec, d. o. o.) nezdružljiva s funkcijo člana skupščine te gospodarske družbe.

S prvim odlokom je urejen status, upravljanje in organizacija JKP Žalec, d. o. o., pri čemer je bistvena novost ta, da ima podjetje poleg zdajšnjih organov: skupščine (ki ima funkcijo upravljanja), nadzornega sveta (ki nadzoruje poslovanje) in direktorja (ki vodi delo in poslovanje podjetja), zdaj tudi svet ustanoviteljev (ki bo izvrševal ustanoviteljske pravice občin).

Z drugim odlokom pa je ustanovljen skupni organ občin ustanoviteljic - Svet ustanoviteljev JKP Žalec, d. o. o., ki ga sestavljajo vsakokratni župani občin ustanoviteljic.

AKTUALNO

Čistilna akcija uspela V soboto, 28. marca, je bila na območju Občine Polzela izvedena čistilna akcija. Akcije se je udeležilo več kot 350 občanov, poleg tega še 435 otrok, saj so sodelovali tudi Osnovna šola Polzela, Podružnična osnovna šola Andraž in Vrtec Polzela ter Andraž.

S

labo vreme na dan začetka akcije je pripomoglo k nekoliko slabši udeležbi kot lani. Tako kot prejšnja leta je Občina Polzela poskrbela za vrečke, vodo in sendviče. Prostovoljci in domača društva pa so se zjutraj zbrali na zbirnih mestih po posameznih naseljih, ki so se v sončnem sobotnem jutru podali v boj za čisto okolico. Veseli nas predvsem dejstvo, da vsako leto pristopi k akciji vedno več mladih družin z otroki, katerim ni mar, v kakšnem okolju živimo, in ki dajejo zgled za prihodnje rodove.

V nadaljevanju seje je občinski svet obravnaval letna poročila zavodov in javnega podjetja, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Občina Polzela, za leto 2014. Podrobneje so letna poročila predstavili ravnateljica Osnovne šole Polzela, mag. Bernardka Sopčič in direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela, Klavdija Laznik Tomažič in direktor Javnega Komunalnega podjetja Žalec, d. o. o.

Matjaž Zakonjšek.

V prvi obravnavi je občinski svet obravnaval Odlok o volilnih enotah v Občini Polzela. Ob upoštevanju dejstva, da je veljavni odlok star 12 let in da se je v tem času povečalo število prebivalcev in prebivalk v posameznih naseljih oziroma volilnih enotah, je sprejem novega odloka nujen. Nova ureditev področja je skladna z 20. členom Zakona o lokalnih volitvah, ki določa, da se volilne enote oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Na podlagi novega razreza naselij za posamezno volilno enoto in povečanja števila članov občinskega sveta za enega (na 17) bo na območju celotne občine volilo enega člana občinskega sveta povprečno 357 prebivalcev.

Tako bo v vseh treh volilnih enotah enega člana občinskega sveta volilo približno enako število prebivalcev, in sicer: v 1. volilni enoti 367, v 2. volilni enoti 347 in v 3. volilni enoti 358 prebivalcev.

Zaradi lažjega in nemotenega uresničevanja Letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Polzela v letu 2015, ki je sestavni del Proračuna za leto 2015, je Občinski svet Občine Polzela pooblastil župana Občine Polzela, da odloča o pridobitvi nepremičnega premoženja do vrednosti 20.000 evrov na leto. Sklep je vezan na mandat župana.

Občinski svet je sprejel še sklep o nakupu stanovanja na naslovu Glavni trg 45, katerega bo občina oddala v najem v skladu s prioritetno listo in sklepe o prodaji treh nepremičnin v Občini Polzela.

Novi predstavnik ustanoviteljic občin Braslovče, Prebold, Polzela, Vransko in Tabor v Nadzornem svetu Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o., za mandatno obdobje 2015–2019, bo Jure Vrhovc, Prečna pot 5, 3312 Prebold.

Na koncu seje je župan svetnike seznanil, da je s 1. aprilom 2015 izstopil iz stranke SDS in, da želi v prihodnje delovati kot nestrankarski župan. ����������������������������������������������������������������������������������������������������Alenka Kočevar

V čistilni akciji je sodelovalo 350 občanov in 435 otrok

Po končani akciji so delavci režijskega obrata Občine Polzela odvažali vreče s smetmi, ki so jih prostovoljci puščali ob cestiščih. Skupaj se je zbralo 70 kubičnih metrov odpadkov. Ugotovili smo, da je okolje vedno bolj čisto, najdejo se le manjši odpadki ob transportnih poteh, železniški progi in brežinah vodotokov. ������������������������������������������������������������������������������������������������������Jerneja Svetko POLZELAN 5

APRIL 2015

AKTUALNO

Občina v skrbi za čisto in urejeno okolje

D

elavci režijskega obrata so leto začeli zelo aktivno. Februarja in marca je namreč potekalo čiščenje brežin vodotoka Struge, od zapornice v Preserju do podvoza pod avtocesto v Ločici. Odstranjene so bile veje, ki so ovirale pretok vode, prav tako so bila odstranjena manjša drevesa, ki so posegala v Strugo. V nadaljevanju čistilne akcije, se je čistilo tudi dno vodotoka, predvsem na lokacijah, kjer se je nabral mulj in druge naplavine. Marca je režijski obrat sodeloval pri veliki občinski čistilni akciji, v kateri so občani in društva čistili obrežja vodotokov, površine ob cestah in druge javne površine. Zbrane kosovne in druge odpadke so pozneje odpeljali v zbirni center v Andražu.

Z nastopom toplejših dni so se pokazale tudi posledice zime na cestah, zato se je začela sanacija poškodb in udarnih jam. Trenutno poteka asfaltiranje najbolj kritičnih poškodb, v naslednji fazi pa bo občina začela izvajati predvsem najnujnejša dela pri vzdrževanju bankin in gramoziranju. Pometeni so pločniki in javne površine ob robnikih, saj je od zimskega posipanja cest ostalo precej peska. Na novo je nameščenih kar nekaj prometnih znakov, posebna pozornost je bila usmerjena v ureditev prometne signalizacije na železniških prehodih. Urejenih in razširjenih je sedem ekoloških otokov. V parku Šenek so odstranjene smreke, ki jih je okužil lubadar, saj je obstajala nevarnost, da se ta razširi iz obolelih na zdrava drevesa. Po odredbi gozdarja so bili odstranjeni tudi posušeni hrasti, ki so predstavljali potencialno nevarnost za obiskovalce in sprehajalce. Trenutno poteka tudi obnova poškodovanih

V voznem parku režijskega obrata je tudi stroj za pometanje

klopi. Obrezana so bila drevesa v okolici občinske stavbe, na avtobusni postaji v centru Polzele, pri šoli in v parku pri spomeniku.

Ob vseh naštetih dejavnostih potekajo vseskozi tudi dejavnosti za zagotavljanje čistoče in podobe javnih ter drugih površin, in sicer vsakotedensko čiščenje ekoloških otokov, izpraznjevanje košev za smeti in pasje iztrebke, pometanje javnih površin, čiščenje avtobusnih postaj, površin v parku Šenek, poti ob Savinji, vzdrževanje pokopališč Polzela in Andraž, okolice gradu Komenda, hiše Neže Maurer… ���������������������������������������������������������������������������������������������������� Matjaž Murgelj

Gasilska društva bogatejša za dva ducata novih gasilcev pripravnikov V nedeljo, 12. aprila, je v Zadružnem domu v Ločici ob Savinji potekala sklepna vaja osnovnega tečaja Gasilskega poveljstva Občine Polzela.

O

snovni tečaj je opravilo vseh 24 tečajnikov, ki so se začeli kontinuirano izobraževati novembra lani. Skozi ves tečaj so predavatelji in inštruktorji dajali poudarek osnovnemu znanju, ki ga gasilec operativec mora imeti za uspešno delo v gasilskem timu. Pomemben del izobraževanja je bilo tudi ozaveščanje novih gasilcev pripravnikov o tesnem sodelovanju gasilskih enot Občine Polzela, z enim skupnim ciljem: pomoč sočloveku v nesreči. Večina usposabljanja je potekala znotraj matičnih PGD, skupne vaje vseh treh enot pa so tečajnikom dale občutek kolegialnosti oz. tovarištva pri našem poslanstvu.

Aktivnosti za vstop v notranji prostor – nastavitev curka

Dostop v zadimljen notranji prostor, kje je požar nastal.

Predpostavka sklepne vaje je bil požar v kleti objekta, ki se je razširil na leseno ostrešje. Tečajniki so izvedli gašenje, hlajenje in varovanje ostrešja, vstop v notranji prostor, kjer so pogasili ogenj in prezračili prostor, sledila je dobava požarne vode iz potoka Struge.

Svoje delo so odlično opravili in pokazali obilo znanja, kar so pohvalili poveljniki vseh treh PGD, kot tudi poveljnik GPO Polzela Lado Košec in namestnik poveljnika GPO Polzela Ivi Kotnik.

Priprava tečajnikov na zaključno vajo 6 POLZELAN

������������������������������������������������������������������������ Klemen Cvirn, Mateja Ločičnik

APRIL 2015

AKTUALNO

Pot v Camino de Santiago de Compostela

N

a našem medgeneracijskem srečanju 2. aprila smo imeli priložnost preživeti prijetno popoldne ob zanimivem predavanju Sonje Kronovšek, ki nam je opisala svoje romanje v Camino de Santiago de Compostela ali po Jakobovi poti.

Povedala je, da se je njeno romanje začelo na vstopni točki Roncesvalles na špansko-francoski meji, od koder se je pot vila nekaj več kot 780 km čez Pireneje, po skoraj celi severni strani Španije do Santiaga de Compostela. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je poleg Jeruzalema in Rima tretja največja krščanska romarska pot.

Mesto Santiago de Compostela je nastalo po legendi o pastirju, ki je nad poljem videval veliko zvezdo. Misleč, da je tam zaklad, so na tem mestu našli posmrtne ostanke apostola Jakoba, in ti so še danes shranjeni v veličastni katedrali z njegovim imenom na Plaza del Obradorio.

Romarska pot je nastala na pobudo kralja Alfonza II. v 9. stoletju za krepitev vere in boja proti islamu ter brezbožnosti. Kralj pa je pot prehodil tudi sam. Njegovemu zgledu so sledili še drugi eminentni ljudje, med njimi Karel Veliki, Napoleon, Frančišek Asiški, papež Janez 23., papež Janez Pavel II., med znanimi Slovenci pa grof Ulrich s spremstvom.

To svetišče v Galiciji, na severu Španije, obiščejo peš, s kolesi ali konji milijoni romarjev z vseh koncev sveta, na leto približno 240.000 ljudi.

Leta 1985 je tudi Unesco vključil Jakobovo pot med svetovno dediščino, in leta 1987 je Svet Evrope priznal kulturno pomembnost poti, ki prečka vso Evropo s ciljem v Santiagu, ter jo poimenoval »Evropska pot pobožnosti«.

Na simbolni ravni uspešno prehojeno pot označuje Jakobova školjka. Školjka je v srednjem veku predstavljala opravljeno romanje v Compostelo, in romarji so si jo s ponosom pripenjali na oblačila ali vgrajevali v hišne zidove. Ohranila se je vse do današnjih dni kot simbol Jakobove poti. Tudi Sonja jo je prinesla s seboj.

Poleg školjke smo si obiskovalci predavanja lahko ogledali tudi romarski potni list, kamor romar vnese uradne žige prenočišč in večjih mest. Potni list romarju zagotavlja evidenco, kje je spal, saj praviloma popotnik lahko spi le eno noč v istem kraju. Izpolnjeni žigi v romarskem

Obiskovalci so z zanimanjem poslušali predavanje

potnem listu so dokaz o prehojeni poti in podlaga za izdajo posebnega potrdila oziroma diplome. Za to je treba prehoditi najmanj 100 km.

Sonja Kronovšek pa je poleg materialnih spominov v besedi in sliki predstavila predvsem svoje spomine s poti, preživete v več kot mesecu dni. Občudovali smo lahko raznoliko špansko pokrajino, spoznali nekaj zgodovine, videli številne stare mostove, bogate in skromne cerkve, poslušali zanimive življenjske prigode romarjev, spoznali pravila prenočevanj in še mnogo drugih detajlov te zanimive poti.

Romanje se je končalo na rtu Finisterre (tako imenovani konec sveta), kjer romarji obredno in simbolično zažgejo svoja oblačila, ki so jih nosili med romanjem, in nato dalje še do Muxie.

Predavanje je bilo zelo zanimivo, in človeka preprosto ni pustilo ravnodušnega. Prehoditi 800 km poti peš pa zahteva veliko mero poguma in vzdržljivosti, česar ne zmore vsakdo.

Vabljeni na naše redno srečanje v četrtek, 7. maja ob 17. uri, ko bomo gostili Ico Krebar iz Makrobiotičnega društva Leon, avtorico knjig Zdrav duh v zdravem telesu, Kuharica za dušo in telo ter Živeti srečno brez parazitov. Podala nam bo veliko koristnih informacij za boljše počutje. ���������������������������������������������������������������������������������������������������� Marjana Šmajs

POLZELAN 7

APRIL 2015

AKTUALNO

Iz občinske knjižnice Savinjčani beremo 2014/2015 – povabilo na sklepno prireditev

S

e še spomnite, spoštovane in spoštovani, kako sem vas nagovorila novembra lani, ko sem vas povabila k branju za bralno značko odraslih Savinjčani beremo? Med drugim sem zapisala: V meni je sreča, ker je v naši dolini moč besede varno ugnezdena. In v meni je upanje, da boste tudi letos z nami.

In bili ste. Že zdaj hvala vsem, ki ste nam zaupali in ste se nam pustili voditi od knjige do knjige po našem izboru. Zdaj pa vas vabim, da oddate zapise o prebranem in si označite datum sklepne prireditve.

Dobimo se 11. maja 2015 ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Do danes je svojo navzočnost potrdilo kar 12 slovenskih avtorjev,

katerih dela ste brali. Med drugimi bodo z nami pater Karel Gržan, dr. Ana Krajnc, dr. Andrej Blatnik, seveda pa tudi tokrat pričakujemo župane vseh občin Spodnje Savinjske doline. Župan Občine Polzela Jože Kužnik bo zagotovo tudi tokrat z nami.

Kakšen bo kulturni program, naj ostane skrivnost. Prepričana pa sem, da vam bo tudi tokrat všeč, lepo in toplo v naši družbi. Naj bo čas do sklepne prireditve prijetno pričakovanje.

Lepo vas pozdravljam do takrat. �������������������������������������������������������������������������������������������������Jolanda Železnik

Tuareški večer v Občinski knjižnici Polzela V Občinski knjižnici Polzela smo gostili Miro DelavecTouhami in njenega soproga, Tuarega Abdela Touhamija.

M

ira Delavec Touhami, »Hči puščave«, kot jo imenujejo Tuaregi, je doma iz Mač pri Preddvoru na Gorenjskem. Diplomirala je na oddelku za slovenistiko in na oddelku za zgodovino. Je magistrica mednarodnih in diplomatskih študij, doktorica znanosti s področja literarnih ved in doktorica prava. Svojo raziskovalno dejavnost posveča predvsem Josipini Urbančič Turnograjski ter drugim ustvarjalkam in ženskim vprašanjem v 19. stoletju. Izpod njenega peresa sta izšli dve knjigi o Josipini: Nedolžnost in sila ter Šepet rdeče zofe.

Trenutno je zaposlena v Nemčiji kot učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture.

Predana je humanitarnemu delu, ljubezni do narave, človeka, zlasti do otrok, in do kulture. Njene humanitarne poti jo že deset let vodijo med Tuarege v Afriko, kamor potuje sama, in ne deluje prek nobene humanitarne organizacije. Tam je tudi našla dušo dvojčico – svojega moža Abdela Touhamija, Tuarega z juga Alžirije. V puščavi so jo pritegnili čarobnost in drugačnost, a tudi revščina in trpljenje, na katero se je odzvala. Deset let se že posveča pomoči in humanitarnim projektom za revne otroke in ženske v afriških državah. Vsako leto vsaj štirikrat dostavlja pomoč v obliki zdravil, hrane in otroških oblačil.

Gosta sta nam predstavila Mirino knjigo »Taraut en tenere – Hči puščave«, posvečeno Tuaregom. To je prva knjiga o Tuaregih v slovenščini, razdeljena je na več poglavij, v katerih je prikazana zgodovina ene izmed najstarejših kultur na svetu, njihov način življenja, vrednote, biseri iz zakladnice ljudskega izročila ter Mirini popotniški zapiski in razmišljanja iz dnevnika.

Mira Delavec Touhami s soprogom Abdelom Touhamijem

Mira in Abdel sta nam na izjemno zanimiv, duhovit in pristen način približala življenje Tuaregov, dotaknila pa sta se tudi težav, ki pestijo te nomade. Tuaregi se trudijo ohranjati tradicijo, čeprav je to na območjih, kjer živijo, težko. Podnebne spremembe jih silijo, da se premikajo, ker je lastno preživetje pogojeno s preživetjem njihovih čred koz, ovc in kamel. Ker pa živijo na območjih, bogatih z zlatom, uranom, nafto, zemeljskim plinom in ne nazadnje tudi z vodo, po vsem tem hlepi Zahod, zato na primer prihaja do slik, kot jo kaže dežela Niger: največja proizvajalka urana po količini in prva po stopnji revščine.

Glavna misel, ki nam jo je Mira želela skozi večer posredovati, je: »Vse se da, vendar naj nas pri naših dejanjih vodi srce.« To je njen preverjeni recept za srečo. ������������������������������������������������������������������������������������������������������Renata Novak

Prisluhnimo pravljici

M

arčevsko srečanje je bilo velikonočno obarvano. Prisluhnili smo težavam zajčka Pabla, ki je obupan iskal jajčka. Rad bi jih namreč pobarval. Vendar kokoši jajc niso znesle, raca, goska in golobica pa mu jih niso dale. Le žabica mu je ponudila svoja, a bila so predrobcena. In tako je Pablo prišel do ideje, da lahko naredi svoja – čokoladna jajčka.

Nekaj jih je podaril tudi nam. Mi pa smo pridno ustvarjali piščančke, kokoške in petelinčke, ki jih lahko napolnimo s pirhi ali sladkimi dobrotami.

������������������������������������������������������������������������������������������������������Renata Novak

8 POLZELAN

Izdelki najmlajših

APRIL 2015

AKTUALNO

Iz upravne enote Žalec Za vse tiste, ki razmišljate o poroki!

V

onj pomladi s sabo prinaša tudi čas, ko se zaljubljeni pari najpogosteje odločajo za velik korak – poroko.

Poročni dan je zagotovo eden izmed posebnih in najlepših dogodkov v življenju. To je dan, ko si zaročenca želita, da bi bilo vse popolno, edinstveno in nepozabno. Poroka zahteva številne priprave in dobro organizacijo. Prva vprašanja zaročencev so zagotovo, kje in kdaj se poročiti. Ali se poročiti v uradnem prostoru za sklepanje zakonske zveze ali zunaj uradnih prostorov, med tednom ali v soboto?

Na območju Upravne enote Žalec imamo določenih več uradnih prostorov za poročne obrede, bodoči zakonci lahko izbirajo med: • gotsko dvorano v gradu Komenda na Polzeli, • poročnim salonom v Savinovi hiši v Žalcu, • salonom v Schwentnerjevi hiši na Vranskem in • sejno sobo Upravne enote Žalec na naslovu Ulica Savinjske čete 5, Žalec.

Zakonsko zvezo se lahko sklene med tednom na sedežu Upravne enote Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, ob sredah med 10.00 in 16.30 ter ob petkih med 10.00 in 12.30. Ob sobotah se sklepajo zakonske zveze v zgoraj navedenih uradnih prostorih med 10. in 19. uro. Poročni obredi se ne izvajajo na dan, ki je praznik ali dela prost dan v Republiki Sloveniji. Stroškov v zvezi s tem ni, saj so dokumenti in dejanja za sklenitev zakonske zveze oproščeni plačila upravne takse. Če imata bodoča zakonca željo dahniti usodni da na nekem posebnem mestu ob posebnem času – poroka zunaj uradnih prostorov ali zunaj uradnega časa za sklepanje zakonske zveze, lahko svojo željo posredujeta upravni enoti, pod pogojem, da navedeta za to opravičljive razloge (na primer huda bolezen), oziroma tudi iz drugih razlogov, če se to dovoli glede na možnosti upravne enote. V tem primeru je na Upravno enoto Žalec treba vložiti vlogo 30 dni pred nameravano sklenitvijo zakonske zveze. Vlogi je treba priložiti tudi soglasje za uporabo lokacije in poravnati stroške za sklenitev zakonske zveze v znesku 170

Malteška poroka na gradu Komenda

Gotska dvorana na gradu Komenda

evrov (v primeru sklenitve zakonske zveze zunaj uradnih prostorov zaradi opravičljivih razlogov, kot že navedeno npr. huda bolezen, ni povečanih stroškov za bodoča zakonca). Drugi stroški, ki so povezani s sklenitvijo zakonske zveze zunaj uradnih prostorov (npr. najem prostora in dodatna ponudba), so na strani mladoporočencev v dogovoru z lastnikom prostora.

Za prijavo sklenitve zakonske zveze se oba bodoča zakonca zglasita na sedežu Upravne enote Žalec, v pisarni št. 2 (pritličje), pri tem pa, če sta slovenska državljana, potrebujeta le: • osebni dokument s fotografijo in • podatke o pričah (osebno ime, datum rojstva, stalno prebivališče).

Če je bil kateri od bodočih zakoncev že poročen in upravni organ ne razpolaga z dokazilom o prenehanju zakonske zveze, mora predložiti tudi dokazilo o prenehanju prejšnje zakonske zveze.

Datum sklenitve zakonske zveze izbereta bodoča zakonca med prostimi termini, ura pa se določi glede na vrstni red prijav. Sklenitve zakonske zveze si namreč sledijo v strnjenem časovnem zaporedju.

Ko se bodoča zakonca odločita za prost termin, uradna oseba sestavi zapisnik o prijavi sklenitve zakonske zveze.

Tujec, ki se želi poročiti pri nas, mora poleg identifikacijskega dokumenta priložiti še potrdilo o državljanstvu (če tega ne izkazuje identifikacijski dokument), izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo, da po pravu države, katere državljan je, ne obstajajo zadržki za sklenitev zakonske zveze, in potrdilo, da je samskega stanu. Vse listine, ki ne smejo biti starejše od šestih mesecev, morajo biti prevedene v slovenski jezik in overjene v skladu z določili Zakona o overitvi listin v mednarodnem prometu. Pogoj, da listina ne sme biti starejša od šestih mesecev, ne velja za listine, izdane v državah, kjer se izpisek izda praviloma samo enkrat in dokazuje le posamično matično dejstvo, ne pa osebnega statusa.

Za sklenitev zakonske zveze je potrebna navzočnost obeh bodočih zakoncev, dveh prič, načelnika upravne enote ali od njega pooblaščene osebe in matičarja. Velja omeniti, da poročni prstani niso več obvezni.

Morda niste vedeli, da se zakonska zveza lahko izjemoma sklene tudi po pooblaščencu, kar pa mora odobriti upravna enota, kjer se zakonska zveza sklepa. Priča pri sklepanju zakonske zveze je lahko vsaka oseba (tudi sorodnik mladoporočencev), ki ima poslovno sposobnost. Če zaročenca ne razumeta slovenskega jezika, mora biti navzoč še tolmač, ki ga določi upravna enota na stroške bodočih zakoncev. Obred sklenitve zakonske zveze traja okrog 20 minut in je lahko prilagojen željam mladoporočencev.

A če se malo pošalim, bo tako matičarjem kot tudi pooblaščencem za sklepanje zakonskih zvez ljubezen mladoporočencev pri tem delu dala veliko spodbudo. Vabimo vas, da se pri načrtovanju vašega posebnega dogodka ali če imate dodatna vprašanja, oglasite na našo upravno enoto, nas pokličete na tel. št. 713 51 20 ali nam pišete na e-naslov ue.zalec@gov.si. ��������������������������������������������������������������������������������������������������� Simona Stanter POLZELAN 9

APRIL 2015

AKTUALNO

Iz centra za socialno delo Žalec Izredna denarna socialna pomoč

socialne pomoči oziroma najpozneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če novo vlogo vložite pred potekom roka 30 dni. Pomoč je treba porabiti v roku 30 dni od prejema. Če upravičenec ne predloži dokazila o namenski porabi v postavljenem roku ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku 30 dni od prejema, ne more uveljaviti nove izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče ali višje sile. Če upravičenec prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora ostanek sredstev vrniti v proračun v roku 15 dni po porabi sredstev, drugače se šteje, da namenska poraba ni bila dokazana.

Namen izredne denarne socialne pomoči je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Namenjena je tudi v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znajde v položaju materialne ogroženosti.

Z

akon ne določa, kaj je trenutna materialna ogroženost, zaradi česar se o tem odloča po prostem preudarku, kar pomeni, da se v vsakem posamičnem primeru ugotavlja, ali je ta oseba v položaju materialne ogroženosti.

Po prejetju izredne socialne pomočile je vaša dolžnost predložiti dokazilo o namenski porabi v roku 45 dni po prejetju izredne denarne

�������������������������������������������������������������������������� Alja Vipotnik, Sabina Jerman

Iz doma upokojencev Polzela Velika noč in z njo povezani običaji

V

elikonočne tradicije se od države do države v veliki meri razlikujejo.

Pri nas se razlikujejo že po pokrajinah. Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Priprave se začno že dober teden pred praznovanjem velike noči, ko začnemo izdelovati butare, ki so del slovenske krščanske velikonočne simbolike.

Stanovalci Doma upokojencev Polzela so skupaj z zaposlenimi izdelali veliko butar. Vsak od stanovalcev je prejel svojo butaro. Ene so bile bolj pisane, druge z več rožami, spet tretje bolj iz zelenja ...

V četrtek in petek pred veliko nočjo so začeli barvati jajca. Stanovalci so jih skupaj z zaposlenimi barvali po gospodinjskih skupnostih, drugi pa so imeli delavnice na oddelku. Uporabili so več tehnik barvanja, kot je barvanje s čebulnimi olupki, barvanje s krep papirjem in industrijskimi barvami. Vseh pirhov je bilo kar 260.

Na velikonočno nedeljo je bila v kristalni dvorani velikonočna maša.

Maševal je Polzelski župnik Jože Kovačec, somaševal pa je domski župnik, gospod Janez Bračun. Mašo je spremljal tudi domski pevski zbor Šeneški glas pod taktirko Brede Kralj in Moški pevski zbor s Polzele pod vodstvom organistke Mije Novak. Pri transportu stanovalcev na mašo so pomagali Anja in Tatjana Ožir ter Domen Kralj.

Stanovalci izdelovali butare

Ob tej priložnosti se vsem sodelujočim iskreno zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi velikonočne maše. Še posebej pa gre zahvala župniku Jožetu Kovačcu za duhovno in karizmatično vodeno mašo, ki je stanovalcem prinesla mnogo veselja, moči ter veliko upanja boleznim navkljub. ��������������������������������������������������������������������������������������������������������Nevenka Šalamon

Županov sprejem za novorojence, rojene v letu 2014, in njihove starše, SREDA, 6. MAJ OB 18. URI na gradu Komenda.

Na grajskem dvorišču bo župan Jože Kužnik izrekel dobrodošlico najmlajšim občankam in občanom Občine Polzela.

Seveda bo našel kakšno spodbudno besedo tudi za starše.

Lepo vabljeni novorojenčki rojeni v letu 2014 skupaj s starši.

10 POLZELAN

APRIL 2015

F

GOSPODARSTVO

Gospodarstvo

Dobra novica: ACH, Elan, Polzela in Adria Airways banki Merrill Lynch DUTB uradno sporoča: Prodali smo prvi paket terjatev Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in ameriška banka Bank of America, Merrill Lynch International Limited (BAMLI) sta danes podpisali pogodbo o prodaji terjatev do štirih podjetij. Gre za terjatve do podjetij Protejin skupine ACH, Elan, Polzela in Adria Airways, so uradno sporočili iz slabe banke.

D

a DUTB kupčka slabe in boljše terjatve ter jih sestavlja v svežnje, da je treba torej za češnjo na torti kupiti tudi kakšno gnilo jabolko, smo sicer napovedali že na začetku marca v članku: Kdo bi kupil terjatve do ACH, Elana in Adrie v svežnju in koliko nas bo to stalo?

Prodajni postopek, ki ga je na začetku februarja uvedel DUTB, je pritegnil veliko zanimanja mednarodnih in domačih vlagateljev, pravijo v DUTB. Na podlagi prejetih nezavezujočih ponudb je DUTB za nadaljnjo obravnavo oblikoval paket štirih naložb. V zadnji fazi postopka so bili najboljši ponudniki povabljeni, da oddajo končne zavezujoče ponudbe.

Med njimi je DUTB izbral najboljšo. Kupnine zaradi zagotavljanja skladnosti s predpisi na strani kupca DUTB ne more razkriti.

Po naših neuradnih informacijah pa je bil paket terjatev prodan za več kot 70 odstotkov skupne vrednosti terjatev, torej slabih 130 milijonov evrov. Poleg tega pa bo kupec poravnal tudi 12 milijonov državne pomoči, ki jo mora po odločbi evropske komisije Elan vrniti državi.

Sklenjeni posel vključuje možnost, da v primeru Polzele kupec pridobi tudi kapitalske deleže DUTB. Posel ne vključuje kapitalskih deležev DUTB v družbi Adria Airways, proces prodaje teh deležev bo še naprej potekal v sklopu postopka, ki ga usmerja Slovenski državni holding.

Dr. Nyberg, predsednik upravnega odbora DUTB, je o sklenjenem poslu povedal: »Zelo me veseli, da je bil posel uspešno sklenjen. Zaradi dela DUTB na področju prestrukturiranja se je vrednost teh primerov v zadnjih 15 mesecih močno povečala. Posebno sem vesel za razvoj primera ACH, pri katerem je bila ustvarjena izjemna dodana vrednost.

Spomnimo, da je bil ACH v trenutku, ko je DUTB prevzel njegove terjatve, na robu stečaja. Prav tako me zelo veseli, da BAMLI vstopa v Slovenijo kot investitor. Gre za zaupanja vrednega, izkušenega partnerja s pomembno finančno močjo. Prepričan sem, da bo novi lastnik nadaljeval delo, ki ga je začel DUTB.« Torbjörn Månsson, glavni izvršni direktor DUTB, je dodal: »Sklenjen posel bo pozitivno prispeval k izpolnjevanju strateškega načrta in ciljev DUTB. Prepričani smo, da bo pripomogel k izboljševanju zaupanja vlagateljev in povečal njihovo pripravljenost za sklepanje poslov v Sloveniji. DUTB ima v obravnavi terjatve številnih družb, katerih zdajšnji ali nekdanji lastniki bodisi niso bili zmožni bodisi niso bili pripravljeni vlagati v osnovne dejavnosti svojih družb. V prihodnosti bo odločilno pritegniti še več kapitala za naložbe v družbe, ki jih upravlja DUTB. Če pogledamo širše, Slovenija za rast svojega gospodarstva potrebuje tako domači kot tudi tuji kapital.« ������������������������������������������������������������������������������������������������������Breda Plaskan Vir: Finance

Prispevki … Plačati ali ne?

Inšpektorji iz leta v leto opažajo več kršitev, a dodajajo, da imajo zvezane roke Konec lanskega decembra so slovenska podjetja dolgovala za 435 milijonov evrov prispevkov za socialno varnost. Znesek neplačanih prispevkov se je lani sicer drugo leto zapored zmanjšal, a še vedno vztraja na visoki ravni – s tem denarjem bi recimo lahko kupili 545 milijonov osnovnošolskih malic. To pomeni, da bi lahko vsakemu osnovnošolcu 17 let plačevali dopoldansko malico. Ali v Sloveniji plačevanje plač in prispevkov sploh kdo sistematično nadzoruje?

Ali neplačnike plač sploh lahko kdo prisili v plačilo? Smo se iz preteklosti sploh kaj naučili?

M

edtem ko vlada snuje davčno reformo, smo pogledali, kaj vse je še vedno narobe pri (ne)plačevanju plač in prispevkov. Se spominjate zgodb o Hildi Tovšak, Zdenku Pavčku in številnih drugih?

Zgodb o zaposlenih, ki več mesecev niso dobivali plač, prav tako niso imeli plačanih prispevkov za socialno varnost? Če ste mislili, da je bila to dovolj velika šola in so stvari zdaj drugačne, ste se ušteli.

Kdo nadzoruje kaj in kdaj? Na področju prispevkov za socialno varnost gre za dve kategoriji delodajalcev, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, pravijo na finančni upravi (Furs): 1. za delodajalce, ki oddajo obračune prispevkov, pa jih zaradi različnih okoliščin ne morejo ali ne želijo poravnati; 2. za delodajalce, ki svojih obveznosti oddaje obračunov prispevkov ne izpolnjujejo (ne oddajajo obrazcev Rek). Lažje delo ima finančna uprava s tistimi, ki ne plačujejo prispevkov, saj jih v to lahko »prisili« z izvršbo.

Delodajalcev, ki niso plačevali socialnih prispevkov, je bilo leta 2013 (novejših podatkov še ni) okoli pet odstotkov. Ta kategorija neplačnikov naj bi se razmeroma hitro znašla na Fursovem radarju, ki lahko sproži izvršbo.

Zaradi neplačil davkov in prispevkov je Furs leta 2013 stečaj predlagal za 193 dolžnikov, do julija lani pa za 94 dolžnikov.

Težje delo: tisti, ki uradno ne plačajo plač Po podatkih Fursa v letu 2013 (podatkov za lani še ni) delodajalci obračunov prispevkov niso oddali za 17 tisoč zaposlenih. To pomeni, da tem ni bila izplačana plača ali pa jim »uradno« ni bila izplačana (nekateri namreč zaposlenim neto plačo nakažejo iz drugih podjetij, pri tem pa ne plačajo prispevkov). Koliko je takih? »Furs v svojih bazah ne razpolaga s podatkom o tem, ali so bile plače pri delodajalcih izplačane ali ne.

Zato je treba izvesti nadzor, v katerem se dejansko preverja, ali so bile plače izplačane ali ne. V davčnih inšpekcijskih nadzorih v večini primerov ugotavljamo, da so bile plače zaposlenim izplačane, pri tem pa obračuni davčnih odtegljajev in obračuni prispevkov za socialno varnost za dohodke iz delovnega razmerja (obrazci Rek) davčnemu organu niso predloženi in posledično za zaposlene tudi niso bili plačani prispevki za socialno varnost ter akontacije dohodnine,« pojasnjujejo na Fursu.

In potem pridejo brezzobi tigri Podatke o teh delodajalcih finančna uprava posreduje inšpektoratu za delo. »Ta je pristojen za opravljanje nadzora nad izvajanjem določb zakona, ki ureja delovna razmerja in določa, da se plača plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od meseca dni, in da se plača izplača najpozneje v 18 dneh po izteku plačilnega obdobja,« pravijo na Fursu. Tu pa se zaplet šele dobro začne: tudi če delodajalec zaposlenemu dolguje denimo štiri plače, inšpektorat za delo nima nobenega instrumenta, s katerim bi delodajalca prisilil k plačilu. Lahko ga le oglobi, plače pa mora zaposleni izterjati v civilni tožbi. A kot lahko preberete v komentarju, je v praksi to mnogo teže, kot se sliši.

POLZELAN 11

APRIL 2015

Inšpektorat: Naša pooblastila so omejena Na inšpektoratu za delo pravijo, da imajo dela iz leta v leto več – še sploh na področju kršitev, povezanih z neizplačili plač in regresa za letni dopust. Lani so jih imeli več kot 3500. Če niso izplačane plače, seveda pomeni, da niso plačani niti prispevki. »Inšpektorat ima pri kršitvah v zvezi s plačili za delo omejene pristojnosti – ukrepa lahko zgolj v prekrškovnem postopku, nima pa na voljo ukrepa, s katerim bi delodajalca neposredno prisilil k poplačilu terjatev, če jih delodajalec kljub globi ne poravna,« pravijo na inšpektoratu. Delodajalca lahko tudi ovadijo, a se zaplete na sodišču: »Na žalost ugotavljamo, da sodišča, pa tudi že tožilstvo, večkrat ne vidijo naklepa, ki je potreben za potrditev suma storitve kaznivega dejanja, enako kot inšpektorji, čeprav veliko takšnih delodajalcev ustanavlja nova podjetja, prek katerih potem poslujejo.« Lani so vložili 86 kazenskih ovadb.

Kako preverite, ali imate plačane prispevke Za preverjanje, ali imate plačane prispevke za socialno varnost, imate na voljo tri možnosti.

1. Elektronsko prek sistema eDavki (edavki.durs.si). Zavezanec mora biti identificiran kot uporabnik eDavkov, kar lahko postane vsakdo.

Na strani kliknite na Izberi obrazec za oddajo novega dokumenta in povsem spodaj izberite možnost IREK-21 – Vloga za razkritje podatkov o obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja. Vlogo nato oddate s klikom.

2. Elektronsko prek svojega pooblaščenca, ki je identificiran kot uporabnik eDavkov. Nadaljnji postopek je enak kot zgoraj. Podrobnosti o postopku pooblaščanja so na voljo na spletu (edavki.durs.si).

3. Obisk davčne izpostave, kjer vam izpis načeloma pripravijo takoj ali pa ga pošljejo po pošti. ������������������������������������������������������������������������������������������������������Breda Plaskan Vir: Finance

Davčna reforma za boljše poslovno okolje, ne le za polnjenje proračuna GZS pozdravlja napoved davčne reforme, vendar opozarja na ključni cilj, to je atraktivnejše poslovno okolje.

plošna napoved smeri sprememb pri zasnovi davčne reforme, ki je bila danes predstavljena na Ekonomsko-socialnem svetu, je prava.

Tudi podatki kažejo, da je nujna drugačna porazdelitev davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem; ne pa nenehno zviševanje bremen gospodarstva. Zlasti je v Sloveniji preveč obdavčeno delo.

Dejstvo je, da je slovensko gospodarsko okolje med bolj obremenjenimi, sploh glede na delež stroškov dela v bruto dodani vrednosti, kjer smo na prvem mestu med državami članicami EU. Prav tako smo med prvimi šestimi državami članicami EU, v energetsko intenzivnih panogah

S

12 POLZELAN

GOSPODARSTVO

po stroških energije v bruto dodani vrednosti, predvsem zaradi visokih prispevkov (za učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije ipd.).

Opozarjamo, da je treba imeti pred očmi ti dve dejstvi in da je podatek o davčnih bremenih kot deležu v bruto dodani vrednosti za gospodarstvo izjemno pomemben ter žal tudi negativen kazalnik.

Davčna politika je ključna za poslovno okolje Država se je, sodeč po vladnem gradivu, očitno v prvem koraku zavzela predvsem za polnjenje proračunskih blagajn, brez sočasnega zniževanja prispevkov, ki naše poslovno okolje delajo najbolj neprivlačno in drago.

Do prerazporeditve davčnih bremen pa mora priti v enem koraku, ne zaporedoma. Pospeševanje gospodarske aktivnosti mora postati eno izmed temeljnih načel davčne reforme.

Ni celovitega pregleda vseh bremen gospodarstva Obenem želimo, kljub naši splošni podpori davčni reformi, v zvezi s predlogom načrta izpostaviti, da opažamo pomanjkljivosti pri pristopu k aktivnostim. Po naši oceni je načrt premalo ambiciozen. V prvi vrsti aktivnosti ne predvidevajo sprememb na področju določenih posrednih davkov (okoljski prispevki, obremenitve gospodarstva za razna dodatna plačila, kot so komunalščine, omrežnine in druge občinske dajatve itd.)

Po naši oceni vse to spada h konceptu sprememb na davčnem področju, njihov vpliv pa nikakor ni zanemarljiv. Še danes namreč nimamo celovitega pregleda nad vsemi bremeni, ki bremenijo gospodarstvo.

Ne pristajamo več na «Vsako delo šteje» s figo v žepu GZS že več let zahteva razbremenitev predvsem na področju plač in prispevkov. V tem segmentu smo podpirali koncept »Vsako delo šteje«.

A pri tem smo zahtevali vzajemnost in enakomernejšo obremenitve vseh zavarovancev: več pobranih davkov in prispevkov od različnih oblik dela v zameno za zniževanje obremenitve rednih oblik dela – torej pogodbe o zaposlitvi. Ta vzajemnost se do zdaj ni zgodila. Kot dodatne rešitve predlagamo tudi davčno razbremenitev najnižjega dohodninskega razreda in uvedbo socialne kapice, kot prag za najvišjo tovrstno obdavčitev.

Ob davčnih blagajnah zahtevamo nižje stopnje Ni jasno, kako bo in ali sploh bo z uvedbo davčnih blagajn prišlo do razbremenjevanja gospodarstva, vsaj v določenih dejavnostih. Izpostavljamo, da je GZS vseskozi poudarjala pomen davčnih blagajn, in to hkrati v povezavi z razbremenjevanjem gospodarstva. Zlasti opozarjamo na nevtralizacijo učinkov stroškov uvajanja davčnih blagajn za gospodarstvo. Po naši oceni bi tudi subvencioniranje ali kakršnokoli drugačno prevzemanje stroškov, povezanih z uvedbo davčnih blagajn, za državni proračun imelo pozitiven učinek. Ob tem pa je takoj treba začeti tudi aktivnosti v smeri zmanjševanja administracije, ki bi jih uvedba davčnih blagajn lahko dodatno omogočila. Žal pa je v gradivu zapisano zgolj: povečati obseg pobranih davkov ob nespremenjenih davčnih stopnjah pri uvedbi davčnih blagajn. ������������������������������������������������������������������������������������������������������Breda Plaskan Vir: GZS

APRIL 2015

GOSPODARSTVO

V Avstriji do neplačevanja socialnih prispevkov ne poznajo milosti Kako v Avstriji obračunajo s podjetji, ki svojim zaposlenim ne plačajo prispevkov? Jih pošljejo v stečaj?

J

ih preganja tožilstvo? Vse to. Podjetje gre lahko hitro, v nekaj mesecih v stečaj, direktorja lahko kazensko preganjajo in mora za plačilo prispevkov tudi osebno jamčiti. »Načeloma je Avstrija pri prispevkih kar stroga,« pravi Johann Picej, davčni svetovalec iz Celovca, ki nam je tudi opisal, kakšen je postopek, če podjetje socialnih prispevkov ne plača.

Johann Picej, davčni svetovalec iz Celovca: Lastnik podjetja oziroma odgovorna oseba je v Avstriji tudi kazensko odgovorna, če prispevkov ne poravna. Za plačilo prispevkov mora odgovorna oseba tudi osebno jamčiti.

Zavarovalnice, ki jim podjetje dolguje denar za prispevke, po mesecu dni pošljejo opomin. Če plačila ni, zavarovalnica v dveh do treh mesecih lahko sproži stečaj podjetja. Lastnik podjetja oziroma odgovorna oseba je tudi kazensko odgovorna, če prispevkov ne poravna, za plačilo prispevkov tudi osebno jamči. Postopki lahko stečejo tudi hitreje, odvisno od velikosti podjetja. Če je podjetje večje, zavarovalnice ukrepajo hitreje, saj v nasprotnem primeru tvegajo, da si bo podjetje nakopičilo še večji dolg. Zadnje je tudi najpomembnejša razlika med Slovenijo in Avstrijo. Če podjetje tri mesece ne plača prispevkov, je velika verjetnost, da jih tudi v prihodnje ne bo. V Avstriji taka podjetja zaprejo, preden se nakopičijo milijonski dolgovi, v Sloveniji pa smo v preteklosti dobili vegrade in viatorje in vektorje. V Avstriji poleg finančne policije in davčne uprave to urejajo tudi zdravstvene zavarovalnice same. Te so močnejše kot slovenski delovni inšpektorat ali finančna uprava. Inšpektorat je, kot ugotavljamo v sosednjem članku, v primeru neplačnikov socialnih prispevkov skoraj brez zob. V Avstriji ob neplačevanju prispevkov finančna policija dobi tudi enake pristojnosti kot kriminalistična policija. Lani je avstrijska policija zaradi neplačevanja socialnih prispevkov po podatkih

njihovega finančnega ministrstva preganjala 313 ljudi. V zaporu ni končal nihče, dobili pa so pogojne zaporne kazni.

Tudi v Avstriji največ težav pri gradbincih Čeprav je področje urejeno zelo strogo, pa vseeno tudi v Avstriji obstajajo podjetja, ki socialnih prispevkov ne plačujejo, pove podjetnik iz Avstrije, ki ne želi biti imenovan. »Predvsem se težava neplačevanja prispevkov pojavlja pri gradbincih. Kdor dobi kak večji projekt in na hitro potrebuje 50 delavcev, je že pri minimalni plači lahko hitro dolžan okoli 200 tisočakov dunajskemu WGKK (zdravstvena zavarovalnica). Načeloma pošljejo prvi opomin, potem pa v treh do šestih mesecih dobijo odločbo sodišča za izterjavo dolgov in pregon odgovornih oseb. Stečaj je neizogiben po najpozneje šestih do 12 mesecih,« pove sogovornik.

Terjajo vsak cent Kot pravi sogovornik, ima Avstrija to zelo avtomatizirano. »Iz prve roke poznam primer, kako učinkovito deluje avtomatizem. Lahko si nakoplješ težave, če plačaš napačen znesek in si jim dolžan denimo 0,01 evra. Ne pustijo te pri miru, dokler ne plačaš.« V Avstriji socialne prispevke sicer nakazujejo zdravstvenim zavarovalnicam in tako tudi ni nekega centralnega sistema, iz katerega bi bilo razvidno, koliko podjetja dolgujejo.

Davčna uprava je prijaznejša »Kar zadeva davčno upravo oziroma Finanzamt, pa je Avstrija solidno prijazna. Zaradi tisoč evrov te ne bodo poslali kar takoj v stečaj, ni pa dobro, da si jim dolžan,« pravi podjetnik iz Avstrije. A dodaja, da je odvisno, za kakšne davke gre ter kakšne so višine neplačanih obveznosti.

Velja pa, da se z davčno upravo v Avstriji da pogovarjati. Če ima podjetje težave in ne more odvesti davkov zaradi likvidnostnih težav, dobi denimo možnosti obročnega odplačila. ������������������������������������������������������������������������������������������������������Breda Plaskan Vir: Finance

Maltezanka v

PAPIRNICA IN DARILNI BUTIK

Tu CENTER POLZELA ( zraven frizerskega salona )

OTVORITEV 4. maj 2015

OTVORITVENI POPUSTI !

070 760 808

mail: papirnica.maltezanka@gmail.com POLZELAN 13

APRIL 2015

GOSPODARSTVO

MKL Systems:

GARAŽNA VRATA

Od 975€ z vključeno montažo.

- 2x barvana - izbira vzorca lamel brez doplačila - najtišji in hiter pogon - v celoti izolativna vrata - 2 daljinca

GRADITE ALI OBNAVLJATE?

Naredite to kvalitetno in hkrati racionalno, z najvarčnejšim profilom na trgu.

Serijsko nudimo: - PVC in ALU stavbno pohištvo - troslojna zasteklitev – prevodnost Ug=0,5 W/m2K - TGI distančnik – proti zarositvi - skrito okovje - 6 komor, 3 zaporedna tesnila - mikroprezračevanje - ACRYL Color barvni nanos (20-letna garancija na barvo profila) - varčna vgradnja za ceno navadne vgradnje

Akcija ALU/ALU protivlomnih vrat do 31.5.2015!

Pokličite nas za ponudbo in izmero na Vašem objektu ali nas obiščite v salonu Šempeter PC Pluton.

Brezplačna tel. številka:

080 34 20

(dosegljivi smo vedno) 14 POLZELAN

APRIL 2015

a

KMETIJSTVO

Kmetijstvo

Pridelava živinske krme Setev koruze setvi koruze je bilo že veliko povedanega, tudi izkušenj s pridelovanjem te rastline je veliko, vseeno pa ni nikoli odveč opozarjati, da koruze, čeprav je zelo prilagodljiva rastlina, nikakor ne moremo sejati prav na vsako njivo.

Koruzi najbolj ugaja setev na srednje težka in dobro odcedna tla pri pH 5–8. Neprimerna so težka, slabo zračna tla, s katerih voda slabo odteka. Ravno tako so za koruzo neprimerna lahka, peščena tla, saj imajo zaradi neugodnih fizikalnih in kemijskih lastnosti (premalo organskih snovi, kalija, kalcija) majhno kapaciteto zadrževanja vode. Za uspešno pridelovanje koruze je pomembna ustrezna reakcija tal (pH), ki mora biti med 5–8, in dobra založenost tal s hranili ter organskimi snovmi.

O

Obdelava tal

Obdelava tal Priporočamo globoko jesensko oranje, ki ima pozitiven vpliv na vezavo padavin skozi zimo. Premrznitev tal ima tudi pozitiven učinek na strukturo. Spomladi takoj, ko je to možno, tla prevlečemo in zapremo brazde, da zmanjšamo izhlapevanje vode. Spomladansko in poletno oranje tal pred setvijo koruze ni priporočljivo. Že nekoč so vedeli, da je koruza okopavina, rekli so celo, da je eno okopavanje enakovredno gnojenju. V novejšem času, z razvojem fitofarmacevtskih sredstev, smo pozabili na okopavanje, zdaj pa, tudi zaradi vse pogostejših suš in zaradi vse močnejšega vetra, zopet obujamo stare tehnologije. Okopavanje koruze priporočamo predvsem zato, da preprečimo izhlapevanje kapilarne vode, da koruza požene korenine globlje v tla in zato pozneje manj občuti posledice suše.

Setev koruze

Kolobar Koruza se še marsikje (predvsem na živinorejskih kmetijah) prideluje v monokulturi, kjer pa je treba upoštevati osnovni kolobar iz navzkrižne skladnosti. Največ kmetij izvaja dvoletni kolobar. monokulturo koruze ali dvopolje z žiti obvezno prekinemo vsaj na tri ali štiri leta z vključitvijo krmnih rastlin, npr. lucerna, detelje, DTM … V monokulturni pridelavi se tla preveč enostransko izčrpajo, množičneje se začnejo pojavljati škodljivi organizmi. Kolobar je pomemben tudi pri obvladovanju koruznega hrošča, izognemo se okužbam s koruzno bulavo snetjo, s fuzariji, manj je tudi poškodb zaradi koruzne vešče, posledično se zmanjšuje možnost okužbe pridelane krme s plesnimi. Zrnje koruze, okuženo z glivami iz skupine plesni, lahko ob slabih pogojih skladiščenja vsebuje veliko zdravju škodljivih mikotoksinov in je zaradi tega neprimerno za človeško ali živalsko prehrano.

Kolobar

Gnojenje Gnojimo vedno na podlagi gnojilnega načrta, ki je pripravljen na podlagi kemične analize tal in v skladu z založenostjo tal ter pričakovanim pridelkom.

Koruza, ki je gnojena z organskimi gnojili, lažje prenaša in pozneje občuti sušo.

Pri osnovnem gnojenju je zelo pomembno, da koruzo gnojimo z vsemi hranili, posebno pa še s fosforjem in kalijem, ter da poskrbimo za ustrezno kislost tal, da lahko rastline maksimalno razvijejo koreninski sistem in s tem same poskrbijo za manjšo občutljivost na sušo. Dovolj dostopnega fosforja koruzi omogoča boljši in lažji razvoj koreninskega sistema. V prekislih tleh (pH pod 5,5) je fosfor koruzi slabše dostopen.

Pogosta napaka pri gnojenju koruze je, da se neposredno pred setvijo koruze oziroma v času setve gnoji z gnojevko in mineralnimi gnojili na površini tal oziroma se gnojila zelo plitvo zadela v tla s predsetvenikom. Hranila ostanejo preplitvo v površinskem delu tal, zato rastline ne razvijejo korenin dovolj globoko in se te razvijajo bolj vodoravno.

Zato je treba pred setvijo 2/3 potrebnih odmerkov mineralnih kalijevih in fosforjevih gnojil zadelati globlje v tla, 1/3 pa gnojiti ob setvi. Odmerek gnojevke je treba razdeliti v dva obroka, polovico odmerka se doda globoko v tla pred setvijo, polovico odmerka pa se uporabi za dognojevanje; če se le da, pri tem gnojevko vdelamo v tla.

Koruza do 6. lista potrebuje zelo malo dušika (okrog 40 kg/ha), zato pri predsetveni pripravi tal ali v času setve koruze z dušikom gnojimo v manjših količinah.

Dognojevanje se lahko opravi skupaj z okopavanjem in ga opravimo v fazi od 5. lista dalje. Enkratni odmerki dušika ob dognojevanju naj ne bodo večji od 80 kg/ha, na vodovarstvenih območjih moramo odmerke uskladiti z določili uredbe oziroma občinskih odlokov za posamezna vodovarstvena območja. Odmerke dušika pred dognojevanjem lahko POLZELAN 15

APRIL 2015

določimo tudi z N-min analizo tal, na podlagi katere se ugotovi količina trenutno razpoložljivega dušika, ki ga rastlina lahko sprejme. Preveliki enkratni odmerki dušika pri koruzi podaljšujejo rast, kar vpliva na poznejše cvetenje in nalivanje zrnja, hkrati pa se poveča tudi izpiranje dušika v podzemne vode. Pregnojena koruza je tudi bolj občutljiva na vse stresne razmere (veter, suša) in škodljive organizme, ki jo poleti lahko prizadenejo.

Ker nikoli ne vemo, kakšno bo vreme in če je v času, ko bi morali koruzo dognojiti, vroče in suho, in ko dognojevanje z dušikom v tla zaradi izsušenosti tal ni mogoče oziroma ne bi imelo učinka, lahko opravimo tudi dognojevanje koruze z listnimi gnojili. Pri škropljenju z listnimi gnojili se natančno držimo navodil za odmerjanje količine in pazimo, da tekočina ni prehladna.

Setev Primeren čas za setev koruze je, ko temperatura tal v setvenem sloju doseže najmanj 8 oC. Zgodnja setev kakovostnega semena zagotavlja hiter in enakomeren vznik ter mladostni razvoj posevka. S tem povečamo možnosti, da posevek preide najbolj občutljive faze razvoja, preden nastopi največja verjetnost za pomanjkanje vode v tleh in za visoke temperature.

Globina setve: • težja tla: 4–5 cm, • lažja tla: 5–6 cm.

Pred setvijo koruze je pomembna odločitev o pravilni izbiri FAO-razreda, ki nam pove, ali bo koruza zgodaj ali pozno dozorela. V odvisnosti od kolobarja in pridelave koruze za zrnje ali silažo se bomo odločili, kateri FAO-razred bomo sejali.

Hibridi iz višjih FAO-razredov, ki jih bomo posejali za pridelavo za zrnje, imajo poznejši razvoj in so zato lahko bolj izpostavljeni suši v kritičnih razvojnih fazah (metličenje). Zaradi poznejšega dozorevanja pa je lahko problematično tudi pravočasno spravilo jeseni – zrnje vsebuje običajno več vlage, kar povečuje stroške sušenja. Priporočamo setev zgodnejših hibridov. V ugodnih razmerah dajejo v osrednji Sloveniji največji pridelek zrnja hibridi zrelostnih razredov FAO 240 do FAO 340, na Primorskem pa hibridi zrelostnih razredov FAO 480 do FAO 550. Poznejših hibridov koruze se pri nas ne priporoča sejati, ker ne dozorijo pravočasno oz. so prepozni za naše rastne razmere za pridelovanje zrnja. V praksi pa opažamo, da pozni FAO-razredi (600 in več) večkrat dozorijo tudi v osrednji Sloveniji, in s tem imamo dokaz, da se koruza, ki je pridelana v drugih klimatskih in talnih razmerah, pri nas drugače obnaša.

V katalogih semenarskih hiš imajo pri hibridu napisane njihove lastnosti ter primernost za pridelavo silaže ali zrnja. Poleg tega pa je napisana tudi priporočljiva gostota posevka, ki pomeni razdaljo semen v vrsti, medvrstna razdalja pa je večinoma med 60 in 75 cm, pač odvisno, katero sejalnico uporabljamo.

V odvisnosti od zrelostnega razreda hibrida in namena uporabe se količina potrebnega semena za hektar posejane koruze giblje v razponu od 75.000 do 120.000 semen. Okvirne vrednosti za posamezne FAO-razrede so: FAO 100 so 95.000–110.000 rastlin/ha, za FAO 200 so 90.000–105.000 rastlin/ha, za FAO 300 so 85.000–95.000 rastlin/ha, za FAO 400 so 75.000–85.000 rastlin/ha.

V odvisnosti od kolobarja, ki ga imamo na naši kmetiji in če želimo po koruzi še posejati drugo poljščino, se moramo odločiti za bolj zgoden razred, da bomo pravočasno pripravili zemljo in posejali naslednjo poljščino. Slovenija je zelo raznolika, in zato so tudi priporočila o setvi in izbiri primernega FAO-razreda različna, saj imamo na voljo zelo veliko hibridov različnih FAO-razredov, in sicer od 100 pa vse do 600, 700. Na območju celjskega zavoda so primerni za setev FAO-razredi od 200–550.

Zelo zgodnje setve (okrog 10. aprila) so zelo problematične, saj lahko v tem času hitro nastopijo manj ugodne vremenske razmere. V zadnjih 16 POLZELAN

KMETIJSTVO

Preglednica 1: Priporočene gostote posevkov koruze glede na zrelostni razred, vrsto rabe in vodno-zračni režim v tleh ob spravilu (število rastlin/m²) Zrelostni razred

Suhe rastne razmere

Ugodna oskrba z vodo

zrnje

silaža

zrnje

silaža

220–270

8,9–9,0

8,5–9,5

9,5–10,5

9,5–10,5

270–330

7,5–8,5

8,0–9,0

9,0–10,0

9,0–10,0

330–370

7,8–8,0

7,5–8,5

8,0–9,0

8,0–9,0

370–410

6,5–7,0

7,0–8,0

7,5–8,5

7,5–8,5

410–450

6,0–7,0

7,0–7,5

7,0–8,0

7,0–8,0

450–490

6,0–6,5

6,5–7,0

7,0–7,5

7,0–7,5

500–590

6,0–6,5

6,0–7,0

6,5–7,5

6,5–7,5

600–700

5,5–6,0

5,5–6,5

6,0–7,0

6,0–7,0

Vir: Z. Čergan s sod., Koruza, 2008; s. 28; A. Poženel: Rezultati poskusov v poljedelstvu na Primorskem v letih 2000–2003.

letih imamo maja, po toplem obdobju aprila, pogosta hladnejša obdobja, ko se rast in razvoj koruze popolnoma ustavi. Rastline lahko zaradi šoka zaostanejo v razvoju celo za 14 dni ali več, kar se pozneje odraža v podaljšanem obdobju do cvetenja.

Setev v prvi dekadi aprila je sicer postala že običajna praksa na srednje težkih toplejših tleh na Goriškem in v slovenski Istri in zagotavlja dovolj zgoden razvoj rastlin še pred nastopom vročih sušnih dni. (Vir: Dušica Majer s sod. 2014, Tehnološki ukrepi pri pridelavi koruze za zmanjšanje vpliva suše, Ljubljana, MKO), drugod po Sloveniji pa tega raje ne prakticiramo.

V sušnih rastnih razmerah imajo zgodnejši hibridi koruze prednost pred poznejšimi. Znotraj zrelostnih razredov glede občutljivosti na pomanjkanje vode ni velikih razlik med hibridi koruze.

Ob setvi se ni dobro zanašati samo na en hibrid, saj sejemo koruzo na več njiv, ki imajo različne lastnosti in pogoje, in na žalost nikoli ne vemo, kdaj bo suša. Za večjo stabilnost pridelka in boljšo razporeditev delovnih opravil je bolje sejati več različnih hibridov z različno rastno dobo. Priporočamo pa tudi setev različnih hibridov različnih semenarskih hiš. Izberemo hibride iz FAO-razreda od 280–380 in FAO-razreda od 390–490 ali poznejše in jih v nasipnici zmešamo oz. sejemo različne hibride v vrstah. Izkušnje kažejo na boljšo oplodnost tako mešanih posevkov.

Po setvi je priporočljivo njivsko površino povaljati, da pritisnemo seme v tla in zagotovimo kapilarni dvig vode iz globljih plasti tal.

Ne pozabimo, da je koruza OKOPAVINA, in jo vsaj enkrat na leto okopljimo, lahko tudi osujemo. Osipana koruza bo tudi lažje prenašala veter. Z okopavanjem razbijemo skorjo in prekinemo kapilarni dvig vode ter tako zmanjšamo izhlapevanje vode iz tal. Okopavanje spodbuja rast korenin v globino in poveča dostopnost talne vode. Okopavamo v fazi 7–9 listov, ko je koruza visoka okoli 50 cm, v primeru zgodnjega pomanjkanja vode pa tudi prej.

Kakorkoli že, velik in kakovosten pridelek je lahko le skupen rezultat dobro premišljenih in izbranih ukrepov in dejanj. Prepričani smo lahko, da nam bodo rastline bogato poplačale naš trud. �������������������������������������� Mag. Tatjana PEVEC, svetovalec KGZ, specialist II

APRIL 2015

KMETIJSTVO

Varujte opraševalce, ne škropite ob cvetenju Opravila v naravi v maju – velikem travnu

Z

a zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi se pogosto ni mogoče izogniti uporabi kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Pri tem obstaja nevarnost, da pride do zastrupitve koristnih žuželk.

To so prvenstveno čebele, poleg njih pa še čmrlji, metulji, divje živeče čebele in druge. Na sredstvih, ki so nevarna za čebele, je na embalaži natisnjen opozorilni znak (čebela v kvadratku), na katerega bodite še posebno pozorni in še toliko previdneje ravnajte s takim sredstvom!

Uporabniki sredstev za varstvo rastlin bodite pozorni, da: • Škropite v skladu z dobro kmetijsko prakso.

• Pred škropljenjem v trajnih nasadih pokosite cvetočo podrast takrat, ko na njej ni čebel (zgodaj zjutraj ali zvečer).

• Pred uporabo natančno preberete priložena navodila, saj je tako v njih kot na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele; nevarni so zlasti insekticidi.

• Sredstva uporabljate v najmanjših priporočenih odmerkih.

• Uporabljate pripravke, ki so za čebele manj nevarni.

• Škropite v večernih urah, ponoči in v brezvetrju.

• Se izogibate prašivom in raje uporabljate pripravke oziroma iz njih narejeno škropilno brozgo ali granulate.

• Pravočasno opozorite čebelarje o uporabi sredstev, ki so nevarna za čebele.

V sadovnjaku in vinogradu ripravimo se na morebitne spomladanske pozebe, ko bo treba drevje zavarovati. Okopavamo kolobarje ali obdelujemo celo površino okrog dreves. Kosimo travo in zastiramo. Zaradi boljšega opraševanja pripeljemo v sadovnjak čebele. Nadaljujemo s preventivnim škropljenjem proti boleznim in po potrebi proti škodljivcem. V vinogradu začnemo škropiti proti peronospori in oidiju. Dognojujemo z dušikom.

Pri škropljenju lahko dodamo ureo ali foliarno gnojilo. Redčimo plodove breskev (ko so veliki okrog 2 cm). Začenjamo obirati češnje in jagode.

P

V zelenjavnem vrtu Dokler je mraz, sejemo pod plastično ponjavo, sicer pa na prosto: cvetačo, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, mesečne jagode in glavnato solato. V drugi polovici meseca presadimo na prosto mlade sadike,

��������������������������������������������������������������������������������������������������������������Vili Pižorn Vir: Kmetijski nasveti

POLZELAN 17

APRIL 2015

KMETIJSTVO

paradižnike, paprike, kumare, bučke in melone. Sadimo krompir, fižol, sladko koruzo. Vrtnine redno okopavamo, zalivamo, skrbimo za zaščito.

Paradižniku postavimo oporo, ga privezujemo in odstranjujemo zalistnike. V toplejših časih pričenjamo obirati zgodnejše vrtnine: belo čebulo, solato, grah, bučke, zgodnji krompir.

NA POLJU Ko se tla dovolj segrejejo (temperatura 10 °C), sejemo koruzo, sojo, sirek. Končali bomo sajenje poznih vrst krompirja in oljnih bučk, pobrali že najbolj zgodnjo vrsto krompirja. Redno opazujemo zdravstveno stanje posevkov in po potrebi ukrepamo. Pri prezimnih žitih se poleg bolezni (plesen, rja, septoria) začenjajo pojavljati tudi škodljivci (uši, žitni strgač).

V KLETI Skrbeti moramo, da so posode vedno polne, sicer se na površini pojavi glivica kana. ���������������������������������������������������������������������������������������������������� Ferdo Glavnik Viri: revija Moj mali svet, spletne strani, TV oddaje Ljudje in zemlja, Kmetijski nasveti, pogovori

PR ODA JALN A LATKOVA VAS Sezona vrtnarjenja se je začela:

cevi, spojni členi, stenski nosilci, prhe, zalivalniki, akum. orodje, ...

VELIKA PONUDBA VRTNIH KOSILNIC IN TRAKTORJEV

UPRAVA

Opozorilo:

Ali ste pregledali svoje pušpanjevo okrasje? Dobro ga preglejte, velika verjetnost je, da ga je letos že napadla pušpanjeva vešča. To je škodljivec, ki ga še pred nekaj leti nismo poznali. Največjo nadlogo povzročajo izjemno požrešne gosenice, ki so zmožne uničiti malo večji grm pušpanja v nekaj dnevih. Gosenice je kar težko opaziti, ker se izjemno lepo po barvi spajajo z okolico, torej so rumeno-zelene barve, odrasla meri v dolžino do 3 cm. Ko doraste, se zabubi, in čez nekaj dni izleti kot vešča. Vešča je približno trikotne oblike, umazano rumene barve, na spodnji strani kril ima po dolgem temnorjavo črto, velika je približno 2cm in je izjemno dober letalec. Življenjski ciklus vešče traja dober mesec, torej ima lahko v letu tudi do šest generacij. Kot indikacija – da je vešča že aktivna, je priporočljivo v bližini pušpanja obesiti rumene lepljive plošče. Kako se boriti proti tej nadlogi, pa težko podam učinkovito rešitev. Lani sem uporabil sistemični insekticid, za katerega menim, da je primeren za uničevanje izjemno požrešnih gosenic. Primeren je tudi zato, ker se uporablja v zelo nizkih koncetracijah reda 0,05 %, je pa izjemno strupen za ves žuželčji svet in vodni živelj. Zato je priporočljivo škropljenje zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, torej takrat, ko so čebele, čmrlj ... še ali že v panjih, priporočljivo je tudi biti pazljiv pri izpiranju škropilnice.

Opazil sem, da na veščo vplivajo tudi škropiva, ki se uporabljajo za uničevanje koloradskega hrošča, vendar je pri tem kropljenju treba temeljito omočiti celotno rastlino. Sredstev za zatiranje pušpanove vešče je kar nekaj, najbolje pa je, da se posvetujete s strokovnjakom v kmetijski zadrugi ali kmetijski lekarni o tem, katera sredstva boste uporabljali. Ta vam bo namreč podal temeljite napotke o uporabi škropiv (fitofarmacevtska sredstva – FFS). Ker pa postajajo raznovrstna škropiva vedno bolj kompleksna, in s tem tudi vedno bolj nevarna za ljudi in ves živalski svet, je nujno pridobiti znanje o uporabi teh kemijskih substanc FFS na predavanjih, ki jih organizirajo ustrezni kmetijski inštituti ali šole. S tem se pridobi dokument, ki je nujno potreben pri nabavi FFS. Iskrice za veliki traven: • • • •

PROIZVOD N JA

FORST

Saditi fižol na Florjana, je dovolj zarana.

Ne verjemi vse, kar slišiš, in ne povej vse, kar misliš. Če Urban sušiFORST in Vid mokri, bo prav za žejne ljudi.

Roj v maju je vreden voz sena, v juniju kos mesa, v juliju pa nič ne velja.

Fotografije so simbolne.

FORST

PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, SI – 3312 Prebold | Slovenija T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.30–16.00, sobota: 7.30–11.00

18 POLZELAN

VLJUDNO VABLJENI NA VIMPERK NA PRIJETEN ODDIH V NARAVI * koča ponovno odprta

APRIL 2015

ŠOLA IN VRTEC

Šola in vrtec Podarjamo vam … košček pomladi

Živobarvni plesni nastopi so navdušili občinstvo

S

tem naslovom so se predstavili otroci Škratovega vrtca na prireditvi 24. 3. 2015 v veliki športni dvorani OŠ Polzela, ki je bila namenjena njihovim mamicam, očkom, sestricam, bratcem, dedkom, babicam in drugim povabljenim. Na pragu pomladi je bilo kar nekaj lepih praznikov: dan žena, dan mučenikov, Gregorjevo, prvi pomladni dan in materinski dan. Vsi izražajo naklonjenost, spoštovanje, ljubezen, pripadnost. Pomlad je že pokukala v deželo, ptički veselo prepevajo, vzcvetele so prve cvetlice, sončni žarki nas topleje grejejo. Prvi košček pomladi so želeli otroci pričarati in podariti vsem, ki jih imajo radi. Na začetku prireditve je ga. ravnateljica Bernardka Sopčič pozdravila vse prisotne in jim zaželela prijeten večer.

Najprej so se predstavili v pižame oblečeni najmlajši dojenčki, ki so z glasbo in s plesom prebudili pomlad. Zabava se je nadaljevala z nastopom malčkov – deklice so zaplesale balet, kasneje so se jim pridružili fantje s hip-hop plesom. Naslednja skupina so bile prve cvetlice, ki so počasi vzklile ter pomlad pobarvale v mavrične barve. Sonce je cvetlice pogrelo, otroci so jih zalili. Na travnik je prišla druga skupina, iskala pomlad in z njo zarajala. Na cvetoči travnik so priletele čebelice, pikapolonice in prilezli so počasni polžki. Travnik so si izbrali otroci za igro z žogicami, skupaj so zaplesali..

Spomladi zapiha veter. Otroci spuščajo zmaje, veter jim nagaja, se z njimi igra. Da pa jim zmajev ne bi odnesel, jih skrijejo v hišico. Sledil je ples Kremenčkovih, ki so prikazali igro otrok nekoč. Igrali so se z igračami iz narave: s kamenjem, skalami, kostmi in izdelali avto na nožni pogon.

Poslovili so se s pozdravom pomladi: »Jaba, daba, du!« V naslednji točki so otroci prikazali, kako so preživljali otroci prosti čas nekoč in kako ga danes. Nekoč so živeli v votlinah, lovili ribe, nabirali rastline, kurili ogenj, slikali na skale, danes so za računalniki, telefoni, vozijo se z avtomobili in vsaka dobra zabava se zaključi s pico, ki jo pripeljejo tudi na dom.

Pomladi je tudi lepo potovati po svetu, v Evropo, Afriko, na Antarktiko, spoznavati njihovo kulturo, oblačila, glasbo, ples.

Pomlad je čas, ko se zaljubljamo. Z družino Smrkcev smo prikazali, da če imaš nekoga rad, ljubezen premaga vse, vsi smo srečni, če smo ljubljeni, tako ljudje kot živali.

Tako so se spomladi zbudile tudi žabe, se zaljubile in se oženile.

Okrog sveta so potovali tudi najmlajši vrtca Andraž, nekateri s plesom, nekateri kar z vozičkom. Prireditev so zaključili starejši otroci iz Andraža, ki so prikazali, da živijo povsod po svetu škratki, odhajajo na delo, iščejo zaklade, kopljejo rudo, ampak vedno se vračajo domov, v Škratov vrtec, kjer se imajo lepo.

Naslednji dan smo se v vrtcu pogovarjali z našimi škratki o vtisih s prireditve in njihove misli, besede so bile: »A bomo danes tudi nastopali, bilo je tako fajn?« Ne, ne bomo več tako nastopali, nas pa čaka v spomladanskih dneh še veliko dogodivščin, lepih trenutkov, dogodkov, na katerih se bomo imeli lepo. Vam sporočimo! ������������������������������������������������������������������������������������������������Jožica Rosenstein

Občinska čistilna akcija

T

udi v tem šolskem letu se je vrtec priključil občinski čistilni akciji.

Potekala je v sredo, 8. 4. 2015, na vrtčevskem igrišču in v njegovi okolici. Skupaj smo pograbili travnik, pometli dvorišče pred vrtcem, uredili okolico igral, pospravili vrtno hiško in pobrali odpadke ter jih ustrezno razvrstili. Otroci so se preko dejavnosti seznanili s pomenom urejenosti našega okolja, kako to vpliva na naše zdravje in dobro počutje. Omenjena čistilna akcija je le ena v nizu čistilnih akcij, ki jih izvajamo mesečno med šolskim letom v notranjih prostorih vrtca ter na igrišču. ����������������������������������������������������������������������������������������������������������Nadja Košec

Takole pa mi skrbimo za čisto okolje!

POLZELAN 19

APRIL 2015

ŠOLA IN VRTEC

Lutkovno gledališče v Ljubljani smo zapolnili do zadnjega kotička

1.

aprila, na dan lažnivcev, so se otroci oddelkov podaljšanega bivanja s kar štirimi avtobusi odpeljali v Lutkovno gledališče Ljubljana. Že mesec dni pred ogledom predstave Odvratne rime so

Lutkovno gledališče je bilo tokrat samo naše!

prebirali klasične pravljice Pepelka, Jakec in čudežni fižolček, Rdeča kapica, Trije prašički, Sneguljčica in Trije medvedi ter jih primerjali z novimi različicami Roalda Dahla. Avtor knjižnih poslastic Matilda, Čarli in tovarna čokolade, Gravža, Čarovnice, Čudoviti lisjak, Jakec in breskev velikanka in še in še je v Odvratnih rimah vzel stare, že uveljavljene pravljice, pustil domišljiji prosto pot in jih na novo spisal v rimah. Nastale so zabavne zgodbe, ki klasične pravljične junake predstavijo v povsem novi – zabavnejši, predvsem pa izvirnejši podobi.

Otroci so predstavo ocenili z desetimi točkami od desetih. Pogovor o vseh podrobnosti do danes še ni zamrl. Naj malenkost o novih različicah izdamo tudi vam – ste vedeli, da v Dahlovi Pepelki le-ta zavrne princa in se poroči s preprostim fantom, ki ji kuha najboljšo marmelado, iz njune hišice pa večno odmeva smeh …

Priporočilo naših najmlajših – če imate čas, si predstavo oglejte, saj v njej uživajo majhni in veliki. Učiteljice spremljevalke jim pritrjujemo, saj smo v pravljicah zelo uživale tudi me. ������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Majda Pur

Pohod mladih planincev 1. razreda in vrtca v Slatine Pri vrtcu smo se vsi planinci zbrali

K

ar 38 mladih planincev je z mentoricami in vodniki v sredo, 8. aprila, odšlo na krajši planinski pohod v Slatine. V prijetnem vzdušju in lepem vremenu so tri urice pohoda in igre hitro minile. Ob klepetu in igri s prijatelji ter malici iz nahrbtnika nam je bilo vsem zelo lepo. Pozno popoldne ob 19. uri smo se vrnili na cilj, malce utrujeni, a polni lepih doživetij iz narave. �����Mentorica mladih planincev Tanja Sadnik

V oddelkih podaljšanega bivanja ni nikoli dolgčas

D

elamo kruh prijateljstva. Vsak dan ga pridno mešamo, po petih dneh bomo pričeli dodajati sestavine, na koncu ga bomo spekli in pojedli. Pa še recept za vse, ki bi ga želeli poskusiti.

Prvi dan kruh prijateljstva nahranimo s skodelico moke, skodelico mleka in pol skodelice sladkorja. Zmes v plastični skledi pustimo na sobni temperaturi ter jo vsak dan premešamo s plastično žlico, pokrito naj bo s papirnato servieto.

Peti dan kruh prijateljstva nahranimo tako kot prvi dan.

Deseti dan lahko testo že spečemo. Toda ne pozabite vzeti skodelice testa zase in ene za svoje znance.

Testu dodamo: • 2 skodelici moke, • skodelico mletih orehov, • 2 jajci, • pol skodelice nasekljanih rozin, • skodelico sladkorja, • pol skodelice olja, • pol čajne žličke cimeta in • 2 čajni žlički pecilnega praška.

Sestavine dobro premešamo (mešamo približno 10 minut), potem pa dodamo še: žlico moke, pol skodelice sladkorja, žlico cimeta in skodelico stopljenega masla.

Testo pečemo eno uro.

Na velikonočnih delavnicah smo prehajali med razredi, ustvarjali različne izdelke in zelo uživali.

V letošnjem šolskem letu sodelujemo v projektu raziskovanje držav. V OPB 2 smo si izbrali državo Bosna in Hercegovina. Sedin in Tilen sta prinesla kar nekaj zanimivih predmetov iz Bosne, naučili smo se tudi bosansko pesem, spoznavamo bosansko abecedo, števila in posamezne besede. Vsi se že veselimo zaključka in predstavitve projekta, ki bo maja v kulturnem domu na Polzeli.

Tako pa smo se pridružili občinski čistilni akciji in očistili okolico šole, predvsem pa šolsko igrišče. ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������Tanja Sadnik 20 POLZELAN

Mešamo kruh prijateljstva.

Ogledali smo si značilne predmete iz Bosne.

APRIL 2015

ŠOLA IN VRTEC

Do you speak German? – Nein, ich spreche Englisch.*

Z

ačetek koledarskega leta 2015 je bil na Osnovni šoli Polzela večjezično obarvan. Kot prvi so se na lov za priznanji podali naši devetošolci, ki so se 28. 1. 2015 odpravili na regijsko tekmovanje v znanju angleškega jezika. Tekmovanja se je udeležilo pet devetošolcev, kar trije pa so dosegli srebrno priznanje. Pod mentorstvom učiteljice Lučke Rančigaj so se tako v srebrne barve odeli devetošolci Domen Zabukovnik, Nuša Železnik ter Pia Gobec.

Znak angleške bralne značke.

Tekmovalno vzdušje se je nadaljevalo v prvem tednu meseca marca, ko so se učenci 4., 7., 8. in 9. razredov udeležili tekmovanja za nemško bralno značko EPI Lesepreis. Sodelovalo je 87 učencev, dosegli pa so kar 59 srebrnih in 20 zlatih priznanj.

5. 3. 2015 se je z državnim tekmovanjem v znanju nemškega jezika zaključila tudi ta pot, ki so jo najuspešneje prehodili trije devetošolci, in sicer Andrej in Matej Cevzar, ki sta osvojila bronasto priznanje, ter Domen Zabukovnik, ki je osvojil srebrno priznanje.

Uspešni jezikoslovci Nuša Železnik, Domen Zabukovnik in Pia Gobec

angleško bralno značko Epi Reading Badge. Skupaj so osvojili kar 57 srebrnih in 57 zlatih priznanj ter tako dokazali, da smo na naši šoli res dobri jezikoslovci.

* Govoriš nemško? Ne, jaz govorim angleško.

Branje pa je bilo v drugem tednu meseca marca ponovno nagrajeno, in sicer so se učenci od 4. do 9. razreda udeležili tekmovanja za

������������������������������������������������������������������������������������������������������� Mojca Kacjan

Področni prvaki v kegljanju

V

februarju je v Celju potekalo področno tekmovanje v kegljanju za mlajše in starejše učenke in učence. Našo šolo je zastopalo 12 učenk in učencev. Z uvrstitvijo na državno tekmovanje so nas najbolj razveselili Luka Stožir, Rok Arzenšek in Kristjan Kužnik. Luka je dosegel 1. mesto pri mlajših, Rok 1. mesto pri starejših učencih, Kristjan pa je dopolnil uspeh s 3. mestom pri starejših učencih. Držimo pesti, da se bodo na državnem tekmovanju kar najbolje odrezali. �������������������������������������������������������������������������������������Mentorica Nanika Cvikl

Območno tekmovanje iz znanja geografije

Mentorica Nanika Cvikl, Luka Stožir, Rok Arzenšek in Kristjan Kužnik

V

torek, 10. 3. 2015, je na Planini pri Sevnici potekalo območno tekmovanje iz znanja geografije, na katerega se je uvrstilo pet naših učencev. Pokazali so veliko geografskega znanja in veščin in se izvrstno odrezali, saj so štirje osvojili srebrno priznanje. To so devetošolci Jan Hudobreznik, Larisa Zabukovnik, Matija Atelšek in Marjetka Okorn.

Na državno tekmovanje, ki bo 14. aprila 2015 v Murski Soboti, sta se uvrstila Jan Hudobreznik in Matija Atelšek.

Vsem učencem iskreno čestitamo za izvrsten uspeh, Janu in Matiju pa želimo veliko znanja in tekmovalne sreče še na državnem tekmovanju. �����������������������������������������������������������������������������������Mentorica Irena Ramšak

Srebrna v kemiji

Uspešna naravoslovka Karmen Petek

Uspešni geografi: Matija Atelšek, Jan Hudobreznik, Larisa Zabukovnik in Marjetka Okorn

D

evetošolka Karmen Petek se je udeležila državnega tekmovanja iz znanja kemije, ki je potekalo 7. marca 2015 na OŠ Anton Aškerc v Velenju. Karmen je od 28 možnih točk dosegla 26 točk in osvojila srebrno Preglovo priznanje. Do odličja ji je zmanjkala ena samcata točka. Karmen želimo, da bo tudi v prihodnje še naprej uživala v svetu barv, ognja, vonja svetlobe in zvoka. ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������Mentorica Nevenka Jerin POLZELAN 21

APRIL 2015

b

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Dogajalo se je ...

Skupščina jadralnega kluba Maltezer

V

četrtek, 26. 2. 2015, je na gradu Komenda potekala redna volilna skupščina jadralnega kluba Maltezer s Polzele. V uvodnem delu skupščine je Mitja Zupančič – založnik morske literature in avtor knjige Svetilniki vzhodne jadranske obale, novinar, pisec knjig, moderator dogodkov, organizator kongresov, predvsem pa ljubitelj morja – članom kluba pripravil strokovno predavanje o varnosti na morju in sidranju. V nadaljevanju skupščine je bilo potrjeno novo vodstvo kluba. Predsednik kluba ostaja Ljubo Žnidar, izvoljena pa sta bila še upravni in nadzorni odbor kluba. Ljubo Žnidar je predstavil delo, ki je bilo opravljeno v preteklem letu. Klub pridobiva nove člane in v zadnjih letih niza dobre uspehe na mednarodnih regatah, pri katerih sodeluje s kar štirimi posadkami. Pomemben del dejavnosti kluba pa je delo z mladimi, za katere je vsako leto organiziran počitniški tečaj jadranja, in prav tako dobrodelnost, saj klub vsako leto organizira dobrodelni jadralni ples, katerega izkupiček dobrodelnega srečelova nameni za otroke v stiski.

Letos člani kluba načrtujejo več udeležb na domačih in tujih regatah,

Predsednik jadralnega kluba Maltezer Ljubo Žnidar

poudarek pa bo na izpopolnjevanju jadralskega znanja in pridobivanju izkušenj ter tudi v prihodnje na delu z mladimi. ������������������������������������������������������������������������������� Dragica Sternad Pražnikar

Novo vodstvo Lovske družine Polzela

M

arec je mesec, ko se v večini društev predstavlja zaključek poslovanja oziroma delovanja za preteklo leto. Rezultati dela so članom predstavljeni na občnih zborih. S tega vidika je tudi Lovska družina Polzela na začetku meseca izvedla redni volilni občni zbor. Že iz naslova je razvidno, da je društvo volilo nove člane v organe društva. Zdajšnji predsednik, ki je avtor tega članka, je po desetletnem mandatnem obdobju predal vodenje društva novoizvoljenemu predsedniku Martinu Slaprniku. Glede na dejstvo, da je v Lovski družini Polzela novo vodstvo, trend aktivnosti in dinamike delovanja društva ne bo šel mimo aktivnosti, ki zajemajo področje lovstva doma in v tujini. Spekter delovanja je zelo raznolik, in ne obravnava samo izvajanja lova, temveč zajema širše področje trajnostnega gospodarjenja z divjadjo z letnimi in večletnimi upravljavskimi načrti. Dobro sodelovanje z lastniki kmetijskih in gozdnih površin in ukrepi, ki so nujni za preprečevanje škod od divjadi in po divjadi, vodijo do dobrih

rezultatov in ne nazadnje do nepotrebnih konfliktnih okoliščin. Tudi sodelovanje z državnimi organi, občinskimi organi, policijo in veterinarsko inšpekcijo so naloge, na področju katerih deluje lovska družina.

Zakonska obveza določa lovski družini, da se mora združiti v območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom ter sodelovati z ministrstvom za lovstvo, s katerim ima sklenjeno koncesijsko pogodbo. Zavod za gozdove, kot javna služba za področje divjadi, pa poleg širokega delovanja izdeluje strokovne podlage za program upravljanja. Lovska družina, kot samostojna naravovarstvena nevladna organizacija, bo tudi v prihodnosti z novim vodstvom zagotavljala divjadi ekološko, socialno in gospodarsko funkcijo ter ohranjala biološko in krajinsko pestrost ter stabilnost življenjskih združb kot vir naravnega bogastva. �������������������������������������������������������������������������������������������������������Ivan Skornšek

Jagodnik v Olimpijo, novinca Bejtič in Dimec

H

opsi so pred nadaljevanjem sezone ostali brez kapetana Gorana Jagodnika, ki bo sezono nadaljeval v Unionu Olimpiji. Vsekakor je odhod prvega strelca in skakalca ekipe velik hendikep za Hopse, ki pa Jagodi v nadaljevanju prvenstva želijo veliko uspehov. Polzelani so po odhodu nekdanjega kapetana hitro reagirali in v svoje vrste pripeljali dva košarkarja, na Polzelo se po letu dni vrača Luka Dimec. 207 centimetrov visok center je igral v nemški regionalni ligi za Schwenningen, za katerega je odigral 12 tekem in dosegal 8,6 točke, 5,8 skoka in eno podajo. Petindvajsetletni center je v lanski sezoni za Hopse odigral 9 tekem s povprečjem 4,3 točke in 3,4 skoka, sezono pa nadaljeval v šoštanjski Elektri, za katero je odigral 20 tekem, s statistiko 5,8 točke in 3,2 skoka. Drugi novinec v rumeno-modrem dresu je Ednan Bejtič, ki je letošnjo sezono začel v Hrastniku, na petih tekmah je v povprečju zbral 8,6 točke, 5 skokov in 1,4 podaje. Štiriindvajsetletni in 200 centimetrov visok košarkar je sezono nadaljeval v avstrijski drugi ligi, kjer

22 POLZELAN

pa je za avstrijski Mattersburg Rocks odigral le eno tekmo. Hopsi so v nadaljevanju prvenstva dvakrat zmagali in enkrat izgubili.

Varovanci trenerja Vladimirja Rizmana so v 19. krogu s 97 : 93 premagali Rogaško, v mestecu kristala je blestel Jan Rizman, ki je dosegel 31 točk, zadel je vseh sedem poskusov za tri točke. V 20. krogu so rumeno-modri na domačem parketu visoko, s 105 : 68, ugnali še Maribor, v 21. krogu pa so izgubili v Domžalah proti Heliosu s 96 : 79 in zapravili vse možnosti za uvrstitev v ligo za prvaka.

Goran Jagodnik zapušča Hopse

��������������������������������������������������������������������������������������������������������Tomaž Satler

APRIL 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Skupščina Medgeneracijskega društva Oljka Polzela

Skupščino Medgeneracijskega društva Oljka je popestril bogat kulturni program

M

edgeneracijsko društvo Oljka Polzela, ki letos praznuje 25 let svojega delovanja, je v sredo, 4. marca 2015, imelo redno letno skupščino. Po bogatem kulturnem programu gledališko-igralske skupine Trema, ki jo sestavljajo varovanci doma pod mentorstvom dr. Gizele Polanc Podpečan in domski pevski zbor Šeneški glas, ki ga vodi Breda Kralj, smo začeli izvedbo skupščine. Najprej je predsednica Marjana Šmajs pozdravila vse navzoče člane in vabljene. Po potrditvi izvoljenih organov so bila podana poročila, iz katerih je bilo razvidno, da je društvo skozi vse leto poslovalo skladno z zakonom in je sledilo ciljem, za kar je bilo usta-

novljeno. Uresničeno je bilo naslednje: širjenje programa skupine starih ljudi za samopomoč, ki omogoča ohranjanje in krepitev socialne mreže starih ljudi, razvijanje in spodbujanje medgeneracijskega povezovanja in solidarnosti ter pripravo srednje generacije na lastno starost. Društvo je v letu 2014 prvič samostojno izvedlo enodnevno medgeneracijsko srečanje in tedenski Medgeneracijski tabor na morju, namenjen ne samo našim članom, ampak tudi vsem prebivalcem lokalnega okolja, in se ga je udeležilo tudi lepo število otrok, prav tako srednja generacija. Za voditelje skupin, ki prihajajo iz zunanjih okolij in prinašajo med varovance utrip življenja od zunaj, smo pripravili šest izobraževanj, ki jih je izvedla Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije. Imeli smo strokovno ekskurzijo po Koroški in se udeležili Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, kamor smo se skupaj s člani društva upokojencev odpravili z vlakom. Na skupščini je bila kot gostja navzoča tudi gospa Eva Lenko, direktorica doma upokojencev, ki se je vsem članom društva, ki delajo prostovoljno kot voditelji skupin, zahvalila in poudarila, kako velik je njihov prispevek, ki ga kot dodano vrednost doprinesejo varovancem s svojim delom v dom. Skupščina je sprejela predlog izvršnega odbora po spremembi imena društva in ga tudi potrdila. Društvo se po novem imenuje Medgeneracijsko društvo Mozaik generacij Polzela. Po končanem uradnem delu je sledila podelitev zahvale vsem voditeljem skupin, ki bogatijo življenje ljudi s stvarmi, ki so vrednota. Zahvala je bila podeljena tudi direktorici doma upokojencev Evi Lenko in županu Jožetu Kužniku.

Sledila sta pogostitev in prijetno druženje. ��������������������������������������������������������������������������������������������������������� Jožica Šmon

Tošč in Polhograjska Grmada

V

soboto, 21. 3. 2015, smo se planinci podali na Polhograjsko hribovje na Grmado (898 m) in Tošč (1021 m). Zbrali smo se pri Domu krajanov Andraž.

Najprej smo se peljali na jutranjo kavico, nato pa nadaljevali čez Tuhinjsko dolino do Vodic in naprej čez Tacen do vasi Topol ali sv. Katarina. Vas je bila leta 2005 že drugič nagrajena s 1. mestom v kategoriji izletniških krajev. Iz vasi smo se podali po lepi gozdni in s telohom obdani poti, proti uro in 40 minut oddaljeni Grmadi.

Na sončni, malo vetrovni Grmadi nas je čakal lep razgled daleč naokrog. Pot smo nadaljevali proti Tošču mimo turistične kmetije Gonte in naprej do vrha Tošča – za pot smo potrebovali uro in pol. Na vrhu smo se na klopeh odpočili in se okrepčali ter se po isti poti vrnili proti sv. Katarini mimo Grmade. Pohod smo končali ob 14.15. �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������Evgen Tominšek

Planinci na Polhograjskem hribovju

Finalni dan Lige Brglez.com

V

soboto, 21. marca 2015, smo bili priča pomembni tekmi lige Brglez.com, kjer je v velikem finalu dveh ekip, Vrtine Palir Polzela in Instalacije Verhovšek Šentjur, zmagalo domače moštvo. ZKTŠ Polzela je kot soorganizator dogodka prispeval nagrade za najboljše strelce Savinjske košarkarske lige, ki so bile na ta finalni dan podeljene. Tekma se je začela ob 19. uri, pred tem pa so se Košarkarska šola Žalec in Veterani Zlatoroga Laško pomerili v tekmi za 3. mesto, kjer so zmagali zadnji.

Liga je kot vsako leto potekala od konca novembra do marca. Športno košarkarsko društvo Koš Polzela je pod vodstvom predsednika Danija Turnška že 21. leto organizator Savinjske košarkarske lige, ki zadnje desetletje deluje pod imenom Brglez.com. Ustanovljena z namenom popularizacije rekreativne košarke v širši okolici Savinjske doline je tudi tokrat potekala v Športni dvorani na Polzeli, kjer je sodelovalo 13 ekip s širšega celjskega območja. Aktivni (registrirani) igralci košarke so tako dodatno prispevali k večji kakovosti ravni tekmovanja. Med finalno tekmo in po njej je sledila podelitev pokalov in medalj 1. in 2. uvrščeni ekipi, zmagovalna ekipa pa je prejela tudi zmagovalne prstane.

Priznanja, pokale, nagrade, medalje in zmagovalne prstane je ponosno

Zasluženi pokal je podelil župan Jože Kužnik

podelil župan Občine Polzela, gospod Jože Kužnik. Kratki plesni vložki med tekmo so pripadali plesni skupini Zvezdice, po koncu prireditve pa je piko na i dodalo še prijetno druženje. Moderator športnega dogodka je bil Tomaž Satler. ���������������������������������������������������������������������������������������������������Alenka Zapušek POLZELAN 23

APRIL 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Podpis listine o pobratenju med DU Andraž in DU Sv. Urban-Destrnik

22.

marca se je občnega zbora udeležilo 83 članic in članov, ter 31 gostov. Pod vodenjem delovnega predsednika Konrada Brunška, so bila podana poročila o delovanju v letu 2014 in potrjene planirane aktivnosti za leto 2015. Iz poročil o delu je razvidno, da je društvo uspešno delovalo v planiranih okvirih in je bila realizirana večina zastavljenih nalog. Leto 2014 je namreč potekalo v znamenju športnih dejavnosti, pohodništva, izletov in družabnih srečanj. Za prizadevno delo so bili nagrajeni: • Drago Jamnikar; Pisno priznanje ZDUS za vodenje športnih aktivnosti, skrb za prostore in okolico.

• Jožica Melanšek; Pisno priznanje PZDU Celje za vestno delo blagajničarke in poverjenice društva.

• Dani Kreslin; Društveno priznanje za aktivno sodelovanje v društvu in delo poverjenika.

• Ivan Pirec; Društveno priznanje za aktivno sodelovanje v društvu in delo poverjenika.

Listino o pobratenju sta v prisotnosti županov Jožeta Kužnika in Vlada Vindiša, podpisala predsednika društev Anton Mešič in Branko Goričan. Predlagatelja Jože Krk in Štefan Samec sta že pred leti našla mnogo stičišč, ki bodo dobra osnova za skupno sodelovanje. Štefan Samec je bil nekdaj krajan Andraža, življenjska pot pa ga je zanesla v ženin rojstni kraj - Destrnik. Andražani smo bili počaščeni, ker se je

Resnični Dan ljubezni

Listino o pobratenju sta ob prisotnosti obeh županov podpisala Anton Mešič in Branko Goričan

podpisa listine udeležil celoten Upravni odbor DU Sv. Urban-Destrnik.

Navdušeni smo bili tudi nad izvirnimi priložnostmi darili: Miniaturo kurenta, domačim kruhom, zaseko in suhomesnimi izdelki. Zaključili smo s pogostitvijo in druženjem z »Zdravkom in veselimi babicami«. �����������������������������������������������������������������������������������������������������������Srečko Rajh

Nastop učencev iz razreda profesorice Tanje Miklavc

V

M

orda je naslov res bolj romantičen, pa vendar drži vsaj za tiste, ki smo bili na slovesnosti ob materinskem dnevu v župnijski cerkvi na Polzeli. Med sveto mašo, ki jo je daroval gospod župnik Jože, so najmlajši prebirali svoje zapise o hvaležnosti in ljubezni do svojih mamic. Na koru pa je s pesmijo polepšal slovesnost otroški pevski zbor Cekinčki. Druženje se je sklenilo pred cerkvijo ob čaju in pecivu. Tudi ta slovesnost ob materinskem dnevu je bila kot kamenček v mozaiku množične podpore podpisov »za družino, za otroke gre«. ������������������������������������������������������� Stanko Novak

Učenci so se predstavili v grajskem ambientu

četrtek, 26. 3. 2015, so se na gradu Komenda ponovno predstavili učenci in učenke Glasbene šole Risto Savin Žalec pod strokovnim mentorstvom profesorice Tanje Miklavc. Občinstvu so se predstavili v dveh delih.

Prvi del so zaokrožili štirje učenci na violah; vsak je izvedel dva stavka Bachove solo suite v avli gradu, ki je akustično idealna za izvedbe baročnih skladb. Drugi del nastopa pa je potekal v gotski sobi, kjer so se ob spremljavi profesorice Irene Kralj predstavili še drugi učenci in učenke violine iz dislociranega oddelka Glasbene šole Risto Savin Žalec. Na nastopu se je premierno predstavil tudi duet v sestavi violončelo in violina. Učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec so tako ponovno dokazali, da so grajski prostori resnično idealni za tovrstne nastope.

����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Tanja Miklavc

Dobrote za praznično mizo

N

a lepo in sončno cvetno soboto smo v TD Občine Polzela že tradicionalno pripravili pomladansko-velikonočni sejem. Obiskovalci so lahko izbirali med lepimi butarami, ki so jih naredili v društvu Karitas.

Za ljubitelje dobre domače hrane pa so poskrbele kmetije z lokalnega območja, ki so ponujale potice, domače mesne izdelke, kruh, pecivo in druge dobrote, ki spadajo na velikonočno mizo. Člani gobarsko-mikološkega društva so nas letos pogostili s praženim krompirjem z dodatkom gob in domačih klobas, obiskovalci so uživali v njihovih kulinaričnih spretnostih. ������������������������������������������������������������������������������������������������������ Alenka Žnidar Člani gobarsko-mikološkega društva so s svojimi dobrotami pogostili obiskovalce 24 POLZELAN

APRIL 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Duhovno najbogatejši dnevi

K

rižev pot iz Vimperka na Goro Oljko, ki je bil v soboto pred cvetno nedeljo, je bil uvod v veliki teden, ki je duhovno najbogatejši v celem cerkvenem letu. Na veliki četrtek zvečer je bila v župnijski cerkvi na Polzeli slovesna maša, pri kateri so utihnili zvonovi in orgle. Že v najstarejši dobi je veliki petek pomenil kristjanom dan žalovanja. V cerkvi sv. Križa na Gori Oljki je bila popoldanska pobožnost križevega pota. Z blagoslovom ognja in prižiganjem lesnih gob so se začele slovesnosti na veliko soboto. Te slovesnosti so se v velikem številu udeležili mladi, in gospod župnik Jože jih je pohvalil, da so prvi nosilci velikonočnega blagoslova po domovih.

Ves dan je potekal blagoslov velikonočnih jedi. Ob tem so na predhodno pobudo gospoda župnika Jožeta prinašali tudi darove za ljudi v stiski, ki jih je potem prevzela škofijska Karitas. Na veliko noč je v zgodnjem

jutru pritrkavanje zvonov vabilo na slovesno vstajenjsko procesijo in po njej k sveti maši, med katero sta prepevala združena mešana pevska zbora. Tudi v Domu upokojencev Polzela je bila dopoldanska slovesna maša, ki jo je ob somaševanju kurata gospoda Janeza Bračuna daroval gospod župnik Jože. Med mašo je prepeval moški pevski zbor. Na velikonočni ponedeljek popoldne pa je bilo praznično srečanje na Vimperku v spomin, ko se je Jezus prikazal dvema učencema na poti v Emavs. Veliko duhovnega bogastva nam je bilo ponujenega v teh dnevih. Ali smo ga bili pripravljeni sprejemati? Škof Slomšek je zapisal: »Ničesar nismo prinesli na svet in nič drugega ne ponesemo iz sveta kakor dobro ali hudo, kar smo v življenju storili.« ������������������������������������������������������������������������������������������������������ Stanko Novak

2. salamijada v Občini Polzela Na predvečer cvetne nedelje je bila v Občini Polzela uspešno izvedena 2. salamijada. Razglašena je bila najboljša domača kmečka salama, zmagovalec pa je postal Igor Pungartnik. Salama je bila pridelana po starih metodah, del sestavin je iz ekološke kmetije.

D

an pred razglasitvijo rezultatov se je v vinski kleti gradu Komenda zbrala ocenjevalna komisija, ki je strokovno opravila svoje delo.

Komisiji v sestavi Janez Šumak, Franci Uratnik, Simon Strojanšek in župan Jože Kužnik je pomagal rezalec salam Karli Cizej. Komisija je imela težko delo, saj so bila odstopanja zelo majhna, saj je bila kakovost salam zelo dobra. Letos so salamarji na drugo ocenjevanje prinesli 15 salam.

Ocenjevali so zunanji videz, vonj, okus in prerez. Vlogo moderatorja je letos prevzel Franci Uratnik. Povedal je, da je bil izbor najboljše salame v očeh komisije precej enoten. Letošnja najbolje ocenjena salama je bila last Igorja Pungartnika s Polzele, dosegla pa je 48,3 točke, drugo mesto je pripadalo salami Ignaca Kužnika iz Andraža z 48 točkami, tretje mesto pa Marjani Meklav iz Dobriča s 44,5 točke. Vsi so za sodelovanje prejeli priznanje. Najboljši trije pa poleg diplome še lesen pokal. Podeljen pa je bil tudi prehodni pokal. Lanskoletni dobitnik Anton Brunšek je svoj pokal letos izročil za eno leto v roke letošnjemu zmagovalcu Igorju Pungartniku. Tako se bo zapisal na prehodni pokal. Zavzemal se bo, da

Komisija je imela pri odločitvi težko delo

ga bo na tretji salamijadi ponovno odnesel na svoj dom, in če mu bo ta naslov pripadal še dvakrat, ga bo prejel v trajno last. Po razglasitvi rezultatov je sledila degustacija vseh salam ob dobri izbrani kapljici Malteškega hrama. Za družabnost dogodka in veselo razpoloženje je poskrbel Andrej Stergar na frajtonarici. ������������������������������������������������������������������������������������������������� Lidija Praprotnik

S planinskega pohoda »Po SPP«

V

soboto, 28. marca 2015, smo se v sončnem vremenu odpeljali do Senožeč, od koder smo se peš napotili skozi slikovito vas in navkreber, skozi pretežno bukov gozd, mimo Slatne in Bukovega vrha (932 m) ter še naprej, čez najvišji vrh Vremščice (Vrbanov vrh, 1027 m), vse do bližnje cerkvice sv. Urbana. Po počitku in okrepčilu smo se, ob čudovitem razgledu na bližnjo in daljno okolico (Nanos, Slavnik, Snežnik, Triglav, Dolomiti, Jadransko morje), spustili mimo Čemparjevega vrha (892 m) in preko Gabrške gore v dolino. Pot smo zložno nadaljevali do železniškega podhoda in nato čez travnike, mimo športnega letališča Ležeški Gabrk, do vasice Gradišče pri Divači (475 m). Od tukaj naprej nas je pot vodila po stezicah kraškega gozda do turističnega razgledišča, ki ponuja čudovit razgled na sotesko šumeče reke Reke z bližnjo vasjo Škocjan v ozadju in še naprej, vse do bližnje vasice Matavun. Tu smo, vsi zadovoljni, naš planinski izlet tudi končali.

Planinci so uživali v sončnem vremenu

����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������Robert Grmek

Okrogla miza na temo kmetijske politike

V

soboto, 11. 4. 2015, je Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline organiziralo državni kviz Mladi in kmetijstvo na Gomilskem. V sklopu te prireditve je v gradu Komenda na Polzeli potekala delavnica na temo Mladi prevzemniki kmetij v obdobju 2015–2020.

Udeležili so se ga mladi s podeželja vse Slovenije, ki jih ta tematika zanima. Po končanih delavnicah in razpravi smo se odpravili v dom

krajanov na Gomilsko, kjer je potekal kviz. Tekmovalo je devet ekip iz vse Slovenije. Zmagala je podeželska mladina Mislinjska dolina, naša ekipa pa se je uvrstila na sedmo mesto. Po uradnem delu je sledila veselica z ansamblom Roka Žlindre. ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������Rok Satler POLZELAN 25

APRIL 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Mini velikonočna delavnica

V

nedeljo, 29. 3., na cvetno nedeljo, ko se je narava že odela v paleto pisanih pomladanskih barv in so iz zemlje že kukali prvi znanilci pomladi, se je po sveti maši v prostorih DPM Andraž zbralo 24 otrok, ki so v mini velikonočni delavnici izdelovali velikonočne zajčke, barvali pobarvanke z motivi velike noči ter z barvami slikali umetna jajčka. Pri delu so izjemno uživali. Na koncu so se zadovoljni otroci posladkali z bomboni in še preden so izdelke odnesli domov, so obljubili, da se bodo prihodnje leto zopet srečali v delavnici, ki jo bodo pripravili člani Društva prijateljev mladine Andraž. Želimo, da nas – odrasle in otroke – zarja velikonočnega napolnjuje z upanjem, da je življenje močnejše od smrti, ljubezen močnejša od sovraštva. To upanje daje smisel in pogum, da smelo in složno zremo v prijaznejšo prihodnost. ��������������������������������������������������������������������������� Valentina Toman Čremožnik

Otroci so bili na delavnici izjemno ustvarjalni

Polzelanu Tadeju Zupanu visoko državno odlikovanje

Ž

led, ki je lani februarja prizadel Slovenijo, je tudi po enem letu še vedno živ spomin. Vsi pomoči potrebni se s hvaležnostjo spominjajo vseh organizacij, društev, pa tudi posameznikov, ki so takrat nesebično priskočili na pomoč, žrtvovali svoj čas, znanje in vsak na svoj način pripomogli k odpravljanju posledic naravne katastrofe.

Tudi Tadej Zupan, 25-letni Polzelan, je ob prvih poročilih s terena odšel na Notranjsko, natančneje v Postojno, ki je bila najbolj prizadeta. Zapustil je delovno mesto in se kot samostojni Nagrajenec Tadej Zupan s prostovoljec ter strokovno usposopriznanjem in terapevtskim bljeni pripadnik reševalnih enot javil psom Maxom v štabu Civilne zaščite Republike Slovenije. Pred tem si je tudi priskrbel vozilo toyota land cruiser, ki mu ga je brezplačno posodil Toyota center Ljubljana BTC, s pogonom na vsa štiri kolesa, saj delo na nedostopnem terenu sicer ne bi bilo mogoče.

V treh tednih, ki jih je preživel na terenu, je Tadej videl zelo različne

in pestre zgodbe, ki jih piše življenje. Od tistih veselih s srečnim koncem, pa tudi tistih, ki so bile bolj grenke. Skrbel je za oskrbo ljudi, tako z agregati, gorivom, hrano, pri oskrbi bolnih in otrok ter deloval kot pooblaščenec kriznega štaba Civilne zaščite Občine Postojna.

Tadeja Zupana je za njegovo požrtvovalno delo kot nagrajenca Civilne zaščite predlagal župan Občine Postojna, ki mu je podelil tudi posebno zahvalo občine, na nedavni državni podelitvi priznanj Civilne zaščite Republike Slovenije pa je Tadej kot posameznik prejel tudi častni bronasti znak civilne zaščite. Omeniti velja, da smo Polzelani lahko nanj, kot najmlajšega prejemnika visokega državnega priznanja, še posebno ponosni, aktiven pa je tudi v lokalnem okolju, tako kot operativni gasilec PGD Polzela, s terapevtskim psom Maxom pa redno sodelujeta tudi v medicinsko-delovnih skupinah v bolnišnicah doma in tudi v tujini, saj je pes Max izšolan za pomoč bolnikom, ki trpijo za demenco, sodeluje pa tudi v terapevtskih skupinah avtističnih otrok ter pri navezovanju stikov zaupanja žrtvam različnih zlorab.

Za konec pa še Tadejeva misel, ki jo je kot gost nočnega programa slovenske radijske mreže delil s poslušalci: »Svet je lepši in lažje je živeti, če si znamo prisluhniti in pomagati. To, da dajemo in ne dobivamo, je edina prava stvar, ki nas resnično osrečuje!« �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������Saša Pukl

Zaključna predstava otroškega abonmaja na gradu Komenda Na gradu Komenda je na velikonočno soboto potekala še zadnja, lutkovno-igrana predstava Ognjeni grad in Dudovo drevo, v izvedbi KUD Dudovo drevo, iz niza otroških abonmajskih predstav »Levček« v sezoni 2014–2015, ki jih je organiziral ZKTŠ Polzela.

O

b pisani scenografiji in dobri lutkovni animaciji ter igri so mladi obiskovalci gledališča prav uživali. Na zadnji abonmajski predstavi smo pripravili vprašalnik za oceno letošnje abonmajske sezone, prek katerega smo želeli izvedeti, kaj je bilo obiskovalcem všeč in kaj ne.

Program letošnje sezone abonmaja »Levček« je bil v celoti ocenjen z zelo visokimi ocenami, prav tako večina predstav. Med vsemi oddanimi vprašalniki smo izžrebali srečnico Patricijo Hofman, ki bo predstave abonmaja »Levček« v sezoni 2015–2016 obiskovala brezplačno. Abonmajsko izkaznico ji bomo poslali po pošti pred začetkom naslednje sezone. Čestitamo! Vsem abonentom, njihovim staršem in vsem obiskovalcem za izven se iskreno zahvaljujemo za obisk in se priporočamo tudi v prihodnje. ��������������������������������������������������������������������������������������������������Manuela Mlakar 26 POLZELAN

Med predstavo

APRIL 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Pisane sledi slikarske poti Anice Tamše

P

rimeren naslov, lahko potrdijo številni obiskovalci, ki so 10. aprila navdušeno pozdravili ljubiteljsko slikarko Anico Tamše na gradu Komenda. Tokratna razstava likovnih del je bila že njena peta samostojna razstava, vendar se je tokrat odločila za pregledno razstavo. Na ogled je postavila več kot 50 likovnih del v različnih tehnikah, različnih velikosti in iz različnih obdobij, od začetka njene slikarske poti do danes.

Anica je bila rojena leta 1950 v Brežicah, preživljala je pestro otroštvo v hribovski vasi, v slikoviti pokrajini prijaznih in dobrih ljudi. Pri 19 letih jo je življenjska pot pripeljala na Polzelo. Vzorniki v likovnem znanju so ji bili tudi mnogi likovni prijatelji. Na skupinskih razstavah se je Anica s svojimi deli predstavila v mnogih krajih Slovenije, redno sodeluje v likovnem projektu Zveze likovnih društev Slovenije »Zlata paleta«, v sklopu katerega je prejela 18 priznanj in certifikat za abstraktno delo.

Na številnih sodelovanjih na slikarskih taborih, ekstemporih, kolonijah in dobrodelnih akcijah je prejela več kot deset priznanj. Odprtje razstave na gradu Komenda so popestrili člani kvarteta Lastovka, njeni dolgoletni prijatelji. Predsednik KUD Polzela, Marko Slokar, je v svojem govoru obudil spomine na dogodke iz obdobja nastanka likovne sekcije na Polzeli. Zahvalil se je pobudniku za ustanovitev likovne sekcije

Odprtje razstave na gradu Komenda

Stanku Novaku in prvim članom, ki so Anico prijetno presenetili s svojo navzočnostjo na odprtju razstave. Člani likovne sekcije so svoji likovni prijateljici zaželeli: »Anica, naj se nadaljujejo pisane sledi tvoje slikarske poti še vrsto let!« ����������������������������������������������������������������������������������������������������� Mojca Korošec

Pohod na Nanos

N

anos je visoka kraška planota, ki se strmo dviga nad Postojnsko kotlino in Vipavskimi brdi. Ima več vrhov, najbolj popularen je razgledni rob ob televizijskem oddajniku in Vojkovi koči na Nanosu.

Koča se imenuje po slovenskem partizanu in narodnem heroju Janku Premrlu - Vojku. Izbrali smo vzpon po položni poti iz Razdrtega mimo simpatične cerkvice sv. Hieronima. Razgled ob lepem vremenu je prvovrsten. Kljub temu, da se Nanosova Pleša (1262 m) niti ne ponaša z nadpovprečno nadmorsko višino, je priljubljen planinski cilj številnih pohodnikov, še zlasti zgodaj spomladi. Že res, da je Pleša izrazit vrh Nanosa, od tod se ob lepem vremenu odpre razgled domala na vso jugozahodno Slovenijo, celo v Furlanijo in proti Benetkam. A nanonški masiv, ki zajema okrog 65 km2, je več kot samo »pleša«. Je neokrnjena planota, bogata s favno in floro ter kulturno in naravno dediščino.

Vse to smo tudi doživeli. Ob poti smo opazili rožo velikonočnico, ki s svilnato-žametnim stebelcem in izjemno vijoličnim cvetjem pritegne vsakega obiskovalca. Velikonočnica je zavarovana cvetlica, ki je uvrščena na seznam ogroženih rastlinskih vrst. Na poti z vrha proti turistični kmetiji Abram je na drevesu počivala sova – velika uharica iz družine

Udeleženci planinskega pohoda

pravih sov, ki živi v gorskih gozdovih Evrope, Severne Afrike in Azije.

Je ena izmed največjih evropskih sov, ki zraste do 65 cm v dolžino.

Na kmetiji Abram pa smo si ogledali velikega rjavega medveda čisto od blizu (v kletki). Vreme je bilo krasno in družba tudi. Pohoda se je udeležilo 11 pohodnikov. ��������������������������������������������������������������������������������������������������������Sandi Mlakar

5. Malteška čajanka

V

ponedeljek, 13. 4., je na gradu Komenda na prostem pod vejami platane potekala 5. Malteška čajanka. Bil je topel pomladni večer.

Tokratni gost čajanke je bil Franci Uratnik, vsestransko dejaven in anagažiran Polzelan, človek, ki publiko s svojo energijo kar posrka vase.

Oder pod platano je krasila košarica, polna marčevk – prvih gob, ki gobarje razveseljujejo v teh dneh. Franci Uratnik je namreč predsednik številčnega Gobarsko-mikološkega društva Polzela. Zelo uspešno sodeluje v polzelski dramski skupini kot amaterski igralec. Je »dobri mož« v dobesednem in prenesenem pomenu besede, gurman, ki svojo ljubezen do priprave hrane deli naprej z organizacijo kuharskih tečajev ter izobraževanj. Hrana je ljubezen, in ljubezen gre skozi želodec, je povedal gost. Leta 2014 je prejel občinsko priznanje za dolgoletno delo na društvenem področju in vsestransko aktivno delovanje v okviru Občine Polzela. Izvedeli smo številne zanimivosti z njegove življenjske poti; o odraščanju, družini, delu, veselju in časih, ki so bili tudi v naših krajih tako zelo drugačni. Franci Uratnik ima rad druženje z ljudmi, je radodaren in altruističen, in zato ga imajo ljudje radi. Na dvorišču gradu Komenda se je ponovno zbralo veliko ljudi, ki ga poznajo in spoštujejo, pa tudi takih, ki so ga želeli pobliže spoznati. 5. Malteška čajanka je tako izzvenela v topel pomladni večer, gospod Uratnik pa je s svojim društvom, prijatelji in družino poskrbel za čudovito pogostitev.

Voditeljica Dragica Sternad Pražnikar z gostom Francijem Uratnikom

»Naše« čajanke so našle svoje mesto in tudi svojo zvesto publiko v sicer bogatem ter pestrem programu ZKTŠ. Skupaj dokazujemo, da so tudi tovrstni majhni dogodki – v intimnem, a pristnem vzdušju, brez hrupa in veliko pompa – prijetna in bogata vsebina kulturnega dogajanja ter družabnega življenja. ������������������������������������������������������������������������������� Dragica Sternad Pražnikar POLZELAN 27

APRIL 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Program športne vadbe v Savinjski dolini

V

torek, 14. aprila zvečer, je na gradu Komenda potekalo vsakomesečno predstavitveno predavanje Prerojen.si. Tokratna tema je bila »Ko postane tek nov življenjski stil in dodamo prehrani polnovredno vsebino«. O prehrani športnikov, energijskih procesih, ki se dogajajo

med športno aktivnostjo, energijskih potrebah ter odpadnih produktih in njihovih posledicah, ki nastajajo, je spregovorila živilska tehnologinja Vida Kokalj. Predstavila nam je priporočila in primere nekaterih najuspešnejših tekmovalcev, kot so aktualni olimpioniki: smučarski tekač Sami Jauhojarvi, telovadec na konju z ročaji Krisztian Berki in veslač v enojcu Mahe Drysdale. Vsi našteti svojo vsakodnevno prehrano dopolnjujejo z izbranimi izdelki Neolife. Izbrana dopolnila vplivajo na njihovo počutje, psihofizične sposobnosti in hitrejšo regeneracijo. V drugem delu predavanja je dolgoletni vaditelj tekaške vadbe Martin Ramšak spregovoril o teku. Kako to lahko postane nov življenjski slog, s katerimi skušnjavami in težavami se pri tovrstnem športnem udejstvovanju najpogosteje srečujemo, na kaj je treba biti pozoren pri tehniki teka in s katerimi tipi treningov v določenem obdobju popestriti vadbo tekačev. Ob koncu je predstavil še svoj koncept tekaške vadbe in razložil pomen tovrstne sestave ter vse navzoče povabil na štiri brezplačne vadbe, ki jih bo v naslednjih dveh tednih izvedel na prireditvenem prostoru v Braslovčah. Prav tja ste vsi lepo vabljeni.

Med predavanjem

����������������������������������������������������������������������������������������������������Martin Ramšak

Zlat Lan Podpečan

K

onec marca je v Oslu na Norveškem potekalo mednarodno karate prvenstvo v stilu shito ryu, ki velja za svetovni pokal Kofukan international. Tekmovanja se je udeležila 22-članska ekipa Karate kluba Polzela, ki je kot del slovenske reprezentance požela izjemne rezultate, saj se je tekmovanja udeležilo kar 13 držav. Kot prvi je v kategoriji najmlajših nastopil komaj 7-letni Maj Podpečan, ki je s svojo prefinjeno tehniko pokazal, da je v naših vrstah še velik potencial in po repasažnem boju zasedel odlično peto mesto. Med mlajšimi dečki je bil najuspešnejši Lan Podpečan, ki si je v kategoriji športne borbe prisvojil zlato medaljo in bronasto v kategoriji kate. Mai Bašič Fekonja je izgubil boj za finale in prejel bronasto odličje, medtem ko je bil Nejc Vranič zaradi premočnega udarca nasprotnika diskvalificiran, a je bil uspešen v katah, kjer je med mlajšimi dečki zasedel drugo mesto. Anže Cajhen, Anika Jagarinec in Svit Podpečan so v ekipnem delu kat dosegli tretje mesto, prav tako sta Anika in Svit dosegla tretje mesto v borbah.

V finalu je zmanjkalo moči Nuši Žerjav, a smo vseeno bili veseli njene srebrne medalje. Med starejšimi dečki je Klemen Repnik vodil v finalni borbi in v zadnjih sekundah storil napako, ki ga je stala zlatega odličja.

Med juniorji je bil najuspešnejši David Vindiš, ki je zmagal v borbah in nastopil tudi v članskih ekipnih bojih. Luka Deberšek je zmagal v vseh ekipnih bojih, v posamezni kategoriji pa je zaradi premočnega udarca

Mai Bašič Fekonja v akciji z odličnim joko gerijem

ostal brez odličja. Omenjeni rezultati dokazujejo, da je Karate klub Polzela po svojih neizprosnih borcih prepoznan tudi zunaj naših meja. ��������������������������������������������������������������������������������������������Branko Cimperman

TROJKA, TROJKICA Komedija-kriminalka Alfonsa Kumerja Gledališka skupina KUD Polzela bo v nedeljo 24. 5. ob 19. uri, v kulturnem domu na Polzeli, uprizorila komedijo-kriminalko

Trojka, trojkica.

Ponovitev bo v nedeljo, 31.5. ob 19. uri.

Odrsko delo Alfonsa Kumerja je nova vrsta komedije, ki ne obravnava politične, ampak socialno plat življenja običajnih ljudi, je veseloigro označil režiser Matjaž Jeršič. V Trojki, trojkici bodo zaigrali Vlasta Pšaker, Tamara Hren, Andreja Lesjak, Jaka Jeršič, Dani Pfeifer, Vlado Marjetič, Matija Marjetič in Igor Pungartnik.

Dramsko dogajanje Trojke, trojkice je postavljeno v podjetje za izdelavo damskega perila, katerega direktor se odloči, da bo obrat reorganiziral. To ogrozi najnižja delovna mesta. Da bi izsilili preklic sporne odločitve, prizadeti naredijo načrt, kako direktorja odžagati; najlažje bi bilo, če bi mu naprtili gospodarski prekršek ali kak sramoten greh. Pri tem sprožajo in se zapletajo v polresnice, namigovanja, prikrivanja, kar povzroči niz nesporazumov, preobratov in smešnih situacij.

O svojem delu Kumer pravi: ''Naj se vse še tako slabo obrne, nikoli ne veš, če ni za kaj drugega - dobro!''

28 POLZELAN

Vabimo vas domači gledališčniki !

APRIL 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Teniški klub Polzela

A

prila začnemo prvo delovno akcijo, to je pripravo in urejanj teniških igrišč pred začetkom nove sezone. Delovna akcija poteka pod vodstvom skrbnika igrišč Vlada Travnerja. Vsako leto je prva majska sobota namenjena otvoritvenemu teniškemu turnirju. Ta turnir poteka po sistemu naključno izžrebanih dvojic. Ligaški del tekmovanja začnemo z ekipno moško in žensko ligo, ki traja vse do začetka julija.

Tudi učenje tenisa je možno v šoli tenisa, tečajih tenisa in individualnih urah skozi vso sezono. Zato vabimo vse, ki bi želeli spoznati igro tenisa pobliže, da se nam pridružite v klubskih prostorih. Člani Teniškega kluba Polzela

�������������������������������������������������������������������������������������������������������������Ivi Kapitler

Kulinarična delavnica »PEKA POTICE« v Andražu

V

Članice Kulinarične sekcije KD Andraž navdušene nad svojimi izdelki

ponedeljek, 30. marca 2015, smo se na skupinski delavnici v Andražu zbrale članice kulinarične sekcije kulturnega društva. Tej delavnici so se priključile tudi tiste ženske, ki jih tovrstne aktivnosti na področju priprave domače hrane zanimajo. Namen kulinarične delavnice je bil prikaz vseh faz priprave in peka potice na način, kot to dela krajanka Fanika Zabukovnik, ki je tudi prikazala celoten potek. Z zanimanjem smo vse udeleženke spremljale potek, od faze do faze tako, da je bilo možno na kraju videti in okusiti prelepo potico, zvito v mačje oko. Čas med pripravo testa, vzhajanjem in peko potice smo udeleženke delavnice koristno zapolnile z luščenjem orehov, na klasičen način s kladivom ter novejši način s kleščami in drugimi pripomočki. Vseskozi je bilo poskrbljeno za prijetno vzdušje, na kraju pa smo udeleženke delavnice s pesmijo obeležile rojstne dneve članic kulinarične sekcije, rojenih v prvem tromesečju tega leta. Udeleženke kulinarične delavnice so menile, da imajo še veliko kulinaričnih idej za tovrstne delavnice in da jih želijo pogosteje tudi izvajati ter izmenjati načine priprave zdrave domače hrane. �����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������Jelka Oder

Teden vseživljenjskega učenja – brezplačno do novih znanj

TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA:

M

aja in junija bomo že dvajseto leto praznovali Teden vseživljenjskega učenja (TVU), ki se je v preteklih letih uveljavil kot vseslovenska prireditev, ki povezuje raznovrstne izvajalce izobraževanja in učenja ter udeležence vseh generacij, s čimer omogoča uveljavljanje koncepta vseživljenjskega učenja v naši družbi. Na UPI ljudski univerzi Žalec bomo v tem času v sodelovanju s številnimi izvajalci pripravili dogodke in prireditve, ki bodo za vse brezplačni: kako ostati čili na delovnem mestu, o stresu in depresiji, kako poskrbeti za svoje pasje ljubljenčke in tudi o nujno potrebnih ukrepih za varno življenje starostnika doma (varovanje na daljavo) in še veliko zanimivih dogodkov. Odprtje TVU z naslovom »20 utrinkov za 20 let« bo v ponedeljek, 18. maja 2015, ko se bodo na Podeželski tržnici v Žalcu med 10. in 18. uro zvrstili različni dogodki.

»20 UTRINKOV ZA 20 LET« PONEDELJEK, 18. MAJ 2015, NA PODEŽELSKI TRŽNICI ŽALEC* 10.00 – 10.45 Plesni nastop - Vrtci Občine Žalec 10.45 – 11.00 Godba veteranov Žalec 11.00 – 11.30 Otvoritev TVU 2015: nagovor Franje Centrih in Janka Kosa 11.30 – 11.45 Študijski krožek Pesem nas druži od zibelke do groba 11.45 – 12.00 Godba veteranov Žalec 12.00 – 13.00 Novinarska konferenca 13.00 – 13.30 Glasbeni nastop - Trio DU Vrbje 13.30 – 14.00 Izdelava izdelkov iz kera mase in origamijev iz brisač - Marjana Crnič 14.00 – 14.30 Študijski krožek Pesem nas druži od zibelke do groba 14.30 – 15.00 Vezilje Snežinka – Vransko – Martina Felicijan

���������������������������������������������������������������������������������������������������� Mihaela Anclin

15.00 – 15.30 Ljudski godci KD Ponikva pri Žalcu 15.30 – 16.00 Glasbena šola Risto Savin Žalec

Kaj narediti, ko se nekdo nenadoma zgrudi?

16.00 – 16.30 Mažoretke KD Liboje

sklopu Tedna vseživljenjskega učenja 2015 RKS – Območno združenje Žalec vabi na prikaz temeljnih postopkov oživljanja z naslovom Kaj narediti, ko se nekdo nenadoma zgrudi? Prikaz bo v predavalnici v Hmeljarski ulici 3 v Žalcu v sredo, 20. maja, ob 18. uri.

Nov, hiter način življenja prinaša več možnosti, da kdo izgubi zavest.

Naša moralna odgovornost je, da ponesrečencu pravilno pomagamo, saj mu lahko rešimo življenje. Prikazov se je treba udeleževati, ker se na praktičen način seznanimo s pravilnimi postopki.

Udeležencem jih bo prikazala predavateljica prve pomoči pri Rdečem križu Slovenije – Območnem združenju Žalec Cvetka Grm, diplomirana medicinska sestra.

17.00 – 18.00 Folklorna skupina KD Ponikva pri Žalcu

16.30 – 17.00 Citrarka Neli Zidar

V

����������������������������������������������������������������������������������������������� Matjaž Črešnovar

Cel čas prireditve bodo na Podeželski tržnici tudi stojnice:

-

Dom Nine Pokorn Grmovje Društvo Hrtji svet Slovenije Gasilska zveza Žalec Hiša Sadeži družbe Žalec Marjana Crnič – vlivanje kera mase Martina Felicijan – rože iz krep papirja

-

Razvojna agencija Savinja Sanita Trampuš – poslikava obraza Študijski krožek Obliznimo si prste - kuhanje Univerza za tretje življenjsko obdobje UPI – ljudska univerza Žalec Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec

* V primeru slabega vremena bo TVU 2015 potekal na UPI – ljudski univerzi Žalec.

Obisk prireditve je BREZPLAČEN. POLZELAN 29

APRIL 2015

Intervju z domačinom Petrom Kolškom Pesnik, novinar, publicist – prejemnik novinarske nagrade za življenjsko delo (2014)

Peter je bil rojen leta 1951 v Celju. Odraščal je v Gornjem Gradu in na Polzeli. Študiral je primerjalno književnost in slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani; v tem mestu živi še danes. Sedem let je poučeval slovenščino na dveh ljubljanskih gimnazijah, od leta 1987 je bil v službi pri časopisni hiši Delo (v letih 1992–1999 urednik kulturne redakcije, v letih 2006–2014 urejal prilogo Književni listi). Pisal je o literaturi, filmu, televiziji, kulturni politiki in »navadni« politiki. Od januarja 2015 je v pokoju. Objavil je sedem pesniških zbirk (Elegije, 1986; Menina, 1991; Kletarjevo popoldne, 1996; Nikoli več, 2005; Opuščanje vrta, 2009; Tropi in tropine: izbor in nove pesmi, 2011; Dekleta pojejo, 2014). Leta 1998 sta z Brino Švigelj Mérat (Brina Svit) objavila epistolarni (pisemski) roman Navadna razmerja. Leta 2003 je izšel izbor iz njegovih pesniških kritik z naslovom Lepa točajka, 2010 pa izbor časopisnih komentarjev in kolumen Vaserkeber in druge dogodbe. Z Dragom Bajtom sta leta 1993 sestavila antologijo slovenske poezije (Sončnice poldneva), sam pa je pripravil antologijo slovenske poezije 20. stoletja z naslovom Nevihta sladkih rož. Prav tako antologijske prikaze slovenskih pesnikov (Murn, Jenko, Krakar, Pavček, Maurer, Strniša, Fritz, Jesih).

30 POLZELAN

PRISPEVKI BRALCEV/VREDNOTE

Z

akaj sem se pravzaprav odločila, da Polzelanom predstavim Petra Kolška? Že tale kratka predstavitev v uvodu bi bila najbrž dovolj tehten razlog, a obstajajo še drugi: želim namreč, da bi pobliže spoznali našega domačina, ki je po duši pesnik, sicer pa izjemen in ugleden novinar. Lani je prejel novinarsko nagrado za življenjsko delo na medijskem festivalu Naprej/Forward 2014. Peter je bil moj sošolec v osnovni šoli na Polzeli in na I. gimnaziji v Celju, celo moj soplesalec na maturantskem plesu. Sošolci smo že takrat prepoznali v njem posebno, umetniško naravo.

Peter, svoje otroštvo in mladost si preživel na Polzeli. Se morda spominjaš svojih prvih pesniških začetkov … Je bil morda kdo na tvoji poti, ki je v tebi zaslutil talent in te spodbujal, da ga razviješ?

Res sem začel pesnikovati tam nekje na sredini osnovne šole, kar tako iz veselja, brez posebne ambicije. Še zdaj hranim zvezek iz tistih časov. Spodbude s strani odraslih se ne spominjam, mi je pa v tistih časih prišel v roke Pavčkov Juri Muri v Afriki, ki me ni toliko navdušil z zamorsko štorijo, kot me je navdušil s spretno, zvočno učinkovito verzifikacijo. Pavčkovih verzov sem imel polno glavo, in dolgo je trajalo, da se je v njej našel prostor tudi za kakšnega mojega.

Kakšna je bila vloga tvojih staršev pri tem, kako so te oni usmerjali?

S starši se nismo o teh rečeh nikoli pogovarjali, mislim, da o moji »stranski dejavnosti« sploh nista nič vedela.

Spominjam se naše razredničarke in profesorice slovenščine Ivane Povše na I. gimnaziji v Celju, kako te je globoko čutila in navdihovala. Kako si ti doživljal ta čas?

Res, naša profesorica je bila slavistka, ki je bila zame ob pravem času na pravem mestu.

Toliko bolj potem, ko sem bil nesrečno zaljubljen, ona pa je z literaturo iz obdobja romantike, v skladu z učnim načrtom pač, prilivala olje na sentimentalni ogenj.

Po duši si pesnik in literarni kritik, saj si sistematično spremljal in reflektiral poezijo v različnih antologijah slovenskih pesnikov.

Na katero od svojih knjig si najbolj ponosen?

No, največ mi seveda pomenijo pesniške zbirke, ponosen pa sem na antologijo Nevihta sladkih rož, za katero sem opravil izbor iz vse slovenske poezije 20. stoletja, več kot sto pesnikov, in to ob redni službi. Vesel sem, ko slišim od zdajšnjih ali nekdanjih študentov slovenistike, da so si pri študiju pomagali z mojim izborom.

Tvoje pesniške zbirke so bile večkrat nominirane za različne nagrade, tudi Veronikino v Celju …

Da, dvakrat za Veronikino in dvakrat za Jenkovo. Tekmovanje za nagrade je pač eden izmed načinov socialnega življenja literature, ampak za ustvarjanje poezije precej nepomemben.

Zadnja pesniška zbirka ima naslov Dekleta pojejo. Kaj simbolizira ta naslov? Govoriš o bolečini minulosti, pa vendarle je tvoj pogled na smrt živ. Kaj ti pomeni smrt?

Naslov si je knjiga izposodila pri eni izmed pesmi, in ta pesem govori o tem, da nas lepota življenja, ki ga tukaj predstavlja dekliško petje, zapeljuje z iluzijo večnosti, pri tem pa minljivost ne glede na vse opravlja svoje običajno delo.

Kar se smrti tiče, pa je že starogrška pesnica Sapfo v sedmem stoletju pred našim štetjem dejala, da je smrt nekaj slabega, kajti če bi ne bila, bi z veseljem umirali tudi bogovi. Težko je k temu dodati kaj pametnega.

Novinarstvo uvrščaš pri sebi na drugo mesto, čeprav si se mu vse življenje posvečal in postal odličen – samosvoj novinar. Tvoje kolumne in komentarji v Delu (kar sedemdeset jih je izbranih v knjigi Vaserkeber in druge dogodbe) so res nekaj posebnega, stilistično izbrušeni, s skrbnim izborom besed, s čimer znaš pritegniti bralčevo pozornost.

Kaj ti je pomenilo novinarstvo?

V novinarstvo sem padel po naključju. In glede na to, da sem se ukvarjal s kulturo, nisem bil nikoli tisti pravi terenski novinar. Res sem pisal tudi tipične novinarske članke, a predvsem komentarje in kolumne. Zame je bila mikavnost tega poklica v tem, da sem se lahko takoj in po svoje odzval na družbene ali kulturne pojave, ki so me vznemirili. In me še zmeraj.

Prejel si več nagrad za svoje delo, zadnja je bila novinarska nagrada za življenjsko delo. Kakšni so občutki, če človek prejme tako veliko priznanje?

Zagotovo je tu občutek, da ni bilo vse zaman, predvsem pa zadovoljstvo, da tudi kulturno novinarstvo ni neopaženo.

Pravkar si se upokojil. Imaš pred sabo kakšen nov projekt za ustvarjanje ali pa bolj pot k sebi?

Ob takšni priložnosti novopečeni upokojenec po navadi reče, da bo končno lahko počel, kar si je vedno želel. Zase bi težko rekel, da nosim v sebi kakšno zatrto dejavnost. Tudi potovanje k sebi zame ni nekaj novega. Drugo vprašanje pa je, do kam sem ali bom prispel.

Se rad vračaš v svoj domači kraj? Na Polzeli imaš brata, tukaj so pokopani tvoji starši …

Ja, to so razlogi, zaradi katerih občasno prihajam. Jezi me, ker skoraj nikogar več ne poznam. Ti si ena izmed redkih, ki mi še vzbujajo občutek starega Polzelana, hvala ti za tole priložnost.

APRIL 2015

PRISPEVKI BRALCEV/VREDNOTE

Za objavo sem izbrala Petrovo pesem z naslovom 1963, ki govori o dogodkih iz njegove zgodnje mladosti, in odlomek iz kolumne o njegovi mami, zdaj že pokojni, z naslovom Ne umri še jutri, mama! (Nedelo, 1997):

1963

Ne umri še jutri, mama!

Že tri dni je padal dež.

Otroci smo v kuhinji zavijali zvezke in vdihovali vonj po češpljevi marmeladi.

Kristus v kotu je bil prepojen z maščobami in pozabo. Na dvorišču je pristal stopetdesetkubični puch, s katerega je zlezel oče, oblečen v gozdarske hlače in pelerino. Z njim je prišla novica, da je narasla reka naplavila kupe lesa.

Na zvezek, ki sem ga zgledno zavil, sem napisal Spoznavanje prirode in družbe.

V istem trenutku si je v sosednjem kraju navlekla nase tenko svetlo modro jopo deklica, o kateri sem večkrat zapored sanjal, kako ji slačim volnene nogavice, ki so segale globoko v notranjost.

Do večera je reka preplavila breg in začela teči po makadamskih cestah.

Ko sem včeraj – kot vsako soboto – zapuščal mamo, me je krčevito prijela za roko in rekla: »Samo to te prosim, glej, da pridem čim prej domov, dokler sem še pri pameti. V tej bolnici samo hiram, nihče me ne zdravi in kmalu se mi bo zmešalo.« »Seveda,« sem ji rekel, »saj mislim na to, samo, da te bodo za silo spet nesle noge.« A moje mame ne bodo noge nikoli več ubogale – in nikoli več ne bo prišla domov. Sploh ni v bolnišnici, ampak v domu za starejše občane, kot se je reklo v socialističnih časih, danes pa se reče malce spodobneje: dom oskrbovancev. […] Mama ne ve, da se ne more vrniti domov zato, ker za noben dosegljiv denar ni mogoče urediti negovanja na domu. Obrise tovrstnega prostovoljnega dela je morda mogoče slutiti, a ne brez bistvenih arhitekturnih posegov in še prej eksperimentov, ki bodo v temelju načeli tudi naš življenjski slog. A to so projekti za 21. stoletje. Že leta 1999 pa bo mednarodno leto starih ljudi; to bo veselo! Vsega tega moja mama ne ve. Dobro pa ve in čuti, da je tako življenje, kot ga živi zdaj, vredno ene velike fige. Poleg tega, da bi rada šla domov, bi rada tudi umrla.

V trenutkih jasnosti mi pravi: »Če moram živeti tako, raje umrem.« »Saj boš,« ji odgovarjam z malce obešenjaškega humorja, »a ne še zdaj, počakaj vsaj do naslednje sobote.« V tem primeru vsaj ne lažem. In tako se že tri leta starava oba. �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Valerija Pukl

Kulturnozgodovinski utrinki Požar na Gori Oljki leta 1932

L

e kdo izmed Savinjčanov ne pozna Gore Oljke, kraškega osamelca, ki se dviguje 734 m visoko na robu Savinjske doline, in na katerem stoji mogočna cerkev z dvema zvonikoma? Vrh Gore Oljke, od koder je mogoče videti množico bližnjih in daljnjih vrhov, je že dobrih 250 let priljubljena romarska, nekaj manj časa pa tudi izletniška točka.

Gora Oljka (ljudsko Gorólka) se že sredi 13. stoletja omenja kot Križna Gora, zato je mogoče domnevati, da je na mestu današnje cerkve že tedaj stal križ. Baročna cerkev, posvečena sv. Križu, je bila zgrajena v letih 1754– 1757. Kmalu je postala izjemno priljubljena romarska pot. Pod nivojem cerkve so obenem zgradili še zanimivo podzemno svetišče, ki je s svojo skrivnostno temačnostjo pomagalo spodbujati občutja pobožnih romarjev. Seveda se je gradnja tako mogočne cerkve v podrobnostih zavlekla za več kot desetletje, in je bila zaključena do leta 1773. Sočasno so pod cerkvijo pozidali tudi prostorno mežnarijo (danes je na njenem mestu planinski dom).

Dobro desetletje so se na Goro Oljko vrstila romanja od blizu in daleč, dokler vanje niso posegle reforme takratnega avstrijskega cesarja Jožefa II. (vladal med leti 1780 in 1790).

Z njimi je bila med drugim ukinjena večina samostanov, bratovščin in romarskih poti. Leta 1788 je bila izdana odločba o zaprtju cerkve, ki je bila sicer še isto leto razveljavljena, vendar

romarstvo pozneje ni več doseglo prvotnega razmaha. Menjavali so se tudi skrbniki. Leta 1791 je bila cerkev priključena župniji Andraž, leta 1803 pa ponovno župniji Polzela. Kljub temu, da se skrbništvo odslej ni več spreminjalo, je v ljudskem izročilu ostalo pomemben dejavnik nesoglasij med župnijami Polzela, Andraž in Šmartno ob Paki.

Samotna cerkev v gorskem okolju je bila že zaradi svoje lege izpostavljena raznim naravnim in drugim neprilikam. V dobrih sto letih je kar dvakrat pogorela. Prvič je maja 1837 ogenj zanetila strela. Zgorela je kritina cerkvene ladje, prezbiterija in obeh zvonikov, zaradi velike vročine pa so se stopili tudi zvonovi. Po požaru so se s požrtvovalnim delom izkazali domačini iz Dobriča, ki so pripomogli, da je bila že naslednje leto cerkev obnovljena. Drugič je požar izbruhnil v noči iz 4. na 5. julij 1932. Tokrat je bila razlog človeška neprevidnost. Ker je omenjeni dogodek močno odmeval v bližnji in daljni okolici, in je še danes ohranjen v spominu starejših domačinov, ga bomo podrobneje predstavili v krajšem sestavku.

Petega julija godujeta sv. Ciril in Metod.

Svetnika, ki so ju imenovali tudi “slovanska blagovestnika”, sta postala zelo priljubljena v času slovenskega narodnega prebujenja v drugi polovici 19. stoletja. Izbrali so jo tudi za patrona narodnoobrambne Družbe sv.

Risba pogorele cerkve, ki jo je objavil časopis Jutro 7. julija 1932, dva dni po požaru.

Cirila in Metoda, ki je širila slovensko šolstvo v takratni Avstro-Ogrski. Pred drugo svetovno vojno so njun god običajno slovesno počastili predvsem narodno zavedni Slovenci. V juliju 1932 so fantje iz župnije Šmartno ob Paki god slovanskih blagovestnikov praznovali tako, da so tik ob cerkvi na Gori Oljki prižgali mogočen kres. Na tem mestu niso kresovali prvič, saj je bilo kresovanje na Gori Oljki priljubljen običaj.

Kres so običajno kurili tudi na kresni večer in še ob drugih priložnostih.

Usodni kres leta 1932 so prižgali kot običajno nekaj korakov od kamnitih stopnic, ki vodijo na cerkveno teraso. Kaj se je na Gori Oljki dejansko dogajalo v tej noči, nam je danes poznano iz sočasnih časopisnih priPOLZELAN 31

APRIL 2015

spevkov, spominskih utrinkov očividcev ter ljudskega izročila. Eno izmed najbolj izčrpnih poročil je bilo objavljeno le nekaj dni po požaru v časopisu Jutro. V prispevku je časnikar na podlagi številnih poročil opisal dogodek in nastalo škodo, dodal pa je tudi risbo pogorele cerkve.

Po najbolj znani različici je požar nastal tako, da so bili plameni kresa visoki, verjetno pa je veter zanesel iskre na streho zvonikov, ki sta bila pokrita z lesenimi deščicami (skodlami).

Kmalu je bilo v plamenih vse ostrešje. Po drugi različici naj bi bilo v zvonikih polno suhih ptičjih gnezd, ki so se vnela, ko so jih dosegle iskre. V ljudskem izročilu je ohranjena tudi različica, po kateri naj bi kresovalci celo namerno zanesli ogenj v zvonika, da bi bil kres viden dlje naokrog. A kaj kmalu so jim plameni ušli izpod nadzora.

Ko se je okrog 22. ure pokazal plamen med zvonikoma, so kresovalci ugotovili, da požara ne bodo mogli ukrotiti. Začeli so biti plat zvona, da bi priklicali pomoč. To so storili še zadnji čas, saj so pozneje vsi zvonovi razen enega padli iz zvonikov. Ob mežnariji je stal vodnjak, kar je pomagalo vsaj toliko, da so preprečili požar na koru in rešili notranjščino. Že v teku pol ure so na goro prispeli gasilci iz Šmartnega ob Paki, ki so jim kmalu sledili gasilci iz Polzele, Paške vasi in Letuša.

Nobeno društvo sicer ni imelo motorne brizgalne, vendar si zaradi pomanjkanja vode z njo tudi ne bi mogli dosti pomagati. Skupaj z gasilci je prišlo na kraj dogodka tudi nekaj bližnjih domačinov. Požar je bil tako silen, da so ga videli celo v solčavskih planinah. Angela Plesnik, roj. leta 1924 v Podolševi, mi je pripovedovala, da je skupaj z domačimi stala pred hišo, od koder so v daljavi gledali silen ogenj in se spraševali, kje gori. Pozneje so izvedeli, da je gorela cerkev na Gori Oljki.

Zaradi nevarnosti, da bi ogenj uničil cerkveno notranjščino, je padla odločitev, da iz cerkve odnesejo vse, kar se da, v mežnarijo. Pri reševanju ni bilo časa za izbor, zato so gasilci nosili iz cerkve, kar jim je najprej prišlo pod roke. Pri tem so se mnogi ranili in opekli. V naglici pa so precej poškodovali tudi posamezne kose opreme.

Okoliško prebivalstvo je za požar večinoma izvedelo šele drugi dan. Usodnega večera naj bi gorelo v okolici toliko kresov kot še nikoli; eden izmed očividcev jih je naštel 37. Časnikar Jutra je zato domneval, da najbrž zaradi obilice kresov v dolini niso imeli prave predstave, kaj se je zgodilo. Že v naslednjih dneh pa je bila Gora Oljka polna obiskovalcev. Domačini, ki so bili sicer že velikokrat v cerkvi, niso še nikoli videli tako od blizu kipov svetnikov v domala človeški velikosti, ki so bili zdaj deloma prestavljeni v mežnarijo, deloma pa še vedno razpostavljeni po bregu. Kljub tragičnosti dogodka pa se

32 POLZELAN

PRISPEVKI BRALCEV/VREDNOTE

je pokazala tudi ljudska hudomušnost. Tako je eden izmed domačinov, Peter po imenu, ugotavljal, kateri od svetnikov iz glavnega oltarja (Zadnja večerja) je sv. Peter. Ker je imel večjo glavo, je snel klobuk in ga pomerjal svetnikom, rekoč: “Komur bo pasal moj klobuk na glavo, je pa sv. Peter!” Kljub sodelovanju vseh okoliških gasilskih društev pa so se ob požaru obudila stara nasprotja glede skrbništva nad cerkvijo. Tako je neki šaljivec kip Judeža Iškarijota namenoma postavil tako, da je bila roka z mošnjo srebrnikov obrnjena proti Šmartnemu.

Po ukročenem ognju je kazala cerkev žalostno podobo. Časnikar Jutra je stanje opisal takole: “Strehi obeh zvonikov sta pogoreli popolnoma. V severnem zvoniku, kjer sta bila dva jeklena zvonova, je požar uničil stolp in sta zvonova drug za drugim padla skozi lesene predele do tal. Padla je tudi ura. Pri drugem zvonu so že goreli tramovi zvonišča, a zvon se je vendarle še obdržal v zvoniku. Z opeko krita kupola cerkve je kljubovala ogromni pezi rušečega se zvoniškega ostrešja, če pa bi se bila udrla, bi bila vsa lepa cerkev kup razvalin. Vročina med požarom je bila tako huda, da se je apnenec začel spreminjati v apno.” Precejšnja je bila tudi škoda v notranjščini: “Glavni oltar — krasen barok z apostoli v naravni velikosti — so reševalci razklenili in odnesli ven. Pri tem se je seveda napravila tudi škoda. Stranska dva oltarja sta tudi razdejana in leže še sedaj po tleh deli raznih kipov in okvirov. Ravno tako je žalosten pogled na vse prostore župnišča (verjetno zakristije, opomba B. P.). Pokvarjena je v cerkvi tudi lepa baročna prižnica, v zakristiji pa so razmetane in pokvarjene dragocene obleke, knjige in drugo.” Po cenitvah očividcev naj bi nastala škoda znašala okrog pol milijona (takratnih) dinarjev, cerkev pa je bila menda zavarovana le za 45.000 dinarjev. Časnikar Jutra je ob koncu prispevka zapisal, da je o nastanku požara uvedena natančna preiskava. Do preiskave je najbrž prišlo, vendar izgleda, da ni pokazala ničesar, kar bi se razlikovalo od opisa dogajanja, kot so ga navedli kresovalci. To pa ni zadovoljilo ljudske domišljije, ki je iskala in našla svojo “razlago”, po kateri požar morda ni bil zgolj posledica neprevidnosti. Ljudska domišljija ni bila popolnoma brez podlage. Nad glavno cerkveno ladjo se je pred požarom razpenjal en sam obok, ki statično ni bil najbolj stabilen, zato so zanj že dolgo govorili, da se bo kmalu zrušil. Vendar se je izkazalo, da je od vseh delov cerkve še najbolj kljuboval požaru.

Vest o požaru je odmevala tudi zunaj meja takratne Dravske banovine. V Zarji, glasilu Slovenske ženske zveze v ZDA, je izšel članek savinjske rojakinje Marie Prisland, na katero je vest o žalostnem dogodku naredila tolikšen vtis, da je v časopis napisala prispevek o svojih otroških romarskih spominih na Goro Oljko.

Med tistimi, ki jih je požar najbolj prizadel, je bil takratni polzelski in nekdanji andraški župnik Jodl, ki je bil znan kot velik častilec Gore Oljke. Prizadeti so bili tudi domačini, ki so bili na cerkev zelo navezani. Zato so kmalu po požaru začeli razmišljati o popravilu. Izvolili so odbor za obnovo cerkve in izvedli nabiralno akcijo, ki je kljub splošnemu pomanjkanju denarja dobro uspela. Sredstva za obnovo so zbirali tudi drugače. Za 18. september 1932 so v časopisu Slovenski gospodar najavili velik romarski shod, na katerem so zbirali sredstva za popravilo cerkve. Naslednji mesec, 23. oktobra, je bila ponovno napovedana maša na Gori Oljki, po njej pa dobrodelni koncert v prid obnove.

Pri izvedbi obnovitvenih del je prišla do izraza starodavna ljudska romarska pobožnost.

Novo strešno opeko so z vlakom pripeljali iz Celja, nato pa je vsak romar odnesel nekaj opeke, tako da je bila v enem dopoldnevu v celoti na vrhu. Zanimivo je, da so domala isti način dostave opeke uporabili tudi pri obnovi po prvem požaru. Kot da ne bi bilo dovolj nesreč, pa se je pri prevozu strešnega lesa ubil konj enega od polzelskih prevoznikov.

Obnovitvena dela so bila končana do leta 1935. Tesarska dela je opravil Ivan Čmak, tesarski mojster iz Šmatevža, sicer polzelski domačin, zidarska dela pa zidarski mojster Vinko Jordan iz Gotovelj. Pri obnovi so se močno angažirali tudi takratni cerkveni ključarji in številni domačini, zlasti s prevozi. Posledice tragičnega dogodka pa je bilo mogoče čutiti še dolgo. Eden izmed kresovalcev, domačin iz Šmartnega, naj bi se vse do smrti pogosto vračal na kraj požara in pripovedoval o dogodku, ki ga je zaznamoval za vedno. Kljub hitri in kakovostni obnovi tudi ni bilo mogoče naenkrat odpraviti vseh posledic požara ter nagle in nestrokovne demontaže notranje opreme. Šele po številnih obnovitvenih in restavratorskih delih v nadaljnjih desetletjih je Gora Oljka spet zasijala v polnem sijaju, in jo danes spet lahko občudujejo romarji ter izletniki od blizu in daleč. ����������������������������������������������Dr. Blaž Podpečan

Viri in literatura: Germadnik, J. in Fugger Germadnik, R. 2005. Gora Oljka. Velenje: Popco.

Jutro, 7. julija 1932.

Podpečan, B. 2007. Têdi ni blo tek ko dôns: folklorne pripovedi iz Spodnje Savinjske doline.

Celje: Društvo Mohorjeva družba.

Slovenski gospodar, 14. 9. 1932; 19. 10.

1932.

Zarja, 1932, letnik 4, št. 9.

Zgodovina župnije Polzela (http:// zupnija-polzela.rkc.si/upload/ZGODOVINA/ kronologija_ex.htm).

APRIL 2015

PRIREDITVE

DRUŽINA POJE – Tradicija, ki se nadaljuje Organizatorji vseslovenske prireditve DRUŽINA POJE smo že pričeli z zasnovo letošnje 32. prireditve.

Ugotavljamo, da petje v družini kljub hitremu tempu in modernizaciji le še ni pozabljena navada. Čarobno družinsko dogajanje, ko so skupaj vsi člani družine, starši, otroci, stari starši prepevali pesmi in s tem ustvarjali sproščeno vzdušje je nekaj, kar ne more izriniti sodobnega načina življenja. Petje veselih in melanholičnih pesmi, ki so včasih in še danes odmevajo iz hiše, je povezovalni steber tako osnovne kot razširjene družine.

Družina Ožir iz Podvina pri Polzeli

Družina poje – Peli so jih mati moja pa ne skrbi samo za ohranjanje družinskega petja, ampak tudi za ohranjanje in oživljenje ljudske glasbe. Le-ta je večinoma ustno prenesena glasba raznih ljudstev, kulturnih ali etničnih skupin. Je odsev življenja temeljnih plasti etničnih skupin, kar vključuje delavski, kmečki ali obrtniški stan. Lahko predstavlja folklorno izročilo preteklosti, delno pa lahko nastaja tudi v današnjem času. Bistvo tovrstne umetnosti je, da je v kolektivni lasti vsega ljudstva, ki jo iz roda v rod ohranja, lahko pa tudi spreminja ali segmentarno opušča.

Spomladanski meseci so namenjeni programski zasnovi in pridobivanju nastopajočih družin.

S tem v zvezi si močno želimo, da bi se za nastop v Andražu odločila kakšna nova družina iz našega lokalnega okolja. Morebitno pripravljenost za nastop lahko sporočite na elektronski naslov: david.zabukovnik@telemach.net

Letošnja prireditev bo v nedeljo, 30. avgusta, ob 14.30 na športnem igrišču v Andražu. Prireditev bo pod šotorom, vstop je prost.

Vabimo vas, da pridete v Andraž, se ob poslušanju pristnega družinskega petja sprostite in pozabite na vsakdanje težave. Organizatorji se bomo potrudili, da bodo obiskovalci in nastopajoči uživali v čudovitem popoldnevu. Pri tem pa nam bo pomagala tudi Tanja Žagar s spremljevalnim ansamblom, ki nas bo zabavala po končani prireditvi.

David Zabukovnik

¦

PRIREDITVE V MAJU

petek

1

petek

1

ob 8. uri Prvomajsko srečanje na Gori Oljki (Simon Ograjenšek: 031 393 499)

petek

1

ob 10.30 Praznik Jožefa Delavca na Gori Oljki (Jože Kovačec: 041 742 965)

od petka do sobote

1 8

sobota

2

ob 17.15 15. kolo medkrajevne lige malega nogometa – Andraž 2014/15, Igrišče Andraž (Anton Brunšek: 041 783 738)

nedelja

3

ob 10.30 Maša v počastitev sv. Florjana, zavetnika gasilcev Cerkev sv. Marjete (Jože Kovačec: 041 742 965)

ponedeljek

4

ob 18. uri 206. lunohod (Griže–Bukovica), Zbor pri domu Društva upokojencev Polzela (Rudi Divjak: 031 525 790)

sreda

6

ob 18. uri Županov sprejem za novorojence, rojene v letu 2014 in njihove starše, Grad Komenda (ZKTŠ Polzela: 03/703 32 28)

četrtek

7

ob 17. uri Štajerska liga v balinanju, 6. krog: DU Polzela – BD Šentjur, Športno-rekreacijski center Polzela (Karli Korber: 041 381 467)

petek

8

ob 18. uri Ustvarjalna delavnica »Izdelovanje slik iz suhega stisnjenega cvetja«, Mala dvorana Doma krajanov Andraž (Ida Jevšnik: 031 624 679)

petek

8

ob 20. uri Letni koncert mešanega pevskega zbora Oljka, Kulturni dom Polzela (Marko Slokar, 041 381 472)

sobota

9

ob 8. uri Veliko Kozje – ogled rastlinstva, Zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Jožica Jegrišnik: 031 840 387)

sobota

9 od 8. do 12. ure Kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar: 031 795 685) ob 17.15 16. kolo medkrajevne lige malega nogometa – Andraž 2014/15, Igrišče Andraž 9

sobota sobota nedelja

Prvomajsko srečanje na Gori Oljki (Uroš Možina: 041 790 618)

Teniški turnir Igrišče v Andražu (Franc Hriberšek: 041 637 442)

(Anton Brunšek: 041 783 738)

9 10

Letna liga v košarki, Športni park Savinja 2000 (Bojan Krivec: 051 316 129) ob 9. uri Srečanje Šahovskega kluba Gomilsko in Šahovskega društva Polzela (Tomi Masnec: 041 783 213) POLZELAN 33

APRIL 2015

PRIREDITVE

četrtek

14

sobota sobota

16 od 7. do 19. ure 12 ur pohodov na Goro Oljko, Zbor pri kapeli v Hotunjah (Drago Jamnikar: 031 663 569) ob 9. uri Brezplačno usposabljanje in obnavljanje znanja iz cestnoprometnih predpisov za starejše 16

sobota

16

sobota torek

16 17 19

sreda

20

četrtek

21

sobota

ob 6. uri Pohod na Krvavec, Zbor pri igrišču Andraž (Evgen Tominšek: 041 783 739)

sobota

23 23

sobota

23

ob 17.15 18. kolo medkrajevne lige malega nogometa – Andraž 2014/15, Igrišče Andraž (Anton Brunšek: 041 783 738)

nedelja

24 24 24

ob 6. uri Po soški fronti – Korada, Zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok: 041 754 778)

nedelja

nedelja nedelja ponedeljek četrtek četrtek od petka do petka petek petek

sobota sobota sobota nedelja

ob 18.30 Večer v grajski knjižnici, Barve življenja: literarno-glasbeni večer učencev OŠ Polzela, Grad Komenda, VIT-točka (Renata Novak: 03/703 32 04)

občane (nad 60 let) – teoretični in praktični del, v sodelovanju s Šolo vožnje Verdev Avtopoligon Ločica ob Savinji (Milan Pečnik: 031 366 252)

25 28 28 29. 5 12. 6 29 29

ob 17.15 17. kolo medkrajevne lige malega nogometa – Andraž 2014/15, Igrišče Andraž (Anton Brunšek: 041 783 738) ob 19. uri Koncert pihalnega orkestra KGD Cecilija, Kulturni dom Polzela (Stanko Podbregar: 041 662 805) ob 16. uri 17. srečanje pevskih zborov na Gori Oljki (Marko Slokar: 041 381 472) ob 19. uri Alergijski vpliv hrane na telo in kožo, Predavateljica: Marija Merljak, Grad Komenda, VIT-točka (Jožica Ramšak: 041 289 632 in Martin Ramšak: 041 506 466) Pohod na Kamnik, Zbor pri domu Društva upokojencev Polzela. Glej oglasni deski (Rudi Divjak: 031 525 790) ob 17. uri Štajerska liga v balinanju, 8. krog: DU Polzela – BK Slovenska Bistrica, Športno-rekreacijski center Polzela (Karli Korber: 041 381 467) ob 8.30 Tradicionalno medgeneracijsko srečanje Vrtca Polzela, »Vsi škratki, ki ste fit, na Gori Oljki mor›te bit« (Vrtec Polzela: 03/572 20 18)

ob 10.30 Binkoštna nedelja na Gori Oljki (Jože Kovačec: 041 742 965) ob 19. uri Premiera domače gledališke igre TROJKA, TROJKICA, Kulturni dom Polzela (Jaka Jeršič: 041 844 770) ob 9. uri Pohod k cerkvi sv. Duha pod Olševo (Jože Kovačec: 041 742 965) ob 14. uri Zaključna prireditev fotografov OŠ Polzela, mala telovadnica OŠ Polzela (Danica Gobec, 031828016) ob 17. uri Prisluhnimo pravljici, Grad Komenda, prostori knjižnice (Renata Novak: 03/703 32 04) Likovna razstava Lilijane in Darka Ocvirka, Grad Komenda (Darko Ocvirk: 041 365 930) ob 17. uri Pevsko-plesno popoldne, OŠ Polzela (OŠ Polzela: 03/703 31 12) ob 20. uri »Poletni večeri na gradu Komenda«, Dalmatinske pesmi vokalne skupine Draž, Grajsko dvorišče, vstopnina: 5€, v primeru dežja, bo prireditev prestavljena na drug termin.

(ZKTŠ Polzela: 03/703 32 28)

30 30

ob 11. uri Po poti Neže Maurer – srečanje s pisateljico na njeni rojstni domačiji (Alenka Žnidar: 03/703 32 20)

30 31

ob 18. uri 2. turnir streljanja z zračno puško, Igrišče Andraž (Leon Pižorn: 041 578 089)

ob 17.15 19. kolo medkrajevne lige malega nogometa – Andraž 2014/15, Igrišče Andraž (Anton Brunšek: 041 783 738) ob 19. uri Ponovitev domače gledališke igre TROJKA, TROJKICA, Kulturni dom Polzela (Jaka Jeršič: 041 844 770) maj 2015: Izlet na Primorsko Glej oglasni deski. (Gertruda Terčak: 051 244 344) maj 2015: vsaka nedelja, ob 9. uri Redni tedenski šahovski hitropotezni turnir Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec: 041 783 213)

Program medgeneracijskega centra torek

5

sreda

6

četrtek

7

četrtek

7

17.00–18.30 Makrobiotika, Gersonova terapija in štiri krvne skupine (Makrobiotično društvo Leon, Ica Krebar)

petek

8

17.00–18.30 ŠAHOVSKI KROŽEK (Oton Kronovšek)

34 POLZELAN

8.00–9.00 TELOVADBA za starejše, »Okrepimo hrbtenico« S seboj prinesite ležalno podlogo. (Tanja Čater) 18.00–19.30 Predstavitev programa Zdrava prehrana »PREJ – POTEM« in kaj je pametna vadba(Peter Hudej) 9.00–10.30 OSNOVE ANGLEŠČINE (Sabina Seražin)

APRIL 2015

PRIREDITVE

torek

12

sreda

17.00–18.30 Delavnica DO ZDRAVJA Z NARAVO (mag. Cvetka Mastnak Čulk)

četrtek

13 14

četrtek

14

17.00–18.30 Delavnica šivanja – naučimo se manjših popravil (zamenjava zadrge, krajšanje hlač) (Cvetka Basle)

petek

15

17.00–18.30 ŠAHOVSKI KROŽEK (Oton Kronovšek)

torek

19

sreda

20

četrtek

21 22 26

petek torek

četrtek

27 28 28

petek

29

sreda četrtek

8.00–9.00 TELOVADBA za starejše »Okrepimo hrbtenico« S seboj prinesite ležalno podlogo. (Tanja Čater) 9.00–10.30 OSNOVE ANGLEŠČINE (Sabina Seražin)

8.00–9.00 TELOVADBA za starejše »Okrepimo hrbtenico« S seboj prinesite ležalno podlogo. (Tanja Čater) 18.00–19.30 Nadaljevanje programa Zdrava prehrana »PREJ – POTEM« in kaj je pametna vadba(Peter Hudej) 9.00–10.30 OSNOVE ANGLEŠČINE (Sabina Seražin) 17.00–18.30 ŠAHOVSKI KROŽEK (Oton Kronovšek) 8.00–9.00 TELOVADBA za starejše »Okrepimo hrbtenico« S seboj prinesite ležalno podlogo. (Tanja Čater) 17.00–18.30 Delavnica DO ZDRAVJA Z NARAVO (mag. Cvetka Mastnak Čulk) 9.00–10.30 OSNOVE ANGLEŠČINE (Sabina Seražin) 17.00–18.30 Delavnica šivanja – naučimo se manjših popravil (zamenjava zadrge, krajšanje hlač) (Cvetka Basle) 17.00–18.30 ŠAHOVSKI KROŽEK (Oton Kronovšek) Program delavnic se skozi mesec lahko spreminja, kar bo objavljeno na oglasni deski medgeneracijskega centra in Facebook strani. Delavnice so namenjene vsem prebivalcem lokalne skupnosti in so brezplačne. Namen delavnic je prenos znanja med generacijami, vključevanje v prostovoljstvo in druženje.

Vabljeni, da svoje znanje kot prostovoljec delite z nami.

Informacije na el. naslov: medgeneracijski.c@gmail.com GSM: 031 343 774, Marjana Šmajs

Ko prebujalo se je jutro, tiho brez slovesa si odšla.

Pustila si le sledi tvojih pridnih rok, zdaj naš dom ovit je v sivino, obup, žalost in neizprosno bolečino.

ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše najdražje žene, mame in tašče

ERNE SMOLE

iz Ločice ob Savinji (4. 4. 1942 – 26. 3. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje in stisnili roko v tolažbo, prisostvovali ob molitvi, darovali cvetje, sveče in svete maše in nam vsak po svoje pomagali.

Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.

ZAHVALA Tiho je odšla od nas, naša draga sestra in teta

IVANKA KRAJNC Iz Polzele (29. 10. 1923 – 23. 03. 2015)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše.

Posebna hvala vsem, ki ste se ji poklonili in jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku, gospodu župniku, pevcem in pogrebni službi.

Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Polzela, govorniku gospodu Dušanu Pungartniku za ganljive besede slovesa, sestrični Marici za nesebično pomoč, pogrebni službi Morana, gospodu župniku Jožetu Kovačecu, pevcem, trobentaču, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.

Vsem še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči njeni: mož Vinko, sina Darko in Bojan z družinama

Žalujoči: Vsi njeni POLZELAN 35

grad Komenda Polzela grad Komenda Polzela

Najlepši, Najlepši, je poročni dan! je poročni dan!

Petek, 29. 5. 2015, ob 20. uri Poletni večer na gradu Komenda V primeru dežja, bo prireditev prestavljena na drug termin.

• •• ••

Pravljični ambient Odlična Pravljičnikulinarika ambient Poročna dvorana Odlična kulinarika

• Poročna dvorana

več informacij: 03 703 32 28 več informacij: info@soncnaporoka.si 03 703 32 28 www.soncnaporoka.si info@soncnaporoka.si www.soncnaporoka.si

poletni veceri

Dalmatinske pesmi vokalne skupine

DRAŽ

Vstopnina: 5 €

na gradu Komenda

Info – ZKTŠ Polzela: 03 703 32 28